Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.6 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Maj 0 4659 6687983 6670550 2026-06-11T06:12:32Z ~2026-33008-90 261067 6687983 wikitext text/x-wiki 6687984 6687983 2026-06-11T06:13:41Z ~2026-34160-70 261470 6687984 wikitext text/x-wiki 6688001 6687984 2026-06-11T07:07:53Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34160-70|~2026-34160-70]] ([[User talk:~2026-34160-70|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-33008-90|~2026-33008-90]] 6687983 wikitext text/x-wiki 6688003 6688001 2026-06-11T07:08:14Z Upwinxp 126544 rvv 6688003 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Maj}} {{MayCalendar}} '''Maj''' ali '''veliki traven''' je peti [[mesec]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]], z 31 [[dan|dnevi]]. Maj je dobil [[ime]] po [[rimska mitologija|rimski boginji]] [[Maja|Maji]]. Izvirno [[slovenščina|slovensko]] ime za maj je ''veliki traven'', [[hrvaščina|hrvaško]] ''svibanj'', [[češčina|češko]] ''květen'' in [[poljščina|poljsko]] ''maj,'' [[prekmurščina|prekmursko]] ''risálšček,'' nekoč ''risáolšček'' in tudi ''májuš''. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] je mesec posvečen češčenju Blažene Device Marije, zlasti z molitvijo [[Rožni venec|Rožnega venca]]. == Prazniki in obredi == * [[1. maj]] - [[praznik dela]] * [[9. maj]] - [[dan Evrope]] * [[20. maj]] - [[svetovni dan čebel]] * [[21. maj]] - evropski dan [[Natura 2000|Nature 2000]] * [[22. maj]] - svetovni dan [[Biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] * [[24. maj]] - ** evropski dan naravnih parkov ** [[Marija Pomočnica|praznik Marije Pomočnice]] (Rimskokatoliška cerkev) == Glej tudi == * [[Seznam zgodovinskih obletnic]] {{wikislovar}} [[Kategorija:Meseci]] [[Kategorija:Maj| ]] {{normativna kontrola}} kd05zhl0x8ltwoxixp35syq940gsbfa Tunizija 0 5888 6688029 6685081 2026-06-11T08:37:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688029 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republic of Tunisia | name = {{unbulleted list|{{native name|ar|الجمهورية التونسية}}<br />{{transliteration|ar|al-Jumhūriyyah at-Tūnisiyyah}}}} | common_name = Tunisia | image_flag = Flag of Tunisia.svg | image_coat = Coat of arms of Tunisia.svg | coa_size = 70 | national_motto = {{lang|ar|حرية، نظام، عدالة|rtl=yes}}<br />"{{transliteration|ar|Ḥurrīyah, Niẓām, 'Adālah}}"<br />"Svoboda, red, pravičnost" | national_anthem = {{lang|ar|حماة الحمى|rtl=yes}}<br />"Humat al-Hima"<br />({{langx|en|"Branilci domovine"}})<br />{{center|[[File:Humat al-Hima.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Tunisia location (orthographic projection).svg|frameless]]|Show globe|[[File:Tunisia - Location Map (2013) - TUN - UNOCHA.svg]]|Show map of Tunisia|default=1}} | map_caption = | capital = [[Tunis]] | largest_city = capital | coordinates = {{Coord|36|49|N|10|11|E|type:city}} | official_languages = [[arabščina]]<ref name="art1">{{cite web|title=Tunisian Constitution, Article 1 |url=http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |date=26 January 2014 |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209234154/http://www.anc.tn/site/main/AR/docs/constit_proj_26012014.pdf |archive-date=9 February 2014 }} Translation by the University of Bern: "Tunisia is a free State, independent and sovereign; its religion is the Islam, its language is Arabic, and its form is the Republic."</ref> | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsedik | leader_name1 = Kais Saied | leader_title2 = Premier | leader_name2 = Sara Zaafarani | ethnic_groups = {{Tree list}} * 98 % [[Arabci]]<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia/|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110024851/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/tunisia|url-status=dead|archive-date=10 January 2021|title = Tunisia - the World Factbook| date=22 December 2022 }}</ref> * 1 % [[Berberi]]<ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Berbers Populations Distribution|date=12 March 2004 }}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3509799.stm|title=Q&A: The Berbers|date=12 March 2004 }}</ref> * 1 % [[Judje]] and others<ref>{{Cite web|url=http://www.pjvoice.com/v27/27006tunisia.aspx|title=The Jews of Tunisia|website=www.pjvoice.com}}</ref> {{Tree list/end}} | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Antična Kartagina]] | established_date1 = 814 pr. n. št. | established_event2 = [[Aghlabidski emirat]] | established_date2 = 800 | established_event3 = [[Hafsidski sultanat]] | established_date3 = 1229 | established_event4 = [[Bejlik Tunis]] | established_date4 = 15. julij 1705 | established_event5 = [[Francoski protektorat]] | established_date5 = 12. maj 1881 | established_event6 = Neodvisnost in [[Kraljevina Tunizija]] | established_date6 = 20. marec 1956 | established_event7 = Deklaracija republike | established_date7 = 25. julij 1957 |area_km2=163.610 |area_rank=91. | population_estimate = | population_census = 11.972.169<ref>{{cite web | url=https://www.ins.tn/en/enquetes/population-and-housing-census-2024 | title=National Institute of Statistics}}</ref> | population_estimate_year = | population_estimate_rank = 79. | population_census_year = 2024 | population_density_km2 = 79 | population_density_rank = 134. | GDP_PPP = {{increase}} $183,73 mrd<ref name="WEOD2504">{{cite web |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 84. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $14.780<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = 111. | GDP_nominal = {{increase}} $56,290 mrd<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 90. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4530<ref name="WEOD2504"></ref> | GDP_nominal_per_capita_rank = 121. | Gini = 33,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=GINI index |publisher=World Bank |access-date=19 January 2013}}</ref> | HDI = 0,746 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref>{{cite book |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |title=Human Development Report 2025 - A matter of choice: People and possibilities in the age of AI |date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |isbn= |publication-date=6 May 2025 |pages= |access-date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506064128/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2025 |archive-date=6 May 2025}}</ref> | HDI_rank = 105. |calling_code=216 |time_zone=[[UTC]] +2 |currency=[[tunizijski dinar]] }} '''Tunizija''' ({{langx|ar|تونس}}), Uradno '''Republika Tunizija''' ({{langx|ar|الجمهورية التونسية}}, {{langx|fr|République tunisienne}}) je [[Arabci|arabska]] in [[islam|muslimanska]] [[država]], umeščena ob [[Sredozemsko morje]] na severnoafriški [[obala|obali]]. Je v regiji [[Magreb]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, [[Cape Angela]], je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno [[glavno mesto]] je [[Tunis]]. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami ([[Maroko]], [[Alžirija]], Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), [[Libija|Libijo]] (s svojo vzhodno in južno mejo) in [[Sredozemsko morje]] (na severu in vzhodu). Tunizija si deli tudi morsko mejo z Italijo prek otokov [[Sicilija]] in [[Sardinija]] na severu ter [[Malta]] na vzhodu. Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki [[puščava|puščave]] [[Sahara|Sahare]], preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v [[antika|antičnem]] času, iz česar posebno izstopa [[Feničani|feničanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] [[Kartagina (mesto)|Kartagina]], pa tudi kot žitnica za kasnejše [[Starorimska civilizacija|rimske]] koloniste. Ime ''Tunis'' naj bi izviralo iz [[Berberi|berberskega]] jezika, pomenilo pa naj bi [[rt]]ič. Leta 2024 je imela Tunizija 12,458 milijona prebivalcev. == Etimologija == Beseda ''Tunisia'' izhaja iz imena ''Tunis'', osrednjega urbanega središča in glavnega mesta sodobne Tunizije. Sedanja oblika imena z latinsko pripono ''-ia'' se je razvila iz francoskega imena {{lang|fr|Tunisie}},<ref name="Adrian">{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites |entry=Tunisia |entry-url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/385/mode/1up |publisher=McFarland |year=2006 |page=385 |isbn=978-0-7864-2248-7}}</ref><ref>{{cite book|last=Everett-Heath|first=John|title=The Concise Dictionary of World Place-names|entry=Tunisia|entry-url=https://archive.org/details/concisedictionar0000ever/page/534/mode/1up|publisher=Oxford University Press|date=2005|page=534|isbn=978-0-19-860537-9}}</ref> ki je običajno povezano z berberskim korenom {{lang|ber|ⵜⵏⵙ}}, prepisanim kot {{lang|ber-Latn|tns}}, kar pomeni 'položiti' ali 'taboriti'.<ref name="peter-ross">{{cite book |first1=Peter M. |last1=Rossi |first2=Wayne Edward |last2=White |title=Articles on the Middle East, 1947–1971: A Cumulation of the Bibliographies from the Middle East Journal |publisher=Pierian Press, University of Michigan |year=1980 |page=132}}</ref> Včasih je povezano tudi s kartažansko boginjo Tanith (ali Tunit),<ref>{{cite book |last=Taylor |first=Isaac |title=Names and Their Histories: A Handbook of Historical Geography and Topographical Nomenclature |publisher=BiblioBazaar, LLC |year=2008 |page=281 |isbn=978-0-559-29668-0 }}</ref> in starodavnim mestom Tynes.<ref name="ej-brill">{{cite book |last=Houtsma |first=Martijn Theodoor |title=E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936 |publisher=Brill |year=1987 |page=838 |isbn=978-90-04-08265-6 }}</ref><ref name="hann-war">{{cite book |title=Ab urbe condita (Livy)|volume=Hannibal's War: Books Twenty-one to Thirty |publisher=Oxford University Press |year=2006 |page=705 |isbn=978-0-19-283159-0 |author=Livy |editor1-first=John |editor1-last=Yardley |editor2-last=Hoyos |editor2-first=Dexter |name-list-style=amp}}</ref> Francoska izpeljanka {{lang|fr|Tunisie}} je bila z manjšimi spremembami sprejeta v nekaterih evropskih jezikih, s čimer je bilo uvedeno posebno ime za označevanje države. Drugi jeziki so ime pustili nedotaknjeno, na primer ruski {{langx|ru|Туни́с}} ''Tunís'' in španski {{lang|es|Túnez}}. V tem primeru se isto ime uporablja tako za državo kot za mesto, tako kot pri arabskem {{lang|ar|تونس|rtl=yes}}, in le po kontekstu je mogoče opaziti razliko. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Tunizije}} === Antika === {{glavni|Kapzijska kultura|Antična Kartagina}} Kmetijske metode so dosegle dolino [[Nil]]a iz območja [[rodovitni polmesec|rodovitnega polmeseca]] okoli leta 5000 pr. n. št. in se razširile v [[Magreb]] okoli leta 4000 pr. n. št. Kmetijske skupnosti na vlažnih obalnih ravnicah osrednje Tunizije so bile takrat predniki današnjih berberskih plemen. [[File:Carthaginianempire.PNG|left|thumb|upright=1.2|Kartažanske odvisnosti in protektorati med [[punske vojne|punskimi vojnami]]]] V antiki so verjeli, da so Afriko prvotno naseljevali Getulci in Libijci, oba nomadski ljudstvi. Po besedah ​​rimskega zgodovinarja [[Salustij]]a je polbog Herkul umrl v Španiji, njegova večjezična vzhodna vojska pa je ostala, da se naseli v deželi, nekateri pa so se [[Migracija ljudi|preselili]] v Afriko. [[Perzijci]] so odšli na zahod in se poročili z Getulci ter postali Numidijci. Medijci so se naselili in bili znani kot Mauri, kasneje Mavri.<ref>Banjamin Isaac, ''The Invention of Racism in Classical Antiquity'', Princeton University Press, 2013 p.147</ref> [[Numidijci]] in [[Mavri]] so pripadali rasi, iz katere izvirajo [[Berberi]]. Prevedeni pomen besede ''Numidian'' je nomad in ljudje so bili dejansko polnomadski vse do vladavine Masinisse iz plemena Massyli.<ref>{{cite web |url=http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331154523/http://hannibalbarca.webspace.virginmedia.com/carthage-numidians.htm |archive-date=31 March 2012 |title=Carthage and the Numidians |publisher=Hannibalbarca.webspace.virginmedia.com |access-date=28 October 2011}}</ref><ref>{{cite web |url=http://fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |title=Numidians (DBA II/40) and Moors (DBA II/57) |publisher=Fanaticus.org |date=12 December 2001 |access-date=28 October 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927024947/http://www.fanaticus.org/DBA/armies/II40-57.html |archive-date=27 September 2011}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/422426/Numidia |title=Numidia (ancient region, Africa) |encyclopedia=Britannica Online Encyclopedia |access-date=28 October 2011}}</ref> Na začetku zapisane zgodovine so Tunizijo naseljevala berberska plemena. Njeno obalo so [[Feničani]] naselili že v 12. stoletju pred našim štetjem (Bizerte, Utica). Mesto [[Kartagina (mesto)|Kartagino]] so Feničani ustanovili v 9. stoletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da je [[Didona]] iz Tira, ki je danes v [[Libanon]]u, mesto ustanovila leta 814 pred našim štetjem, kot ga je pripovedoval grški pisatelj Timaj iz Tauromeniuma. Naseljenci Kartagine so svojo kulturo in vero prinesli iz [[Fenicija|Fenicije]], ki je danes v Libanonu in sosednjih območij. [[File:Mommsen p265.jpg|thumb|upright|Kip kartažanskega generala [[Hanibal]]a Barce]] Po seriji vojn z grškimi mestnimi državami Sicilije v 5. stoletju pred našim štetjem se je Kartagina povzpela na oblast in sčasoma postala prevladujoča civilizacija v zahodnem Sredozemlju. Kartažani so častili panteon bližnjevzhodnih bogov, vključno z [[Baal]]om in [[Tanit]]o. Tanitin simbol, preprosta ženska figura z iztegnjenimi rokami in dolgo obleko, je priljubljena ikona, ki jo najdemo na starodavnih najdiščih. Ustanovitelji Kartagine so ustanovili tudi Tofet, ki je bil v rimskih časih spremenjen. Kartažanska invazija na Italijo pod vodstvom [[Hanibal]]a med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]], eno od serije vojn z Rimom, je skoraj ohromila vzpon rimske moči. Po koncu druge punske vojne leta 202 pr. n. št. je Kartagina še 50 let delovala kot odvisna država [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref>[[Apijan]]. [https://www.livius.org/sources/content/appian/appian-the-punic-wars/ ''The Punic<!-- Foreign? --> Wars'']. livius.org</ref> [[File:Temple du Capitole (Dougga).JPG|thumb|upright|left|Ruševine templja iz 2. stoletja v Douggi, enem od devetih območij svetovne dediščine v Tuniziji]] Po [[Obleganje Kartagine|obleganju Kartagini]], ki se je začela leta 149 pr. n. št. med [[tretja punska vojna|tretjo punsko vojno]], je Rim leta 146 pr. n. št. osvojil Kartagino. Po osvojitvi so Rimljani Kartagino preimenovali v ''Afriko'' in jo vključili kot [[Afrika (rimska provinca)|provinco]]. Berberski škof Donat Magnus je bil ustanovitelj krščanske skupine, znane kot [[Donatizem|donatisti]].<ref>{{Cite encyclopedia | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/169009/Donatist | title = Donatist | encyclopedia = Encyclopædia Britannica}}</ref> V 5. in 6. stoletju (od 430 do 533 n. št.) so germanski Vandali napadli in vladali kraljestvu v severozahodni Afriki, ki je vključevalo današnji [[Tripoli]]. Regijo so v letih 533–534 n. št., med vladavino cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], zlahka ponovno osvojili vzhodni Rimljani pod vodstvom generala [[Belizar]]ja,<ref>Bury, John Bagnell (1958) ''History of the Later Roman Empire from the Death of Theodosius I. to the Death of Justinian'', Part 2, Courier Corporation. pp.124–148</ref> kar je pomenilo začetek 165-letne dobe bizantinske vladavine. === Srednji vek === [[File:Statue de Okba ibn Nafi al Fihri en Algérie.jpg|thumb|upright|Uqba ibn Nafi je konec 7. stoletja vodil omajadsko osvajanje Tunizije]] Nekje med drugo polovico 7. stoletja in začetkom 8. stoletja so v regiji potekala arabska muslimanska osvajanja. Ustanovili so prvo islamsko mesto v severozahodni Afriki, [[Kairouan]]. Tam je bila leta 670 n. št. zgrajena mošeja Uqba ali [[Velika mošeja v Kairouanu]].<ref>{{cite book|last1=Davidson |first1=Linda Kay |last2=Gitlitz |first2=David Martin |title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland: An Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|date=2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-004-8|page=302}}</ref> Ta mošeja je najstarejše in najprestižnejše svetišče na muslimanskem Zahodu z najstarejšim stoječim [[minaret]]om na svetu;<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA264|year=2007|publisher=Brill|isbn=978-90-04-15388-2|page=264}}</ref> velja tudi za mojstrovino islamske umetnosti in arhitekture. V tem času se je začela arabska migracija v Magreb. Regija je bila v celoti zavzeta leta 695, leta 697 jo je ponovno zavzelo [[Bizantinsko cesarstvo]], a jo je leta 698 trajno izgubilo. Prehod iz latinsko govoreče krščanske berberske družbe v muslimansko in večinoma arabsko govorečo družbo je trajal več kot 400 let (enakovreden proces v Egiptu in rodovitnem polmesecu je trajal 600 let) in je povzročil dokončno izginotje [[krščanstvo|krščanstva]] in [[latinščina|latinščine]] v 12. ali 13. stoletju. Večina prebivalstva ni bila muslimanska do precej poznega 9. stoletja; velika večina je bila v 10. stoletju. Tudi nekateri tunizijski kristjani so se izselili; nekateri bogatejši člani družbe so to storili po osvojitvi leta 698, druge pa so normanski vladarji sprejeli na Sicilijo ali v Italijo v 11. in 12. stoletju – logična destinacija zaradi 1200 let trajajoče tesne povezave med regijama.<ref>Jonathan Conant (2012). ''Staying Roman, Conquest and Identity in Africa and the Mediterranean, 439–700''. Cambridge University Press. pp. 358–378. {{ISBN|978-1-107-53072-0}}</ref> Arabski guvernerji Tunisa so ustanovili dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Tuniziji, [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in vzhodni [[Alžirija|Alžiriji]] od 800 do 909. Tunizija je cvetela pod arabsko oblastjo, ko so bili zgrajeni obsežni sistemi za oskrbo mest z vodo za gospodinjstva in namakanje, kar je spodbujalo kmetijstvo (zlasti pridelavo oljk).<ref name="lapidus">{{cite book|last=Lapidus|first=Ira M.|title=A History of Islamic Societies|url=https://books.google.com/books?id=I3mVUEzm8xMC&pg=302|date= 2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77933-3|pages=302–303}}</ref><ref name="tunisia-lp">{{cite book | last1 = Ham | first1 = Anthony | last2 = Hole | first2 = Abigail | last3 = Willett | first3 = David. | title = Tunisia | publisher = Lonely Planet | year = 2004 | edition = 3rd | page = 65 | isbn = 978-1-74104-189-7}}</ref> Ta blaginja je omogočala razkošno dvorno življenje in jo je zaznamovala gradnja novih palačnih mest, kot sta al-Abbasiya (809) in Raq Adda (877). [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|left|upright=1.25|Kupole Velike mošeje v Kairouanu. Ustanovljena je bila leta 670, v sedanji obliki pa večinoma izvira iz obdobja Aglabidov (9. stoletje)]] Po osvojitvi [[Kairo|Kaira]] so [[Fatimidi]] Tunizijo in dele vzhodne Alžirije prepustili lokalnim Ziridom (972–1148).<ref name="stearns">{{cite book | last1 = Stearns | first1 = Peter N. | last2 = Leonard Langer | first2 = William | title = The Encyclopedia of World History: Ancient, Medieval, and Modern, Chronologically Arranged | publisher = Houghton Mifflin Harcourt | year = 2001 | edition = 6th | pages = 129–131 | isbn = 978-0-395-65237-4}}</ref> Ziridska Tunizija je cvetela na številnih področjih: kmetijstvo, industrija, trgovina ter versko in posvetno izobraževanje. Upravljanje poznejših ziridskih emirjev je bilo zanemarljivo, politična nestabilnost pa je bila povezana z upadom tunizijske trgovine in kmetijstva.<ref name="islamic-dynasties">{{cite book | last = Singh | first = Nagendra Kr | title = International encyclopaedia of islamic dynasties | volume = 4: A Continuing Series | publisher = Anmol | year = 2000 | pages = 105–112 | isbn = 978-81-261-0403-1}}</ref><ref name="history-of-africa">{{cite book | title = General history of Africa | publisher = James Currey Publishers | pages = 171–173 | isbn = 978-0-85255-093-9 |last1=Ki-Zerbo |first1=J. |last2=Mokhtar |first2=G. |last3=Boahen |first3=A. Adu |last4=Hrbek |first4=I. | year = 1992 }}</ref> Plenjenje tunizijskih pohodov s strani [[Banu Hilal]], bojevitega arabskega plemena, ki so ga egiptovski Fatimidi spodbudili k zavzetju severozahodne Afrike, je podeželsko in mestno gospodarstvo v regiji še bolj upadlo. Posledično je regija doživela hitro urbanizacijo, saj so lakote izpraznile podeželje, industrija pa se je preusmerila iz kmetijstva v manufakture. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun je zapisal, da so zemljišča, ki so jih opustošili osvajalci Banu Hilal, postala popolnoma sušna puščava.<ref>{{cite web|url=http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |title=Populations Crises and Population Cycles, Claire Russell and W.M.S. Russell |publisher=Galtoninstitute.org.uk |access-date=19 January 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527170154/http://www.galtoninstitute.org.uk/Newsletters/GINL9603/PopCrises3.htm |archive-date=27 May 2013 }}</ref> Glavna tunizijska mesta so v 12. stoletju osvojili [[Normani]] na Siciliji pod Afriškim kraljestvom, vendar so bili po osvojitvi Tunizije s strani [[Almohadi|Almohadov]] v letih 1159–1160 Normani evakuirani na Sicilijo. Skupnosti tunizijskih kristjanov so v Nefzaoui še obstajale do 14. stoletja.<ref name="hrbek">{{cite book |last1=Hrbek |first1=Ivan |title=Africa from the Seventh to the Eleventh Century |date=1992 |publisher=UNESCO. International Scientific Committee for the Drafting of a General History of Africa. J. Currey |isbn=0-85255-093-6 |page=34 |url=https://books.google.com/books?id=qDFcD0BuekQC&pg=PA34}}</ref> Almohadi so sprva vladali Tuniziji prek guvernerja, običajno bližnjega sorodnika kalifa. Kljub ugledu novih gospodarjev je bila država še vedno neukrotljiva, z nenehnimi izgredi in boji med meščani ter potujočimi Arabci in Turki, pri čemer so bili slednji podložniki muslimanskega armenskega pustolovca Karakuša. Tunizijo so med letoma 1182 in 1183 ter ponovno med letoma 1184 in 1187 zasedli [[Ajubidi]].<ref>{{cite journal|doi=10.3989/alqantara.2013.010|title=Saladin and the Ayyubid Campaigns in the Maghrib|journal=Al-Qanṭara|volume=34|issue=2|pages=267–295|year=2013|last1=Baadj|first1=Amar|doi-access=free | issn = 0211-3589}}</ref> Največja grožnja almohadski vladavini v Tuniziji so bili Banu Ganija, sorodniki Almoravidov, ki so iz svojega oporišča na [[Majorka|Majorki]] poskušali obnoviti almoravidsko oblast nad Magrebom. Okoli leta 1200 jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotno Tunizijo, dokler jih leta 1207 niso uničile almohadske čete. Po tem uspehu so Almohadi za guvernerja Tunizije postavili Walida Abu Hafsa. Tunizija je ostala del almohadske države do leta 1230, ko se je sin Abu Hafsa razglasil za neodvisnega. Med vladavino dinastije [[Hafsidi|Hafsidov]] so bili iz njihove prestolnice Tunisa vzpostavljeni plodni trgovinski odnosi z več krščanskimi sredozemskimi državami.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first= Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual|url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA46 |year=2004 |publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-2137-8|page=46}}</ref> Konec 16. stoletja je obala postala piratska trdnjava. === Osmanska Tunizija === [[File:Frans Hogenberg battle of Tunis.jpg|left|thumb|Osvojitev Tunisa s strani Karla V. in osvoboditev krščanskih galejskih sužnjev leta 1535]] V zadnjih letih dinastije Hafsidov je Španija zavzela številna obalna mesta, vendar jih je [[Osmansko cesarstvo]] ponovno zavzelo. Prva osmanska osvojitev Tunisa se je zgodila leta 1534 pod poveljstvom [[Hajredin Barbarosa|Hajredina Barbarosse]] paše, mlajšega brata Oruča Reisa, ki je bil ''[[kapudan paša]]'' osmanske flote med vladavino [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Vendar pa so Osmani šele po končni osmanski ponovni osvojitvi Tunisa od Španije leta 1574 pod kapudan pašo Uluč Ali Reisom trajno pridobili nekdanji hafsidski Tunis in ga obdržali do francoske osvojitve Tunizije leta 1881. Sprva pod turško oblastjo iz Alžira je Osmanska porta kmalu za Tunis neposredno imenovala guvernerja, imenovanega paša, ki so ga podpirale janičarske sile. Kmalu pa je Tunizija dejansko postala avtonomna provinca pod lokalnim [[beg|begom]]. Pod turškimi guvernerji, begi, je Tunizija dosegla praktično neodvisnost. Dinastija [[Huseinidi|begov Husein]], ustanovljena leta 1705, je trajala do leta 1957.<ref>{{cite book|last=Bosworth |first=Clifford Edmund |title=The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual |url=https://books.google.com/books?id=mKpz_2CkoWEC&pg=PA55|year=2004 |publisher=Edinburgh University Press |isbn=978-0-7486-2137-8 |page=55}}</ref> Ta razvoj statusa je Alžir občasno neuspešno izpodbijal. V tem obdobju so bili upravni sveti, ki so nadzorovali Tunizijo, večinoma sestavljeni iz tuje elite, ki je še naprej vodila državne posle v turškem jeziku. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|Stolnica sv. Ludvika, Kartagina, Tunizija, 1899]] Napade na evropsko ladjevje so izvajali gusarji, predvsem iz Alžira, pa tudi iz Tunisa in Tripolija, a po dolgem obdobju upadanja napadov je naraščajoča moč evropskih držav končno prisilila k njihovemu koncu. Epidemije [[kuga|kuge]] so Tunizijo pustošile v letih 1784–1785, 1796–1797 in 1818–1820.<ref>{{cite book|last=Panzac |first= Daniel |title=Barbary Corsairs: The End of a Legend, 1800–1820|url=https://books.google.com/books?id=_dyeFP5Hyc4C&pg=PA309|year=2005|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-12594-0|page=309}}</ref> V 19. stoletju so se tunizijski vladarji zavedali nenehnih prizadevanj za politične in socialne reforme v osmanski prestolnici. Tuniški beg je nato, po lastni presoji, a pod vplivom turškega zgleda, poskušal izvesti modernizacijsko reformo institucij in gospodarstva.<ref name="Clancy-Smith1997">{{cite book|last=Clancy-Smith |first= Julia A. |title=Rebel and Saint: Muslim Notables, Populist Protest, Colonial Encounters (Algeria and Tunisia, 1800–1904) |url=https://books.google.com/books?id=ApCtcGPHOxIC&pg=PA157 |year=1997 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92037-8 |page=157}}</ref> Tunizijski mednarodni dolg je postal neobvladljiv. To je bil razlog ali pretveza, da so francoske sile leta 1881 vzpostavile protektorat.<ref>{{Cite web |last=Toussaint |first=Eric |date=2016-06-13 |title=Debt: how France appropriated Tunisia |url=https://www.cadtm.org/Debt-how-France-appropriated |access-date=2025-09-23 |website=CADTM |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Modern History of the Arab Countries by Vladimir Borisovich Lutsky 1969 |url=https://www.marxists.org/subject/arab-world/lutsky/ch21.htm |access-date=2025-09-23 |website=www.marxists.org}}</ref> === Francoski protektorat Tunizija (1881–1956) === {{glavni|Francoski protektorat Tunizija}} [[File:A Churchill tank and other vehicles parade through Tunis, 8 May 1943. NA2880.jpg|thumb|upright=0.95|Britanski tanki se premikajo skozi Tunis po tem, ko je bilo mesto vzeto iz rok [[sile osi|sil osi]], 8. maja 1943]] Leta 1869 je Tunizija razglasila bankrot in mednarodna finančna komisija je prevzela nadzor nad njenim gospodarstvom. Leta 1881 so Francozi pod pretvezo tunizijskega vdora v Alžirijo napadli z vojsko približno 36.000 mož in prisilili tuniškega bega Muhameda III. as-Sadika, da se strinja s pogoji Bardske pogodbe iz leta 1881.<ref>{{cite book|last=Gearon |first= Eamonn |title=The Sahara: A Cultural History |url=https://books.google.com/books?id=TKh_21ZERH4C&pg=PA117 |year=2011 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-986195-8 |page=117}}</ref> S to pogodbo je Tunizija uradno postala francoski protektorat, kljub nasprotovanju Italije. Evropska naselja v državi so bila aktivno spodbujana; število francoskih kolonistov se je povečalo s 34.000 leta 1906 na 144.000 leta 1945. Leta 1910 je bilo v Tuniziji tudi 105.000 Italijanov.<ref>{{cite book|author=Ion Smeaton Munro|title=Through fascism to world power: a history of the revolution in Italy|year=1933|publisher=A. Maclehose & co.|page=221}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je protektorat Tunizije nadzorovala kolaboracionistična vichyjska vlada v metropolitanski Franciji. Antisemitski statut o Judih, ki ga je sprejela vichyjska vlada, je bil izveden tudi v severozahodni Afriki, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, in na drugih čezmorskih francoskih ozemljih. Tako je bilo preganjanje in umor Judov med letoma 1940 in 1943 del holokavsta v Franciji. Od novembra 1942 do maja 1943 je bila Tunizija, ki jo je nadzorovala Vichyjeva vlada, pod nemško okupacijo. Poveljnik SS Walter Rauff je tam še naprej izvajal »končno rešitev«. Od leta 1942 do 1943 je bila Tunizija prizorišče tunizijske kampanje, vrste bitk med silami osi in zavezniki. Bitka se je začela z začetnim uspehom nemških in italijanskih sil, vendar sta ogromna oskrba in številčna premoč zaveznikov privedli do predaje sil osi 13. maja 1943.<ref>{{cite book|first=Gordon|last=Williamson|author-link=Gordon Williamson (writer)|title=Afrikakorps 1941–43|url=https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|year=1991|publisher=Osprey|isbn=978-1-85532-130-4|page=24|archive-url=https://web.archive.org/web/20140101065726/https://books.google.com/books?id=h1c44ccxC_sC&pg=PA24|archive-date=2014-01-01|access-date=2026-06-03|url-status=live}}</ref><ref>{{cite book|last=Palmer |first=Michael A. |title=The German Wars: A Concise History, 1859–1945|url=https://books.google.com/books?id=4eHKE9NIwbMC&pg=PA199|year=2010|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-3780-6|page=199}}</ref> Šestmesečna kampanja za osvoboditev Tunizije izpod okupacije osi je pomenila konec vojne v Afriki. === Boj za neodvisnost (1943–1956) === Po osvoboditvi Tunizije izpod Nemcev so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad vlado in ponovno prepovedali sodelovanje v nacionalistični stranki. Moncefa Bega, ki je bil priljubljen med Tunizijci, so Francozi odstavili. Francozi so trdili, da je bila njegova odstranitev posledica njegovega naklonjenosti državam osi med nemško okupacijo, vendar je pravi razlog predmet razprave.<ref name=":02">{{Cite journal |last=Rivlin |first=Benjamin |date=1952 |title=The Tunisian Nationalist Movement: Four Decades of Evolution |journal=Middle East Journal |volume=6 |issue=2 |pages=167–193 |jstor=4322381 |issn=0026-3141}}</ref> Leta 1945 je tunizijski nacionalist [[Habib Bourguiba]], potem ko je pobegnil francoskemu nadzoru, prispel v Kairo. Medtem ko je bil tam, je lahko navezal stik z Arabsko ligo. Kasneje leta 1946 se je po potovanju v druge države Bližnjega vzhoda odpravil v Združene države Amerike, da bi govoril tako z Združenimi narodi na njihovem sedežu v ​​Lake Success kot z uradniki ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu D.C., kjer je zagovarjal tunizijske nacionaliste. Kot del povojne Tunizije je bila ustanovljena nova vsetunizijska delavska organizacija, ''Union Générale des Travailleurs'' (UGTT). To je bila ena od močnejših komponent nacionalistične skupine Neo-Destour.<ref name=":02" /> Habib Bourguiba se je 13. septembra 1949 odpravil v Združene države.<ref name=":12">{{Cite journal |last=Houssi |first=Leila El |date=2017 |title=The History and Evolution of Independence Movements in Tunisia |journal=Oriente Moderno |volume=97 |issue=1 |pages=67–88 |doi=10.1163/22138617-12340139 |jstor=48572291 |issn=0030-5472}}</ref> Udeležil se je srečanja Ameriške federacije dela v San Franciscu v Kaliforniji. Francozi so nasprotovali njegovi prisotnosti tam, ZDA pa so se bale političnih sprememb v Severni Afriki zaradi grozeče prisotnosti morebitne komunistične širitve Sovjetske zveze. Bourguiba je še naprej prosil tuje voditelje, ko je 6. novembra 1951 odpotoval v Italijo. Med njegovimi stiki so bili Alberto Mellini Ponce De León, Mario Toscano in Licinio Vestri. De León je bil Bourguibin stari prijatelj, ki mu je pomagal osvoboditi ga iz nemškega ujetništva, Toscano je bil vodja Ufficio Studi e Documentazione na ministrstvu za zunanje zadeve, Vestri pa afrikanistični učenjak. Kljub njegovim najboljšim prizadevanjem so Italijani ostali nevtralni, saj niso želeli uničiti odnosov z zaveznico Nata Francijo, niti niso želeli ovirati nobene možnosti prihodnjih odnosov s Tunizijo, saj je bila ta ključni del Sredozemlja.<ref name=":12" /> Francoski generalni rezident v Tuniziji, Jean de Hautecloque, je 25. avgusta 1953 zapustil Tunis in odšel v Pariz, kjer ga je zamenjal Pierre Voizard.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Levy |first=Henry L. |date=1955 |title=TUNISIA |journal=The American Jewish Year Book |volume=56 |pages=435–445 |jstor=23604900 |issn=0065-8987}}</ref> Voizard je bil prej francoski minister v Monaku. Mesec dni po prihodu v Tunis 26. septembra 1953 je Voizard uvedel številne spremembe za ublažitev napetosti v Tuniziji. Odpravil je cenzuro tiska in osvobodil več političnih zapornikov. Prav tako je obnovil polna pooblastila civilnih oblasti in razglasil obsedno stanje v Sahelu. 26. januarja 1954 je Voizard v Parizu na srečanju ''Cercle Republicain d'outre Mer'' napovedal, da bodo kmalu uvedene nove reforme v prid podelitvi večje suverenosti Tunizijcem, hkrati pa bodo zavarovani interesi Francozov in francoskih državljanov v Tuniziji. Skupina Neo-Destour ni bila naklonjena tem reformam, če sama ni bila vključena v njihovo ustvarjanje. Zahtevali so tudi izpustitev Bourguibe, ki je bil zaprt na otoku Galete. === Po osamosvojitvi (1956–2011) === [[File:Habib Bourguiba portrait4.jpg|thumb|left|Habib Bourguiba je bil prvi predsednik Tunizije od leta 1957 do 1987|192x192px]] Tunizija je dosegla neodvisnost od Francije 20. marca 1956 s Habibom Bourguibo kot predsednikom vlade.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-14107720|title=Tunisia profile|date=2017-11-01|work=BBC News|access-date=2020-04-05|language=en-GB}}</ref> 20. marec se vsako leto praznuje kot tunizijski dan neodvisnosti. Leto kasneje je bila Tunizija razglašena za republiko, Bourguiba pa je bil prvi predsednik.<ref name = BBC>{{cite news | title = Habib Bourguiba: Father of Tunisia | url = https://news.bbc.co.uk/2/hi/obituaries/703907.stm | publisher = BBC | date = 6 April 2000}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 do revolucije leta 2011 sta bila vlada in Ustavni demokratični zbor (RCD), prej Neo Destour in Socialistična Destourian stranka, dejansko eno. Po poročilu ''Amnesty International'' je ''The Guardian'' Tunizijo označil za »eno najsodobnejših, a represivnih držav v arabskem svetu«.<ref>{{cite news|last=Black |first= Ian |url=https://www.theguardian.com/world/2010/jul/13/amnesty-criticises-tunisia-human-rights |title=Amnesty International censures Tunisia over human rights |work=The Guardian |date= 13 July 2010|access-date=19 January 2013 |location=London}}</ref> 12. maja 1964 je Tunizija nacionalizirala tuja kmetijska zemljišča.] Takoj zatem je Francija odpovedala vso finančno pomoč državi, ki naj bi znašala več kot 40 milijonov dolarjev. To je privedlo do tega, da je tunizijska državna skupščina sprejela zakon, ki je od vseh prebivalcev države zahteval, da se sorazmerno s svojim dohodkom naročijo na »ljudsko posojilo«.<ref name=":1">{{Cite news |date=23 May 1964 |title=Tunisia Will Seek Loan From Public |work=[[The New York Times]] |url=https://www.proquest.com/docview/115791987|id={{ProQuest|115791987}} }}</ref> Od leta 1977 do 2005 je bila Tunizija snemalna lokacija za pet filmov filmske franšize ''Vojna zvezd''. Leta 1982 je Tunizija postala središče [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] s sedežem v prestolnici Tunis. 1. oktobra 1985 so izraelske zračne sile bombardirale sedež PLO, pri čemer je umrlo najmanj 60 ljudi.<ref name=":22">{{Cite news |last1=Prial |first1=Frank J. |date=October 3, 1985 |title=Tunisia's Leader Bitter at the U.S. |url=https://www.nytimes.com/1985/10/03/world/tunisia-s-leader-bitter-at-the-us.html |newspaper=The New York Times}}</ref> [[File:Zine El Abidine Ben Ali.jpg|thumb|Zine El Abidine Ben Ali, predsednik Tunizije od leta 1987 do 2011|209x209px]] Novembra 1987 so zdravniki Bourguibo razglasili za nesposobnega za vladanje in v nekrvavem državnem udaru je premier [[Zine El Abidine Ben Ali]] prevzel predsedniški položaj v skladu s 57. členom tunizijske ustave. Obletnica Ben Alijevega nasledstva, 7. november, se je praznovala kot državni praznik. Vsakih pet let je bil dosledno ponovno izvoljen z ogromno večino (precej več kot 80 odstotkov glasov), nazadnje 25. oktobra 2009,<ref>{{cite web|last=Vely |first= Yannick |url=http://www.parismatch.com/Actu/International/Ben-Ali-tunisie-election-143751 |title=Ben Ali, sans discussion |publisher=ParisMatch.com |date=23 November 2009 |access-date=2 May 2010}}</ref> dokler ni januarja 2011 zaradi ljudskih nemirov pobegnil iz države. Ben Ali in njegova družina so bili obtoženi korupcije in plenjenja državnega denarja. Gospodarska liberalizacija je ponudila nadaljnje priložnosti za finančno slabo upravljanje, medtem ko so koruptivni člani družine Trabelsi, predvsem v primerih Imeda Trabelsija in Belhassena Trabelsija, nadzorovali velik del poslovnega sektorja v državi. Prva dama Leila Ben Ali je bila opisana kot »nesramna nakupoholičarka«, ki je državno letalo uporabljala za pogosta neuradna potovanja v evropske modne prestolnice. Tunizija je zavrnila francosko zahtevo za izročitev dveh predsednikovih nečakov z Leiline strani, ki ju je francoski državni tožilec obtožil kraje dveh megajaht iz francoske marine.<ref>{{cite web|url=http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|title=Ajaccio – Un trafic de yachts entre la France et la Tunisie en procès|date=30 September 2009|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204309/http://lci.tf1.fr/france/justice/2009-09/un-trafic-de-yachts-entre-la-france-et-la-tunisie-en-proces-4865862.html|archive-date=3 March 2016}}</ref> Po poročanju ''Le Monda'' naj bi Ben Alijev zet sčasoma prevzel oblast v državi. Neodvisne skupine za človekove pravice, kot so Amnesty International, Freedom House in Protection International, so dokumentirale, da se temeljne človekove in politične pravice niso spoštovale. Režim je na vse mogoče načine oviral delo lokalnih organizacij za človekove pravice. Leta 2008 se je Tunizija po svobodi tiska uvrstila na 143. mesto od 173. === Po revoluciji (od leta 2011) === {{glavni|Tunizijska revolucija}} [[File:Tunisia Unrest - VOA - Tunis 14 Jan 2011 (2).jpg|thumb|242x242px|left|Tunis 14. januarja 2011 med tunizijsko revolucijo]] Tunizijska revolucija<ref>{{cite web|author=Yasmine Ryan |url=http://english.aljazeera.net/indepth/features/2011/01/2011126121815985483.html |title=How Tunisia's revolution began |publisher=Al Jazeera English |date=26 January 2011 |access-date=13 February 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/01/15/133592.html |title=Wikileaks might have triggered Tunis' revolution |work=Alarabiya |date=15 January 2011|access-date=13 February 2011}}</ref> je bila intenzivna kampanja civilnega odpora, ki so jo sprožili visoka brezposelnost, inflacija cen hrane, korupcija,[107] pomanjkanje svobode govora in drugih političnih svoboščin ter slabe življenjske razmere. Sindikati naj bi bili sestavni del protestov.[109] Protesti so navdihnili arabsko pomlad, val podobnih dejanj po vsem arabskem svetu. Katalizator za množične demonstracije je bila smrt Mohameda Bouazizija, 26-letnega tunizijskega uličnega prodajalca, ki se je 17. decembra 2010 zažgal v znak protesta proti zaplembi njegovega blaga in ponižanju, ki mu ga je povzročila občinska uradnica Faida Hamdy. Jeza in nasilje sta se stopnjevala po Bouazizijevi smrti 4. januarja 2011, kar je dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija na koncu pripeljalo do odstopitve in bega iz države 14. januarja 2011, po 23 letih na oblasti.<ref>{{Cite book|title=The power and the people: paths of resistance in the Middle East|first=Charles|last=Tripp|date=2013|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80965-8|location=New York|oclc=780063882}}</ref> Protesti za prepoved vladajoče stranke in izselitev vseh njenih članov iz prehodne vlade, ki jo je oblikoval Mohammed Ghannouchi, so se nadaljevali. Nova vlada je sčasoma popustila zahtevam. Tuniško sodišče je prepovedalo nekdanjo vladajočo stranko RCD in zaseglo vsa njena sredstva. Z odlokom ministra za notranje zadeve je bila prepovedana »politična policija«, posebne enote, ki so bile uporabljene za ustrahovanje in preganjanje političnih aktivistov. 3. marca 2011 je začasni predsednik napovedal, da bodo volitve v ustavodajno skupščino potekale 24. julija 2011.] 9. junija 2011 je premier napovedal, da bodo volitve prestavljene na 23. oktober 2011. Mednarodni in notranji opazovalci so volitve razglasili za svobodne in poštene. Gibanje Ennahda, ki je bilo prej prepovedano pod režimom Ben Alija, je na volitvah izšlo kot največja stranka z 89 sedeži od skupno 217. 12. decembra 2011 je bil za predsednika izvoljen nekdanji disident in veteran aktivist za človekove pravice Moncef Marzouki. Marca 2012 je Ennahda izjavila, da ne bo podprla, da bi šeriatsko pravo postalo glavni vir zakonodaje v novi ustavi, s čimer bi ohranila sekularno naravo države. Stališče Ennahde do tega vprašanja so kritizirali trdi islamisti, ki so si želeli stroge šeriatske pravice, vendar so ga sekularne stranke pozdravile. 6. februarja 2013 je bil umorjen Chokri Belaid, vodja levičarske opozicije in vidni kritik Ennahde. Leta 2014 je predsednik Moncef Marzouki ustanovil tunizijsko Komisijo za resnico in dostojanstvo kot ključni del ustvarjanja nacionalne sprave. Tunizijo sta leta 2015 prizadela dva teroristična napada na tuje turiste, najprej v Narodnem muzeju Bardo, nato pa na plaži Sousse 38 ljudi. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je oktobra izredne razmere podaljšal za nadaljnje tri mesece. [[Tunizijska četverica za dialog]] je leta 2015 prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] za svoje delo pri vzpostavljanju mirnega in pluralističnega političnega reda v Tuniziji.<ref>"The Nobel Peace Prize 2015". Nobel Foundation. Retrieved 15 December 2016.</ref> Prvi demokratično izvoljeni tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je umrl julija 2019.<ref>{{cite news |title=Tunisian President Beji Caid Essebsi dies aged 92 |url=https://www.france24.com/en/20190725-tunisia-president-essebsi-dies-aged-92 |work=France 24 |date=25 July 2019 |language=en}}</ref> Po njem je Kais Saied postal tunizijski predsednik po prepričljivi zmagi na tunizijskih predsedniških volitvah oktobra 2019. 23. oktobra 2019 je Saied prisegel kot novi tunizijski predsednik. Februarja 2022 sta Tunizija in Mednarodni denarni sklad izvedla predhodna pogajanja v upanju, da bi zagotovila večmilijardno reševanje gospodarstva, ki ga pestijo recesija, javni dolg, inflacija in brezposelnost.<ref>{{cite news |title=Tunisia's talks with the IMF: What's at stake? |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/18/tunisias-talks-with-the-imf-whats-at-stake |access-date=20 February 2022 |work=Al Jazeera |agency=AFP |date=18 February 2022}}</ref> 6. oktobra 2024 je predsednik Kais Saied na predsedniških volitvah z 28,8-odstotno udeležbo osvojil drugi mandat z več kot 90 % glasov. Pet političnih strank je ljudi pozvalo k bojkotu volitev.<ref>{{cite news |title=Tunisia election: Kais Saied secures second term with 91% of votes |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx25ree1g18o |work=www.bbc.com}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Tunizije}} [[Slika:Ts-map.gif|sličica|139px|Zemljevid Tunizije]] Tunizija leži na sredozemski obali severozahodne Afrike, na pol poti med Atlantskim oceanom in delto Nila. Na zahodu (965 km) in jugozahodu meji na Alžirijo, na jugovzhodu pa na Libijo (459 km). Leži med 30° in 38° severne zemljepisne širine ter 7° in 12° vzhodne zemljepisne dolžine. Nenaden južni zavoj sredozemske obale v severni Tuniziji daje državi dve značilni sredozemski obali, na severu od zahoda proti vzhodu in na vzhodu od severa proti jugu. Čeprav je Tunizija relativno majhna, ima zaradi svoje lege od severa proti jugu veliko okoljsko raznolikost. Njeno raztezanje od vzhoda proti zahodu je omejeno. Razlike v Tuniziji, tako kot v preostalem Magrebu, so v veliki meri okoljske razlike od severa proti jugu, ki jih določa močno zmanjšanje padavin proti jugu od katere koli točke. Hrbtni del, vzhodni podaljšek [[Atlas (gorovje)|gorovja Atlas]], poteka čez Tunizijo v severovzhodni smeri od alžirske meje na zahodu do [[Polotok Bon|polotoka Cape Bon]] na vzhodu. Severno od Dorsala je [[Telski Atlas]], regija, za katerega so značilni nizki, valoviti hribi in ravnine, ki so spet podaljšek gora na zahodu v Alžiriji. V Khroumerieju, severozahodnem vogalu tunizijskega Tella, nadmorska višina doseže 1050 metrov, pozimi pa tam oddaja sneg. [[Sahel]], širša obalna ravnica vzdolž vzhodne sredozemske obale Tunizije, je med najpomembnejšimi območji gojenja oljk na svetu. V notranjosti od Sahela, med Dorsalom in gorovjem južno od Gafse, se nahajajo stepe. Velik del južne regije je polsušen in puščavski. Tunizija ima obalo dolgo 1148 kilometrov. V pomorskem smislu si država lasti sosednji pas 24 navtičnih milj (44 kilometrov) in teritorialno morje 12 navtičnih milj (22 kilometrov).<ref>{{cite book|last=Ewan W.|first=Anderson|title=International Boundaries: Geopolitical Atlas|url=https://books.google.com/books?id=E7-menNPxREC&pg=PA816|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-57958-375-0|page=816}}</ref> Mesto [[Tunis]] je zgrajeno na pobočju hriba, ki se spušča do [[Jezero Tunis|Tuniškega jezera]]. Na teh hribih so kraji, kot so Notre-Dame de Tunis, Ras Tabia, La Rabta, La Kasbah, Montfleury in La Manoubia, z nadmorsko višino tik nad 50 metri. Mesto je na križišču ozkega pasu zemlje med jezerom Tunis in Séjoumijem.<ref>{{Cite web|title=Visit Tunis, Tunisia|url=https://visitafrica.site/tunis.html|access-date=2021-04-13|website=visitafrica.site|language=en-GB|archive-date=18 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418193746/https://visitafrica.site/tunis.html}}</ref> [[File:Water_stress,_top_countries_(2022).svg|thumb|Tunizija je bila leta 2022 osemnajsta država z največjim pomanjkanjem vode na svetu]] Podnebje Tunizije je na severu sredozemsko, z blagimi deževnimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Jug države je puščavski. Teren na severu je gorat, ki se proti jugu umakne v vročo, suho osrednjo ravnino. Jug je polsušen in se zliva s [[Sahara|Saharo]]. Na severnem robu Sahare se v črti vzhod-zahod razteza vrsta slanih jezer, znanih kot ''čoti'' ali ''šarti''. Najnižja točka je Chott el Djerid na 17 metrih pod morsko gladino, najvišja pa Jebel ech Chambi na 1544 metrih.<ref>{{cite book|last=Aldosari |first= Ali |title=Middle East, western Asia, and northern Africa |url=https://books.google.com/books?id=j894miuOqc4C&pg=PA1270 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-7571-2|year=2006 |pages=1270–}}</ref> Tunizija je dom petih kopenskih ekoregij: sredozemskih iglavcev in mešanih gozdov, saharskih halofitov, sredozemskih suhih gozdov in step, sredozemskih gozdov in gozdov ter severnosaharskih step in gozdov. === Podnebje === Tunizija leži v [[subtropski pas|subtropskem]] podnebnem pasu, in sicer stika [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] (širši obalni pas) ter [[subtropsko podnebje|subtropsko]] suho in polsuho podnebje (notranjost). [[Podnebje]] prehaja tako od zmernih sredozemskih razmer na severu proti vročim in suhim pogojem na jugu. V severnem delu države je povprečna januarska [[temperatura]] 9&nbsp;°C, julijska pa 26&nbsp;°C. Na tem območju je [[dež]]evno obdobje razpotegnjeno čez hladen del leta, med oktobrom in majem. Povprečne letne [[padavine]] na severu dosežejo 610 [[milimeter|mm]], značilno pa je veliko letno gibanje stolpca. Puščavski del v Sahari na jugu dobi povprečno 210&nbsp;mm dežja letno. === Naravna bogastva === Temeljno mineralno bogastvo Tunizije je [[nafta]], katere črpališča stojijo tako na kopnem kot na [[morje|morju]]. V 1980-ih so bila odkrita pomembna nova nahajališča. Zraven tega Tunizija izkorišča nahajališča [[fosfati|fosfatov]], [[železo|železove rude]], [[svinec|svinca]], [[cink]]a in [[sol]]i. === Okoljski problemi === Velika težava Tunizije je neurejeno odlaganje strupenih in drugih [[nevarni odpadki|nevarnih odpadkov]], kar predstavlja veliko nevarnost za zdravje okolja. Zaradi majhne količine vode v deželi je prisoten tudi problem čezmernega onesnaževanja slednje. Primanjkuje tudi zalog [[pitna voda|pitne vode]]. Tu so tudi tipični problemi puščavskih držav, kot so [[krčenje gozdov]] in zelenih površin zaradi pašnje, [[erozija prsti]] ter [[dezertifikacija]]. Tunizija je razglasila tri [[narodni park|narodne parke]], kar pomeni le 0,3 odstotka državno zaščitenih površin dežele. Najbolj znan je [[narodni park Ichkeul]] v severni Tuniziji, ki ga zavzema veliko jezero in spremljajoča [[mokrišče|mokrišča]], pribežališče številnih ptic, med njimi rac, gosi in plamencev. Vlada je ratificirala mednarodne okoljske sporazume, ki se nanašajo na ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], omejevanje [[klimatske spremembe|klimatskih sprememb]] in [[dezertifikacija|dezertifikacije]], ohranjanje [[ogrožene vrste|ogroženih vrst]], spreminjanje okolja, nevarne odpadke, [[onesnaževanje morja]], ladijsko onesnaževanje, varovanje [[ozonski plašč|ozonskega plašča]] in varovanje mokrišč. == Politika in uprava == Tunizija je [[republika]] z močnim [[predsednik|predsedniškim]] sistemom, ki je sicer enostrankarski. === Veje oblasti === [[Predsednik]] [[država|države]] [[Foued Mebazaa]] je po prebegu [[Zine al-Abidine Ben Ali]]ja, ki je bil na svojem položaju od leta 1987, ko je nadomestil prvega predsednika republike [[Habib Bourguiba|Habiba Bourguibo]], predsednika Tunizije (med letoma 1956 in 1987) postal tretji predsednik Tunizije. Vladajoča [[politična stranka|stranka]], [[demokracija|Demokratični]] [[parlament]]arni zbor ([[francoščina|francosko]] ''Rassemblement Constitutionel Démocratique'') je bila edina stranka v državi 25 let. Ta stranka je naslednica [[socializem|Socialistične]] desturske stranke (francosko ''Parti Socialiste Destourien'', [[kratica]] '''PSD'''), ki je Tunizijo pripeljala do suverenosti. Država premore šest legalnih [[Opozicija (politika)|opozicijskih]] strank. Predsedniške volitve potekajo vsakih 5 let. Na njih kandidira edina državna [[stranka]], ki po volitvah imenuje tudi predsednika vlade in njegov kabinet, slednji pa igra pomembno vlogo v državni politiki. Prav tako državni vrh postavlja tudi regionalne [[guverner]]je in administratorje. Volitve potekajo še za krajevne [[župan]]e in krajevne svete. Državno upravo tvori enodomni [[parlament]] (zakonodajno telo) – Dom poslancev (''Chambre des députés'') s 182 članskimi mesti, izmed katerih je 20 odstotkov rezerviranih za opozicijo. Dom poslancev ima vedno večjo funkcijo prostora za državnopolitično razpravo, a zaenkrat še nima velike vloge pri izdajanju [[zakon]]ov – v praksi vedno potrdi predloge [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]] z manjšimi popravki. [[Sodstvo]] je uradno suvereno oblastno telo. Sicer je opaziti visoko stopnjo sodelovanja z vlado, zlasti ko gre za politično usmerjene primere. === Upravna delitev === Tunizija je upravno razdeljena na 24 [[governorat]]ov: {| |width="150"| * Ariana * Béja * Ben Arous * Bizerte * Gabès * Gafsa * Jendouba * Kairouan |width="150"| * Kasserine * Kebili * Kef * Mahdia * Manouba * Medenine * Monastir * Nabeul |width="150"| * Sfax * Sidi * Siliana * Sousse * Tataouine * Tozeur * Tunis * Zaghouan | |} === Oborožene sile === {{glavni|Tunizijske oborožene sile}} Tunizija ima organizirane profesionalne [[oborožene sile]] z okoli 35 tisoč [[vojak]]i. Razdeljena je na [[kopenska vojska|kopensko vojsko]], [[vojna mornarica|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo]], [[paramilitarizem|paravojaške]] sile in [[narodna garda|narodno gardo]]. Povprečna starost vojakov je 20 let. Država namenja vojski 1,8 odstotka [[bruto državni proizvod|bruto državnega proizvoda]] (približek za leto 2002). == Gospodarstvo == Tunizija je v procesu razsežnih [[ekonomska reforma|ekonomskih reform]] in [[liberalizacija|liberalizacije]] po desetletjih državnega usmerjanja in deleža v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. Preudarno finančno in gospodarsko načrtovanje pa v zadnjem desetletju povzročata zmerno [[gospodarska rast|gospodarsko rast]]. Tunizijsko gospodarstvo se tradicionalno opira na [[nafta|nafto]], [[fosfat]]e, [[kmetijstvo]] in [[turizem]]. [[Politika]] države je nekoliko zaustavila rast v prvih letih samostojnosti (po letu 1956). 1960-ih so prinesla močno zavrtje razvoja gospodarstva zaradi spodbujanja [[kolektivizacija|kolektivizacije]], zaradi česar je padel tudi letni proizvod kmetijskih dejavnosti. V 1970-ih je prišlo do nekoliko povečane gospodarske rasti zaradi povišanja cen nafte ter fosfatov na svetovnem trgu ter uveljavljanja turizma, a je svojo negativno vlogo pri rasti še vedno igral [[protekcionizem]] in regulacija uvoza. V času samostojnosti je Tunizija prejemala zajetne vsote finančne pomoči od [[Združene države Amerike|ZDA]] ter [[Evropa|evropskih]], pa tudi nekaterih arabskih držav. Danes je sicer še vedno [[država v razvoju]], sodi pa med dežele [[Bruto domači proizvod|s srednjim dohodkom]]. Zaradi precenjenega dinarja (uradna valuta) in rastočega mednarodnega dolga je Tunizija doživela veliko krizo na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja v 1980-ih. Leta 1986 je vlada zato sprejela vrsto ukrepov, med katerimi so strukturno prilagajanje za liberalizacijo trga, zmanjševanje tarif in preusmeritev države v [[tržno gospodarstvo]]. Ta model gospodarske reforme so predlagale in podprle [[mednarodne finančne ustanove]], s tem pa je bila Tunizija deležna dodatnih [[posojilo|posojil]] [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in drugih zahodnih upnikov. Leta 1990 je Tunizija pristopila k [[Sporazum o carinah in trgovanju|Sporazumu o carinah in trgovanju]] ({{langx|en|General Agreement on Tariffs and Trade}}, kratica GATT), kasneje pa se je vključila v [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]] ({{langx|en|World Trade Organization}}, kratica WTO). Leta 1996 je država sklenila sporazum o sodelovanju z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki odpravlja [[carina (dajatev)|carine]] in druge prepreke za [[prosta trgovina|prosto trgovino]], tiče pa se večine dobrin. Na ta način naj bi EU uradno pomagala Tuniziji k hitrejšemu razvoju in pripravi na [[konkurenca|konkurenco]] [[globalni trg|globalnega trga]]. Država je od leta 1987 privatizirala 160 družb v svoji lasti, in sicer v okviru ukrepov reforme 1987. leta. Kljub temu so potrebni resni napori za preprečitev množičnih odpuščanj, čemur velja dodati, da je [[brezposelnost]] že sicer pereč problem v deželi. Uradne statistike govorijo o 15 % [[nezaposlenost|nezaposlene]] delovne sile, dejanska množina pa naj bi bila večja. Izmenjava [[delnica|delnic]] poteka preko državno vodenega Sveta za finančni trg, ki trguje s [[kapital]]om nekaj več kot 50 podjetij. Leta 1993 je tunizijska vlada sprejela zakon, ki dovoljuje in celo privlači tuje vlagatelje. Tako je danes v državi prijavljenih več kot 1600 [[izvoz]]no usmerjenih podjetij v tuji lasti. Slednja se zanašajo in izkoriščajo predvsem potencial nizko plačane delovne sile in bližino evropskega trga, s katerim poteka največ izmenjav. Državna valuta, [[tunizijski dinar]], je [[konvertibilnost|nekonvertibilna]]. ===Oskrba z vodo in sanitacija === Tunizija je dosegla najvišje stopnje dostopa do oskrbe z vodo in sanitacije na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Od leta 2011 je dostop do varne pitne vode postal skoraj univerzalen, in sicer se je v urbanih območjih približal 100 %, na podeželju pa 90 %.<ref name="JMP">{{cite web|last = World Health Organization|author-link = World Health Organization|author2 = UNICEF|title = Joint Monitoring Programme for Drinking Water Supply and Sanitation|url = http://www.wssinfo.org|access-date = 27 December 2012|archive-url = https://web.archive.org/web/20080216075751/http://www.wssinfo.org/|archive-date = 16 February 2008}}</ref> Tunizija zagotavlja kakovostno pitno vodo skozi vse leto.<ref name="PSP">{{in lang|fr}} Ministère du Developpement et de la Cooperation Internationale, Banque Mondiale et Programme "Participation Privee dans les infrastructures mediterreeanees" (PPMI): [http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 "Étude sur la participation privée dans les infrastructures en Tunisie"]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305195148/http://www-wds.worldbank.org/external/default/main?pagePK=64193027&piPK=64187937&theSitePK=523679&menuPK=64187510&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679&entityID=000012009_20041201140320&searchMenuPK=64187283&theSitePK=523679 |date=5 March 2012 }}, Volume III, 2004, accessed on 21 March 2010</ref> == Prebivalstvo == Tunizija je s svojim strateškim položajem skozi celotno [[zgodovina|zgodovino]] pomenila območje trenja med [[ljudstvo|ljudstvi]]. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot [[Vandali]], tako črni [[Afričani]] kot Arabci in druga [[pleme]]na, [[ljudstvo|ljudstva]], [[narod]]i. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Poseljenost z ljudmi je velika zlasti v priobalnih regijah, kjer na 30 odstotkih državnega ozemlja živi okoli 70 odstotkov prebivalstva. Z dobrimi deset milijoni prebivalcev Tunizija premore 65 ljudi na km². === Večja mesta === Tunizijska mesta so razmeroma majhnega obsega s pomembno izjemo [[Tunis]]om, ki je največje in [[glavno mesto]] države. To sredozemsko [[pristanišče]] na severovzhodu države ob [[jezero Tunis|jezeru Tunis]], v svet pa je prometno povezano z [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] in ladijskimi linijami v Evropo (Italija in Francija). Nekoliko manj pomembni mesti sta [[Sfax]] in [[Sousse]] (arabsko Susa), ki obe ležita ob vzhodni obali, razvili pa sta se ob [[industrija|industriji]] oziroma [[turizem|turizmu]]. Po svoji slikovitosti in starem pristanišču je znano tudi večje mesto [[Bizerte]] na severni obali. === Jezik in vera === Uradni jezik Tunizije je [[arabščina]]. Poznavalci govorijo o tunizijski arabščini kot dialektu, izvirajočem iz skupine [[magreb]]ške arabščine, ki jo je slišati tudi v zahodni Alžiriji in vzhodni Libiji. Slednja pa je izpeljanka iz klasične arabščine. Zraven tega velika večina prebivalcev zna govoriti [[francoščina|francoščino]]. V srednjih šolah je obvezno učenje četrtega jezika, učenci lahko izbirajo med [[nemščina|nemščino]], [[španščina|španščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[kitajščina|kitajščino]]. Prvotni jezik v Tuniziji je bil [[Berberščina|berberski]], katerega je govorila večina berberskih plemen, danas ga govori zaradi islamizacije in uradne arabščine vedno manj prebivalcev. Berberščina je bila sicer tudi zapisana, vendar je napisanih malo književnih del v tem jeziku, ohranja se v redko poseljenih gorskih vaseh, kjer so bivališča vkopana v zemljo. Kot Arabci so prebivalci Tunizije skoraj vsi zavezani [[islam]]u (98 odstotkov populacije), in sicer njegovi [[sunitizem|sunitski]] veji imenovani [[fatimidi]]. V deželi je tako najti množico [[mošeja|mošej]], izmed katerih po svoji znamenitosti izstopata mošeja v svetem mestu [[Al Kairouan]] in slikovita utrdbena mošeja v obalnem Sousseu. V Tuniziji obstajajo še majhne skupine [[katoličani|rimo-katoličanov]], [[Judje|Judov]] in [[protestanti|protestantov]]. === Izobrazba in znanje === Izobraževalni sistem v Tuniziji je brezplačen, zaradi česar osnovno šolo obiskujejo praktično vsi otroci. Pouk poteka v arabščini in deloma v francoščini. [[osnovna šola|Osnovne šole]] je v letu 2000 obiskovalo približno 1,4 milijona otrok, srednje šole 1,1 milijona, v [[visoko šolstvo|visokošolsko izobraževanje]] ([[Univerza v Tunisu]]) pa je bilo vključenih nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev. Tunizija ima tri pomembnejše [[knjižnica|knjižnice]], locirane v Tunisu. Posebno zanimiv pa je narodni muzej [[Bardo]], ki od leta 1888 v Tunisu daje na ogled zbirke feničanskih, [[antična Grčija|grških]] in rimskih ter muslimanskih umetniških izdelkov na čelu z [[mozaik]]i. === Komunikacije === [[Komunikacijski sistem]] je po razvitosti – tako kot večina drugih stvari – nad afriškim povprečjem. Izhodiščne komunikacijske točke so Sfax, Sussah, Bizerte in Tunis. [[Telefon]]ske priključke je leta [[1997]] posedovalo 654.000 gospodinjstev, v uporabi pa je bilo poleg tega leta 1998 50.000 [[mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Tunizijci uporabljajo 920.000 [[televizija|televizij]] (ocena 1997) za spremljanje 26 televizijskih postaj (1998). Leta 2002 je natanko 1 [[ponudnik spletnih storitev]] omogočal spletni dostop 400 tisoč uporabnikom (ocena 2002). == Kultura == Kultura Tunizije je mešana zaradi dolgoletne zgodovine zunanjega vpliva ljudstev – kot so Feničani, Rimljani, Vandali, Bizantinci, Arabci, Sikulo-Normani, Turki, Italijani, Maltežani in Francozi – ki so vsi pustili svoj pečat v državi. Trenutno so v petdesetih umetniških galerijah razstave tunizijskih in mednarodnih umetnikov. Te galerije so med drugimi galerijo Yahia v Tunisu in galerija Carthage Essaadi.<ref name="tunisia online">{{cite web|url=http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20010210043336/http://www.tunisiaonline.com/culture/culture1.html |archive-date=10 February 2001 |title=Culture de la Tunisie |publisher=Tunisia Online |date=10 February 2001 |access-date=19 January 2013 }}</ref> Tunizijska literatura obstaja v dveh oblikah: arabski in francoski. Arabska literatura sega v 7. stoletje s prihodom arabske civilizacije v regijo. Po obsegu in vrednosti je pomembnejša od francoske literature, ki je bila uvedena med francoskim protektoratom leta 1881. Na začetku 20. stoletja je glasbeno dejavnost zaznamoval liturgični repertoar, povezan z različnimi verskimi bratovščinami, in posvetni repertoar, ki je obsegal instrumentalne skladbe in pesmi v različnih andaluzijskih oblikah in slogih, v bistvu pa si je izposojal značilnosti glasbenega jezika. Na stotine mednarodnih festivalov, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih, zaznamuje koledarsko leto. Na nacionalni kulturni sceni prevladujejo glasbeni in gledališki festivali. == Naravne in kulturne znamenitosti == * '''[[Bulla Regia]]''' - izkopanine rimskega mesta v dolini reke [[Medžerda (reka)|Medžerda]] pri [[Jendouba|Jendoubi]]: kopališče, forum, Apolonovo svetišče, gledališče; 2.–3. stoletje * '''[[Dougga]]''' - izkopanine rimskega mesta Thugga iz 2.–3. stoletja: Saturnovo svetišče, gledališče, podzemne cisterne - del Unescove svetovne dediščine * '''[[El Džem]]''' - z nekaj najbolj impresivnimi ostanki rimskih zgradb v Afriki - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Narodni park Ichkeul]]''' južno od Bizerte - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kairouan]]''', četrto najsvetejše muslimansko mesto - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kartagina (mesto)|Kartagina]]''' - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Kerkouane]]''' in '''[[Nekropola Kerkouane|nekropola]]''' - izkopanine feničanskega mesta 6.–2. stol. pr. n. št. - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Mahdia]]''' mesto ustanovljeno leta 912 kot prestolnica fatimidskih vladarjev; mestna vrata, mošeje, turška trdnjava Bordž el Kebir * '''[[Sbeitla]]''' - majhno mesto v zahodni osrednji Tuniziji. V bližini so ruševine rimske Sufetule z najbolje ohranjenimi rimskimi Kapitolinskimi templji v državi. * '''[[Sousse]]''' - obzidano mesto s staro medino, trdnjavo, veliko mošejo - del Unescove svetovne dediščine * '''[[Tunis]]''' - staro mestno jedro je del Unescove svetovne dediščine; več mošej, [[Bardojski narodni muzej, Tunis|Bardojski narodni muzej]] (mozaiki) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{commons category|تونس / Tunest / Tunisie}} {{Wikivoyage}} {{wikislovar}} * [https://www.carthage.tn Presidency] – official website of the president of Tunisia * [https://pm.gov.tn Prime Minister] – official website of the prime minister of Tunisia * [https://www.ins.tn Statistics] – official website of National Institute of Statistics * [https://www.inp2020.tn/ar/inp_tunisie/les-traces-de-lhomme-en-tunisie/ "History"] – Tunisian History at National Heritage Institute * [https://www.discovertunisia.com/en Discover Tunisia] – Tunisia's official tourism portal {{North_Africa}} {{Arabska_liga}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tunizija| ]] [[Kategorija:Severnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Afriška unija]] 470yowxuw3gv9kq2wg29a9k5tmdydf9 Janez Janša 0 9359 6688033 6685540 2026-06-11T08:47:04Z Pv21 142817 Anton Rop popravek 6688033 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Otherpersons}} {{Infopolje Predsednik | name=Janez Janša | image=1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped).jpg | caption = Janša leta 2026 | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=4. junij 2026 | term_end= | predecessor=[[Robert Golob]] | successor= | term_start2=3. marec 2020 | term_end2=1. junij 2022 | predecessor2=[[Marjan Šarec]] | successor2=[[Robert Golob]] | term_start3=10. februar 2012 | term_end3=20. marec 2013 | predecessor3= [[Borut Pahor]] | successor3= [[Alenka Bratušek]] | term_start4=3. december 2004 | term_end4=21. november 2008 | successor4= [[Borut Pahor]] | order5=[[Evropski svet|Predsednik Evropskega sveta]] | term_start5=1. januar 2008 | term_end5=30. junij 2008 | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Slovenska demokratska stranka]] | vicepresident= ||order6=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|term_start6=16. maj 1990|order7=|predecessor6=|predecessor7=[[Franci Demšar]]|successor6=[[Jelko Kacin]]|successor7=[[Anton Grizold]]|term_end6=29. marec 1994|term_end7=30. november 2000|term_start7=7. junij 2000|predecessor4=[[Anton Rop]]|term_start1=|term_end1=|successor1=|predecessor1=|order1=|partner={{marriage|[[Urška Bačovnik Janša]]|2009}}|president=[[Nataša Pirc Musar]]|president2=[[Borut Pahor]]|president3=[[Danilo Türk]]<br>[[Borut Pahor]]|president4=[[Janez Drnovšek]]<br>[[Danilo Türk]] }} '''Janez Janša''' ({{IPA|sl|ˈja:nɛs ˈja:nʃa}}, uradno ime '''Ivan Janša''',<ref>{{navedi splet |url=http://volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |title=Slovenska demokratska stranka - SDS |work=Volitve v državni zbor 2008 |publisher=Ministrstvo za javno upravo RS |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716151600/volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |url-status=dead }}</ref> znan tudi kot '''Janez Ivan Janša''')<ref>{{navedi splet |url=http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |title=Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad |work=Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2009-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090731115000/http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |url-status=bot: unknown }}</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]] in [[politik]], * [[17. september]] [[1958]], [[Grosuplje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Politično kariero je pričel že v času Jugoslavije, pri 17 letih, ko se je včlanil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Times">{{navedi splet |url= http://www.times.si/slovenija/rdecji-dosje-janeza-janse-ko-je-sovrstnike-razganjalo-od-hormonov-je-kot-17-letnik-vstopil-v-partijo--a5516304057920be2b7904deb766b81529d3a2f2.html |title= Rdeči dosje Janeza Janše: Ko je sovrstnike razganjalo od hormonov, je kot 17-letnik vstopil v partijo |accessdate= 4. 2. 2021 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Mladina">{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/178803/jansa-je-bil-zadet-ko-mamba | title= Janša je bil zadet ko mamba, Po arhivih brskamo v satirični rubriki Mladinamit |accessdate= 4. 2. 2021 }}</ref> Kot eden od obsojenih v [[Proces proti četverici|procesu proti četverici (JBTZ)]] in kasnejši obrambni minister je bil eden ključnih ljudi slovenske osamosvojitve. Leta [[2004]] je postal predsednik [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlade Republike Slovenije]]. Ponovno je premier postal leta 2012, ko je na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Vlado je nato odnesla [[Nezaupnica|konstruktivna nezaupnica]].<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada padla. Alenka Bratušek nova mandatarka. (video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janseva-vlada-padla-alenka-bratusek-nova-mandatarka-video-243629|website=siol.net|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Janša je bil s Slovensko demokratsko stranko naslednja leta vodja opozicije v državnem zboru, leta 2014 pa je bil pred volitvami zaradi korupcije obsojen na zaporno kazen. Zaporno kazen je zaključil predčasno, saj je decembra istega leta [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] sodbo v zadevi Patria soglasno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, primer pa je kasneje zastaral.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-22|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče|url=https://old.delo.si/novice/politika/jansa-zeli-biti-oproscen-patria-spet-na-vrhovno-sodisce.html|website=old.delo.si|date=2015-12-04|accessdate=2021-04-22|language=sl-si|first=Majda|last=Vukelić}}</ref> Ker se je politični proces odvijal v času parlamentarnih volitev, je vzbudil več polemik o političnem pregonu Janše, in o tem, ali je politični zapornik.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo Janez Janša obdržal poslanski mandat?|url=https://old.delo.si/novice/politika/ali-bo-janez-jansa-obdrzal-poslanski-mandat.html|website=old.delo.si|date=2014-07-14|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Pi K. , Delo si|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/63-47-politicni-zapornik|website=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2022-09-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji politični zaporniki prepričani, da bo Janša rehabilitiran|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekdanji-politicni-zaporniki-prepricani-da-bo-jansa-rehabilitiran/350643|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred šestimi leti na prostost edini politični zapornik v Evropski uniji|url=https://mojepodravje.si/pred-sestimi-leti-na-prostost-edini-politicni-zapornik-v-evropski-uniji/|website=Moje Podravje|date=2020-12-12|accessdate=2022-09-12|language=sl-SI|first=Moje|last=Podravje}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin: Janez Janša ni politični zapornik, je politik v zaporu (video)|url=https://siol.net/novice/siol/matej-tonin-janez-jansa-ni-politicni-zapornik-je-politik-v-zaporu-video-95707|website=siol.net|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref> Od volitev leta 2014 se je več sredinskih in levo-sredinskih strank izreklo proti sodelovanju v vladah pod vodstvom Janeza Janše, saj naj bi s svojo stranko širil nestrpnost, sam pa zagovarjal avtoritarne pristope.<ref>{{Navedi splet|title=Pismo proti Janševi vladi: Obvarujmo demokracijo pred avtoritarno oblastjo|url=https://siol.net/novice/slovenija/pismo-proti-jansevi-vladi-obvarujmo-obcutljivo-slovensko-demokracijo-pred-avtoritarno-oblastjo-518831|website=siol.net|accessdate=2021-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša odgovoril na očitke, da vzpostavlja avtoritarni režim|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-drzavo-so-pustili-golo-in-boso-pred-eno-najtezjih-preizkusenj-v-zgodovini-349038|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Po parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SDS kljub zmagi sprva ni uspela sestaviti koalicije. Po razpadu [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je predsednik države [[Borut Pahor]] Janši ponudil mandat za sestavo vlade. S strankami [[Nova Slovenija|NSi]], [[Stranka modernega centra|SMC]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] so v začetku marca 2020 sestavili [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. marca 2020. Pod Janševim vodstvom je bila Slovenija prva država EU, ki je razglasila konec [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]] v prvem valu, v drugem valu, ki se je začel septembra istega leta, pa je bil odziv eden najmanj učinkovitih na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Covid-19: po prvem valu epidemije med zmagovalci, v drugem na svetovnem dnu|url=https://www.rtvslo.si/20-v-2020/covid-19-po-prvem-valu-epidemije-med-zmagovalci-v-drugem-na-svetovnem-dnu/546599|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Mandat tretje Janševe vlade se je zaključil 13. maja 2022 s konstituiranjem 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Tekoče posle je vlada opravljala do 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanke-in-poslanci-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanke in poslanci s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. junij 2022|accessdate=1. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}</ref> Janšo so v zadnjem času pri [[The Independent]] opisovali kot populističnega desnega voditelja,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s populist pro-Trump PM loses election to newcomer party|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/slovenia-election-janez-jansa-freedom-movement-b2064726.html|website=The Independent|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en}}</ref> pri [[Foreign Policy]] pa kot skrajno desnega.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s Prime Minister Is a Far-Right Conspiracy Theorist and Twitter Addict Who Won’t Admit Trump Lost|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/11/election-2020-trump-biden-slovenia-jansa-lost/|website=Foreign Policy|accessdate=2022-09-12|language=en-US|first=Domen|last=Savic}}</ref> Njegov stil politike so primerjali z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]]; [[National public radio]] (NPR) ga je poimenoval "populist v stilu MAGA", Der Spiegel pa "slovenski Trump" in Deutsche Welle "mini-Trump", podobno tudi [[BBC]].<ref>{{Navedi novice|title=Janez Jansa: Slovenia votes out pro-Trump populist|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61214175|newspaper=BBC News|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en-GB}}</ref>Po [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020 v Ameriki]] je Janša na [[Twitter|Twitterju]] objavil vrsto teorij zarot o volitvah. Janša je tesen zaveznik madžarskega premiera [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán – POLITICO|date=June 2018}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-15|website=Foreign Policy|language=en-US}}</ref><ref name=":4">{{navedi novice|last1=Central|first1=Shaun Walker|last2=correspondent|first2=eastern Europe|date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-11-15|issn=0261-3077}}</ref> čeprav se v več stališčih z njim ne strinja; Janša je večkrat izrazil podporo Ukrajini v vojni proti [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji leta 2022]], podpira tudi sankcije proti Rusiji in povečanje vojaške pomoči Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=C|first=G.|title=Janša na shodu v podporo Ukrajini: Treba je narediti vse, da bo vojna čim krajša|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-na-shodu-v-podporo-ukrajini-treba-je-narediti-vse-da-bo-vojna-cim-krajsa/614280|access-date=2025-11-06|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|last=postaja|first=Spletna|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|access-date=2025-11-06|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|language=sl}}</ref> Janša tudi velja za podpornika evropskih integracij in širitve Evropske unije, njegova stranka je kljub nekaterim kritikam ostala članica desnosredinske skupine Evropska ljudska stranka.<ref>{{Cite web|title=Janša na družinskem dnevu SDS: Članstvo v EPP ne vpliva na naše glasovanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-besedah-janse-clanstvo-v-epp-ne-vpliva-na-njihovo-glasovanje.html|access-date=2025-11-06|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025-02-28|title=Bo delegacija SDS zapustila EPP? To pravita Grims in Zver|url=https://vecer.com/slovenija/bo-delegacija-sds-zapustila-epp-to-pravita-grims-in-zver-10377596|access-date=2025-11-06|website=Večer|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Ivan Janša je pri krstu dobil [[krstno ime|ime]] Janez.<ref>[http://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-obtozni-predlog-patria-afera-sodisce-185948/clanek Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster]</ref> Šolal se je v domačem [[Grosuplje|Grosuplju]], na klasični gimnaziji v [[Stična|Stični]], današnji [[Srednja šola Josipa Jurčiča|Srednji šoli Josipa Jurčiča]], in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] končal študij [[Splošna ljudska obramba|Splošne ljudske obrambe]] in [[družbena samozaščita|družbene samozaščite]] (danes [[obramboslovje|obramboslovja]]).<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Življenjepis|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/si/predsednik_vlade_janez_jansa/zivljenjepis/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2022-09-11}}</ref> Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije in bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v [[Kumrovec|Kumrovcu]]. Bil je [[Tito]]v štipendist, predsednik občinske organizacije [[ZSMS|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član občinskih komitejev [[SZDL|Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije]], član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko [[Jajce (mesto)|Jajce]].<ref name="Times" /><ref name="Mladina" /> V prostem času se je v mladosti ukvarjal z alpinizmom.<ref name=":6" /><ref>http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1997_02.pdf</ref> ==Javno delovanje== Janša je bil član in funkcionar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] (ZKS), vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.<ref>[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=838 Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)]</ref><ref>[http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=jan%C5%A1a Janša Janez] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120911090114/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=janša |date=2012-09-11 }} Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.</ref> [[Slika:Jj_partija.jpg|sličica|Janša je izpolnil vprašalnik [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]]] V [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisu za kritiko znanosti]] in [[Mladina (revija)|Mladini]] je objavljal o nujni prenovi [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem [[Služba državne varnosti]] sprožila afero JBTZ. [[Proces proti četverici]], v katerem so Janšo, [[David Tasić|Davida Tasića]], [[Franci Zavrl|Francija Zavrla]] ter [[podčastnik]]a JLA [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj [[Igor Bavčar]] je ustanovil [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.<ref>[http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012], vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.</ref> Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]], maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja. === Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992 === [[Slika:Igor Bavčar in Janez Janša.jpg|thumb|286x286px|Janša in [[Igor Bavčar]] leta 1991|alt=|levo]] Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v [[Demos]]ovi vladi pod vodstvom [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]]. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala [[Slovenska vojska]], ki je v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka. Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko]] (DS), ki se je 1994 združila z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], ter [[Narodno demokratska stranka]] (NDS), ki se je pozneje združila s [[Krščansko demokratska stranka|SKD]]. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil [[Jože Pučnik|Jožetu Pučniku]] in njegovi [[Socialdemokratska stranka Slovenije|Socialdemokratski stranki Slovenije]] (SDSS).<ref name=":6" /> === Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000 === Janša je bil minister za obrambo v dveh [[Janez Drnovšek|Drnovškovih]] vladah, 1992–1993 ([[2. vlada Republike Slovenije]]) in 1993–1994 ([[3. vlada Republike Slovenije]]). Marca 1994 so ga razrešili zaradi [[afera Depala vas|afere Depala vas]], v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal [[predsednik vlade Slovenije]] [[Janez Drnovšek]]. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo. Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukove vlade]] leta 2000. === Delo v stranki === Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2003 preimenovala v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], kratica SDS je ostala.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kratka zgodovina stranke SDS|url=https://old.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|website=old.delo.si|date=2011-12-04|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Dokumentacija Dela|last=Delo}}</ref> Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] pridružila [[Evropska ljudska stranka (Evropski Parlament)|Evropski ljudski stranki]] (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] povezavo nekdanje [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Pučnikove SDS]].<ref name=":7" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|right|thumb|250px|[[8. vlada Republike Slovenije]]]]Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004. Janša je bil kot predlagani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade 9. novembra 2004 s 57 glasovi poslancev izvoljen za novega predsednika Vlade RS. Ob prisegi nove vlade v državnem zboru, 3. decembra 2004, je Janša postal [[predsednik vlade|predsednik]] [[8. vlada Republike Slovenije]].<ref name=":6" /> === V opoziciji 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenjskim raziskavam,<ref>{{Navedi splet|title=Delo - Vedeti več pomeni imeti moč|url=https://www.delo.si/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnikova volilna napoved: Na volitvah prihodnjo nedeljo bo zmagala SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042206677|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-11|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911205621/https://www.dnevnik.si/1042206677|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Volitve 2008|url=http://www.ninamedia.si/volitve2008.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=2022-09-11}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-09-11 |archive-date=2008-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080921230727/http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |url-status=dead }}</ref> prehiteli [[Borut Pahor|Pahorjevi]] [[Socialni demokrati]] (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=archive.ph|url=http://volitve.gov.si/dz2008/|website=archive.ph|accessdate=2022-09-11|archive-date=2012-12-24|archive-url=https://archive.today/20121224215043/volitve.gov.si/dz2008/|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani [[Finska|finskega]] podjetja [[Patria]] v korist stranke SDS ([[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]). === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije|Druga Janševa vlada]]|alt=|levo]] {{main|10. vlada Republike Slovenije}} Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS. [[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (17).jpg|thumb|252x252px|Janša in [[Angela Merkel]] leta 2011|alt=]] Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, [[Zoran Janković|Jankovićevo]] [[Pozitivna Slovenija|Pozitivno Slovenijo]]. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države [[Danilo Türk]], ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/vse-je-pripravljeno-za-janso.html|title=Vse je pripravljeno za Janšo|accessdate=2012-01-25|publisher=24ur.com}}</ref> 28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/osemurna-razprava-o-tem-ali-je-jansa-primeren-za-mandatarja-ali-ne.html#video |title=Janša: Glasovanje je zmaga razuma |accessdate=28.1.2012 |work=24ur.com}}</ref> 10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot [[10. vlada Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-10 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212231908/http://www.delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |url-status=dead }}</ref> Vlada je morala zaradi [[Gospodarska kriza 2008|finančne, družbene in gospodarske krize]], ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]]. Med drugim so »[[Vseslovenska vstaja 2012|vstajniki]]« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite. Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK">[https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130602130047/https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf |date=2013-06-02 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> 27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank ([[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Državljanska lista|DL]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DESUS]] ob podpori [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije [[Alenka Bratušek]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka |date=27.2.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> === V opoziciji 2013–2020 === [[Slika:Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo.jpg|thumb|right|250px|Primopredaja poslov med [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in Janezom Janšo]] Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem [[Tone Krkovič|Tonetom Krkovičem]] in podjetnikom [[Ivan Črnkovič|Ivanom Črnkovičem]]. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |title=Janez Janša bo pisal in predaval |work=Dnevnik |author1=Petkovič, Blaž |author2=Brstovšek, Andrej |date=22.3.2013 |accessdate=8.6.2013 |archive-date=2014-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141017054612/http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |url-status=dead }}</ref> 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom ''Za kulturo življenja''. ==== Zaporna kazen ==== Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke <ref>{{Navedi splet |url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160916042610/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/jankovic-spet-v-vrhu-ps.html|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-22|title=Janković spet v vrhu PS|date=24. april 2014|last=B.|first=An.|first2=T.|last2=S.}}</ref> obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-obsojen-odvetnik-matoz-sodbo-bomo-razveljavili/335609|title=Janša obsojen. Odvetnik Matoz: "Sodbo bomo razveljavili." |accessdate=20.5.2014 |date=28.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno]] in ustavno pritožbo na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Slednje je pritožbo zavrnilo,<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo |date=16.6.2014 |work=Delo |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140619010654/http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |url-status=dead }}</ref> s čimer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|Dobu]]. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |title=Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto) |date=21.6.2014 |work=Dnevnik |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140702133953/http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |url-status=dead }}</ref> Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah]], ki so bile zaradi razpada [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7 % glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo – slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |title=Poslanec naj bo – četudi iz zapora |date=18.6.2014 |first1=Meta |last1=Roglič |first2=Tatjana |last2=Pihlar |first3=Vesna |last3=Vaupotič |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620223225/http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |url-status=dead }}</ref> – je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci in je prihajal na seje [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.<ref>{{Cite journal|title = Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta|date = 28.8.2014|url = http://www.mladina.si/159781/zapornik-st-1-se-naprej-brije-norce-iz-parlamenta/|journal = Mladina|accessdate = 2014-09-14}}</ref> Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913190003/http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |url-status=dead }}</ref> Decembra 2014 je Ustavno sodišče RS soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša podpornikom: Hvala, ker ste vztrajali pred to hišo sramote (foto in video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-podpornikom-hvala-ker-ste-vztrajali-pred-to-hiso-sramote-foto-in-video-332440|website=siol.net|accessdate=2025-12-22|language=sl}}</ref> Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.<ref>{{Navedi splet|title=Patria: Ustavno sodišče razveljavilo sodbo. Krkovič in Črnkovič že izpuščena.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/patria-ustavno-sodisce-razveljavilo-sodbo-krkovic-in-crnkovic-ze-izpuscena/363520|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=A. Č , G. C. , T. H. , Al|last=Ma}}</ref> 28. junija 2022 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zavrglo Janševo pritožbo v [[Zadeva Patria|zadevi Patria]] in sporočilo, da ima zaradi 31. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja (iz vidika zagotavljanja domnevne nedolžnosti) iz 27. člena ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria: Pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo-v-zadevi-patria-pritoznik-neizpodbojno-velja-za-nedolznega/632496|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Saga o zadevi Patria zaključena, ustavno sodišče zavrglo pritožbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-saga-o-zadevi-patria-zakljucena-ustavno-sodisce-zavrglo-pritozbo/|website=N1|date=2022-06-28|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042992018|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-20|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406133830/https://www.dnevnik.si/1042992018|url-status=dead}}</ref> Janša je ob tem na portalu Twitter zapisal: »''Po več kot petnajstih letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti.''«<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1541726595555155969 |title=Po več kot 15. letih sage o #PATRIA je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti. [...] |date=2022-06-28}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Janez Janša je nedolžen|url=https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-patria-dobila-epilog-jansa-nedolzen-582697|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> === Zmaga na volitvah 2018 === [[Slika:EPP Zagreb Congress in Croatia, 20-21 November 2019 (49099291266).jpg|levo|sličica|Janša med nagovorom kongresu [[Evropska ljudska stranka|ELS]] ([[Zagreb]], 2019)]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/gremvolit/slovenija/jansa-naredili-bomo-vse-da-sestavimo-stabilno-vlado/457159 |title=Janša: Naredili bomo vse, da sestavimo stabilno vlado |accessdate= |date=5. junij 2018 |format= |work=MMC RTV }}</ref> Med volilno kampanjo so se stranke z izjemo Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke distancirale od delovanja Janeza Janša ter stranke SDS, z argumentacijo, da njena politika širi sovražnost. Prvak [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] in [[župan Ljubljane]] [[Zoran Janković]] ter predsednika [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-a [[Karl Erjavec]] sta celo podpisala t. i. sporazum o Levem bloku, ki je pozival ostale stranke, naj se s podpisom zavežejo k temu, da ne bodo vstopile v koalicijo z Janšo, ki so mu javnomnenjske raziskave kazale zmago na volitvah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jankovic-erjavec-je-izkusen-politicni-macek-49308|title=www.slovenskenovice.si|date=9. 5. 2018|accessdate=1. 3. 2020|website=www.slovenskenovice.si|publisher=Slovenske novice|last=|first=}}</ref> Po zmagi na volitvah so se začela formalna in neformalna srečanja, na eni strani pod vodstvom Janeza Janše, ki je na pogovore uradno povabil vse parlamentarne stranke, na drugi strani pa pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], ki je k pogovorom povabil vse parlamentarne stranke, razen [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name="zurnal24.si">{{Navedi splet|title=Janša: Če bo nekdo drug zbral večino podpisov, mandata ne bom sprejel|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-ce-bo-nekdo-drug-zbral-vecino-podpisov-mandata-ne-bom-sprejel-311056|website=zurnal24.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandat podelil Janši, ki bo v vlado povabil vse stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-bo-mandat-podelil-jansi-ki-bo-v-vlado-povabil-vse-stranke/457272|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> Po pogovoru s predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]], je Janša v izjavi za medije dejal, da, če bo nekdo zbral večino kandidatov, sam mandata za sestavo vlade ne bo sprejel, saj da nima smisla zavlačevati procedure.<ref name="zurnal24.si"/> Pahor je ocenil, da bi bilo za državo dobro, da vlado sestavi zmagovalec volitev, saj so ostale opcije iz izkušenj druga najboljša možnost.<ref name="zurnal24.si"/> Janez Janša mandata naposled ni prevzel. Pahor je mandat nato podelil Marjanu Šarcu, ki je po odstopu Nove Slovenije od pogajanj ter nato nesoglasjih z Levico, s slednjo sestavil prvo manjšinsko vlado v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]]. S 55 glasovi "ZA" ter 31 "PROTI", je bil Šarec [[17. avgust]]a 2018 izvoljen za predsednika vlade, [[19. september|13. septembra]] 2018 pa je bila potrjena še [[13. vlada Republike Slovenije|celotna vlada]].<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === [[Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Prime Minister Jansa Deliver Remarks in Bled (50222683171).jpg|sličica|Janša z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na [[Bled]]u (avgust 2020)]] {{main|14. vlada Republike Slovenije}} Po razpadu Šarčeve vlade, je Slovenska demokratska stranka vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo na pogovore o možnostih nove koalicije. Vabilo so zavrnile [[Lista Marjana Šarca]], [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Socialni demokrati]], udeležile pa so se jih [[Nova Slovenija]], [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Udeležba slednjih dveh je v medijih sprožila burne odzive zaradi obljub na volitvah leta 2018, da v Janševo vlado ne bosta vstopili. Iz SMC je zaradi tega odstopila ministrica [[Ksenija Klampfer]], [[2. marec|2. marca]] 2020 pa tudi prvi predsednik stranke [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-izstopil-iz-smc-ja-pocivalsek-iti-moramo-naprej/515953|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-02|title=Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej.|date=2. marec 2020}}</ref> Odziv je namera o novi vladi vzbudila tudi v obliki manjšega protesta, ki je potekal od sedeža SMC do sedeža DeSUS-a. Protestniki shoda ''"Proti koaliciji sovraštva"'' so strankama očitali, da so snedli besedo z volitev, prav tako so nasprotovali sestavi nove vlade. Shoda se je udeležilo nekaj znanih ljudi, med drugim takratni poslanec [[Levica (politična stranka)|Levice]] [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu proti koaliciji sovraštva več kot tisoč protestnikov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-shodu-proti-koaliciji-sovrastva-vec-sto-protestnikov-video-519725|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> SDS je 26. februarja 2020 sporočila, da se je s strankami SMC, NSi in DeSUS programsko uskladila. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Podpis pogodbe je potekal za zaprtimi vrati. Poslanec Stranke modernega centra [[Jani Möderndorfer]] je napovedal, da mandatarja ne bo podrl. Poslanci Državnega zbora so 3. marca 2020 na tajnem glasovanju z 52 glasovi Janeza Janšo izvolili za predsednika 14. vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}</ref> S tem dnem je z mesta [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] odstopil [[Dejan Židan]], ki ga je 5. marca zamenjal [[Igor Zorčič]] iz [[Stranka modernega centra|SMC]].<ref>{{Navedi splet|title=Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-zorcic-izvoljen-za-predsednika-drzavnega-zbora/516242|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janša in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin]] (december 2020)]] Glasovanje o novi vladi je potekalo v senci širitve virusa [[COVID-19]]. Zaslišanja kandidatov so bila opravljena v enem tednu, glasovanje pa je potekalo 13. marca 2020. Zaradi izrednih razmer so se poslanci odpovedali razpravi, zato je bila seja zaključena v rekordno hitrem času. Za je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, en pa vzdržan.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Rekordno hitro prevzeli oblast: Janša ob izvolitvi kritiziral Šarčevo vlado, Levica pričakuje orbanovski režim|url=https://www.vecer.com/rekordno-hitro-prevzeli-oblast-jansa-ob-izvolitvi-kritiziral-sarcevo-vlado-levica-pricakuje-orbanovski-rezim-10141506|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-18|language=sl-si}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Eno uro po izvolitvi je Janša že sklical prvo sejo vlade, ki je bila namenjena ukrepanju proti [[COVID-19|koronavirusu]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja nove vlade z maskami: “Vrag je že zdavnaj odnesel šalo”|url=https://www.domovina.je/ustanovna-seja-nove-vlade-z-maskami-vrag-je-ze-zdavnaj-odnesel-salo/|website=Domovina|date=2020-03-14|accessdate=2020-03-18|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Slika:EPP Summit, 21 October 2021, Brussels (51614807700).jpg|sličica|Janša, [[Ursula von der Leyen]] in [[Angela Merkel]] (oktober 2021)]] V javnosti so bilo veliko pozornosti deležna pisma in depeše predsednika vlade Janeza Janše. Ob napovedi, da bosta [[Madžarska]] in [[Poljska]] izkoristili možnost veta, če bo [[Evropski svet|Evropska unija]] pogojeval finančno pomoč za okrevanje po koronavirusu z vladavino prava, je Janša na [[Evropski svet]] naslovil pismo, v katerem je člane pozval k skupni rešitvi. V pismu je zapisal pomen svobode, ki jo ima Evropska unija in poudaril pomen julija sprejetega "robustnega" skupnega dogovora o reševanju krize zaradi koronavirusa.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Dodal je, da [[pravna država]] ne more biti mehanizem v političnih rokah, ampak v strokovnih, pravnih rokah neodvisnih sodišč, saj da se v nasprotnem primeru EU približuje totalitarnim sistemom.<ref name=":0" /> Ob tem je dodal, da smo bili leta 2014 v Sloveniji priča ukradenim volitvam, ki niso vzbudile zanimanja institucij EU, kot ga zdaj Madžarska in Poljska: "''Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij EU v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije EU. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici EU ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red.''"''<ref name=":0" /><ref name=":1" />'' [[Slika:Napisi na protestu v Ljubljani 28. maja 2021 18.jpg|sličica|Protivladni protesti (28. maj 2021)]] Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}</ref><ref name="#1" /> Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> V odgovoru na kritike je Janša tvitnil, da je pismo poskus klica k razumu: "''Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU.''"<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Janševo pismo so nekateri politiki pohvalili. Nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]), ki je dejala, da se vsebina pisma sklada s stališčem nemškega predsedovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pismo, ki je pri nekaterih sprožilo zgražanje, pri drugih odobravanje|url=https://www.rtvslo.si/mmcdebata/pismo-ki-je-pri-nekaterih-sprozilo-zgrazanje-pri-drugih-odobravanje/542954|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> [[Slika:COP26 (51646948073).jpg|sličica|Janša in indijski premier [[Narendra Modi]] ob robu podnebne konference COP26 (2021)]] Ko je [[Karl Erjavec]] ponovno prevzel vodenje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je napovedal, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, saj da si tega ponovno ne želi. Čez nekaj dni je organe stranke, ki so odločili, da stranka zapusti 14. vlado Republike Slovenije. DeSUS je odločitev o razrešitvi njegovih ministrov [[Jože Podgoršek|Podgorška]] in [[Tomaž Gantar|Gantarja]] prepustil Janši. Gantar je odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janez Janša sam. 15. februarja 2021 je potekalo glasovanje o nezaupnici vladi, kot mandatar je bil predlagan Karl Erjavec. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih (ostali poslanci zaradi dogovorov znotraj strank niso prevzeli glasovnic). Ker je za izglasovanje zaupnice potrebnih 46 glasov, nezaupnica ni bila izglasovana.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec prejel 40 glasov, zato Janša ostaja predsednik vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nezaupnica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl-si}}</ref> S 1. julijem 2021 je Janševa tretja vlada prevzela tudi [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]]. Slovesnost ob začetku je sovpadala s prireditvijo ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojnosti]]. Udeležili so se je predsedniki vlade Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Portugalske, zunanja ministra Italije in Portugalske ter predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor: "Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti." Janša: "Znamo in zmoremo."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pahor-slovenijo-premika-naprej-koalicija-za-nekaj-ne-koalicija-proti-jansa-znamo-in-zmoremo/585621|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl}}</ref> Med 5. in 6. oktobrom 2021 je na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan, ki so se ga udeležili vsi vabljeni gostje, vključno z vodji držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref>{{Navedi splet|title="Evropska komisija je tista, ki se bliža kršitvi vladavine prava."|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/evropska-komisija-je-tista-ki-se-bliza-krsitvi-vladavine-prava/596586|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Voditelji prihajajo na Brdo pri Kranju, pričakovana skupna izjava brez časovnice vstopanja v EU|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/voditelji-prihajajo-na-brdo-pri-kranju-pricakovana-skupna-izjava-brez-casovnice-vstopanja-v-eu/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/v-sloveniji-se-bodo-srecali-voditelji-eu-in-zahodnega-balkana/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/eu-namenja-30-milijard-evrov-za-zahodni-balkan-ki-pa-ostaja-brez-casovnice-za-vstop/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Države Zahodnega Balkana potrebujejo evropsko perspektivo - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-drzave-zahodnega-balkana-potrebujejo-evropsko-perspektivo/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51941194929).jpg|sličica|Delegacija Janše ter češkega in poljskega kolega je bila prva v Ukrajini po začetku vojne]] Janez Janša se je med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], 15. marca 2022, s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Czech, Polish, Slovenian PMs Traveling To Kyiv To Meet Zelenskiy|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-kyiv-czech-poland-slovenia-visit/31753678.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2022-03-15|language=en}}</ref> Janša bi sicer moral Ukrajino obiskati 24. februarja, a je bil obisk zaradi začetka ruske invazije prestavljen. V spomin na obisk je ukrajinski predsednik Zelenski 9. septembra 2022 v Kijevu postavil spominsko obeležje.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/en/news/glava-derzhavi-zustrivsya-z-prezidentom-latviyi-ta-premyer-m-77609|title=Head of State meets with President of Latvia, Prime Minister of Poland paying visit to Kyiv|date=9. september 2022|website=President of Ukraine|publisher=President of Ukraine, Press Office}}</ref> Janez Janša je s predsedovanjem 14. slovenski vladi zaključil 13. maja 2022. 24. maja 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] potrdilo obsodbo Janše na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve novinark [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] in [[Mojca Šetinc Pašek|Mojce Šetinc Pašek]] na [[Twitter]]ju leta 2016, ki je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/visje-sodisce-v-celju-potrdilo-obsodbo-janeza-janse/628440 |title=Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janeza Janše |accessdate=2022-05-24 |date=2022-05-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> === Vrnitev v opozicijo (2022) === [[Slika:Primopredaja poslov - 52115495736.jpg|sličica|Primopredaja premierskih poslov z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (2022)]] Na državnozborskih volitvah leta 2022 je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janše osvojila drugo mesto. Stranka je prejela nekoliko nižji odstotek glasov, a povečala število svojih poslancev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087|title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi"|last=Kosmač|first=Gorazd|date=2022-04-25|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-04-26}}</ref> Od koalicijskih partneric [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] je v parlamentu ostala le še [[Nova Slovenija]]. [[Povežimo Slovenijo]], del katere je bila stranka [[Konkretno]] (prej SMC), [[Naša dežela|Naša Dežela]] in [[Slovenska nacionalna stranka]] se niso uspele uvrstiti v državni zbor. Na listi Naše Dežele so kandidirali nekateri bivši [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-ovi poslanci, ki so po izstopu DeSUS-a iz vlade le-to še naprej podpirali. Prav tako je vlado podpirala tudi SNS. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je že pred volitvami zatrdil, da se s SDS ne bo povezoval, prav tako ne s strankami, ki so sodelovale v Janševi vladi. Slovenska demokratska stranka se je tako vrnila v opozicijo. Janša je svojemu nasledniku Robertu Golobu čestital preko [[Twitter|Twitterja]].<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1529531617244598273 |title=Čestitke dr. Roberu Golobu ob izvolitvi za mandatarja. Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo. |date=2022-05-25}}</ref> 27. marca 2023 je Janez Janša ponovno obiskal [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|oblegano Ukrajino]] in se med drugim srečal s predsednikom ukrajinske vlade [[Denis Šmigal|Denisom Šmigalom]], vojaškimi strokovnjaki ter predsedniki tamkajšnjih političnih strank.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: Situacija ni tako optimistična, kot je mogoče videti od daleč|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-kijevu-situacija-ni-tako-optimisticna-kot-je-mogoce-videti-od-dalec/662822|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša znova v Kijevu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-znova-odpotoval-v-kijev/|website=N1|date=2023-03-27|accessdate=2023-04-01|language=sl-SI|first=Katja|last=Miklavčič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-04-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Ob tem je dejal, da situacija v Ukrajini ni tako optimistična, kot izgleda.<ref name=":8" /> 18. aprila 2025 je bil skupaj s soobtoženima [[Branko Kastelic|Brankom Kastelicem]] in [[Klemen Gantar|Klemnom Gantarjem]] na prvi stopnji oproščen v [[Zadeva Trenta|zadevi Trenta]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša podpornikom po oprostilni sodbi: "To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podpornikom-po-oprostilni-sodbi-to-se-ne-bi-zgodilo-ce-ne-bi-bilo-vas/743165|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V več kot 20 let trajajočem sodnem postopku je tožilstvo Janši in soobtoženima očitalo zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu nakupa zemljišča v Trenti.<ref>{{Navedi splet|title=33-letna saga v zadevi Trenta: kako je Janša kupil in prodal parcelo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/33-letna-saga-zadeve-trenta-kako-jansa-kupil-in-prodal-parcelo-v-trenti/|website=N1|date=2025-04-18|accessdate=2025-04-20|language=sl-SI|first=M.|last=V}}</ref> V predvolilni kampanji leta 2026 je napovedal odpravo nekaterih davčnih obremenitev, sprejetih v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], na področju zunanje politike pa se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Glede zaostrovanja odnosov med Evropo in ZDA po tem, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] izrazil svoje težnje po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]], je Janša ocenil, da tovrsten način komunikacije v zavezništvu [[NATO]] ni ustrezen, Trumpov mandat pa da bo izgubljen, če ne bo uspel končati vojne v Ukrajini.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-26|language=sl}}</ref> == Družina == [[Slika:Osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti (52191418622).jpg|sličica|S partnerico [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik Janša]]]] Z bivšo partnerico, [[Silva Predalič|Silvo Predalič]] je imel dva otroka: Žana in Niko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |title=Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007 |accessdate=2005-09-23 |archive-date=2005-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050926162859/http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |url-status=dead }}</ref> V začetku novembra 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik]] in se z njo 4. julija 2009 poročil.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=8&c_id=19758 Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006]</ref><ref>[http://www.siol.net/slovenija/zanimivosti/2009/07/poroka_janez_urska.aspx SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena]</ref> 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/zakonca-jansa-dobila-sina-crtomirja/264323 RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja]</ref> 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/se-en-jj-urska-bacovnik-in-jansa-dobila-drugega-sina.html še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina]</ref> ==Podpora javnosti== Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od [[afera JBTZ|afere JBTZ]], ko je bil kot politični zapornik simbol upora proti SFRJ.{{cn}} Janez Janša uživa visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS)<ref>[http://www.demokracija.si/v-fokusu/politika/17886-izjemna-podpora-predsedniku-vlade-in-prvaku-sds-janezu-jani Izjemna podpora predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši, Demokracija, 15 1. 2013], vpogledano 2013-02-14</ref> Njegovi podporniki ga pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice: {{citatni blok|»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s "preizkušenimi" prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.«|[[Danilo Slivnik]]|Kučanov klan, stran 20, 1996}} Po anketi ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za [[Slovenec leta|Slovenca leta]] uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le [[Milan Kučan]] (18) in [[Janez Drnovšek]] (17)).<ref>[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203133730/http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> == Kritični odzivi == ===V publicistiki=== V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik [[Dimitrij Rupel]]: {{citatni blok|»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«|Dimitrij Rupel, 1996|<ref>[http://www.mladina.si/92490/gospodar-in-odresenik/ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004], vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.delo.si/clanek/77922 Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203002611/http://www.delo.si/clanek/77922 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2011/05/lubej_intervju_dimitrij_rupel.aspx SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom "Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj", 13.05.2011], vpogledano 2013-02-14</ref>}} Publicistka [[Spomenka Hribar]], tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila [[Hermenevtika|hermenevtično]] analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi ''Svet kot'' ''zarota – analiza političnega sloga Janeza Janše''.<ref name="SvetZarota">[http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513004723/http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html|date=2012-05-13}} ISBN 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14</ref> Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.<ref>[http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924084927/http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ |date=2015-09-24 }}, Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14</ref> Med drugim ocenjuje: {{citatni blok|»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.«|Spomenka Hribar|Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše <ref name=SvetZarota /><ref>[http://www.pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130118232436/http://pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ |date=2013-01-18 }}, vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota</ref>}} === V protestnih gibanjih 2012–2013 === [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 605.JPG|thumb|right|250px|Protestni plakat (2013)]] V [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protestih]], ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|protikorupcijske komisije]], ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK"/> Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite. Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic [[Zdenka Čebašek-Travnik]] je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »[[levi fašizem|levim fašizmom]]«, zaznala [[sovražni govor]].<ref name="LeviFašizemDvigaPrah">[http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203005007/http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-03-03</ref> Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče odpravilo poročilo KPK-ja, ki je odneslo Janšo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrhovno-sodisce-odpravilo-porocilo-kpk-ja-ki-je-odneslo-janso/359234|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=G. C. , B. V. , T.|last=H}}</ref> ===V umetnosti=== Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: [[Janez Janša (režiser)]], [[Janez Janša (likovni umetnik)]] in [[Janez Janša (performer)]].<ref>Prejšnja imena treh umetnikov glej v [[Janez Janša (razločitev)]].</ref> Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi [[intervju]]anci ustvaril film [[Jaz sem Janez Janša (film)|Jaz sem Janez Janša]]. == Odlikovanja in priznanja == * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[red generala Maistra|red generala Maistra 1. stopnje z meči]] (24. december 1991) * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]</ref> *{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope (Ekonomski forum, 2021)<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope |url=https://www.gov.si/novice/2021-09-09-predsednik-vlade-janez-jansa-prejel-nagrado-osebnost-leta-2020-srednje-in-vzhodne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-09-13|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Rice-jansa-slovenia2 20060713 600.jpg|Z ameriško zunanjo ministrico [[Condoleezza Rice|Condoleezzo Rice]] (2006) Slika:Jansa-rumsfeld.JPG|alt=|Janša skupaj z nekdanjim ministrom za obrambo ZDA [[Donald Rumsfeld|Donaldom Rumsfeldom]], (november 2007) Slika:Valdis Dombrovskis (9298230997).jpg|alt=|Janša in [[Valdis Dombrovskis]] Slika:Janez Jansa George W Bush20060710.jpg|alt=|Janša in [[George Walker Bush|George W. Bush]] Slika:Dmitry Medvedev in Khanty-Mansiysk 26-27 June 2008-9.jpg|[[Javier Solana]], Janez Janša, [[Dmitrij Medvedjev]], [[Manuel Barroso|Jose Manuel Barroso]] (2008) Slika:EPP Summit, 22 March 2018 (40954072611).jpg|alt=|Janša skupaj z [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] na srečanju članic [[Evropska ljudska stranka|ELS]] (junij 2018) Slika:BSF 2021 Svetlana Tihanovska.jpg|alt=|Janša in [[Svetlana Tihanovska]], vodja beloruske opozicije (september 2021) Slika:BSF 2021 Andrej Plenković.jpg|alt=|Janša in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] (september 2021) Slika:Janez Janša in Brussels 48.jpg|alt=|Janša in predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] (2022) Slika:Janez Janša in Brussels 28.jpg|alt=|Janša in francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] Slika:EPP Summit October 2011 (6269730481).jpg|alt=|Janša in nekdani italijanski premier [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] (2011) </gallery> == Viri == {{sklici|2}} == Literatura == * {{cite book |last=Kozmus |first=Karmen |title=Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 |publisher=[K. Kozmus] |location=Maribor |year=2010 |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16506 |cobiss=18058504}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA: Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{cite book |last=Štefančič |first=Marcel |title=Janez Janša: biografija |publisher=Mladina |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=240672768}} == Glej tudi == * [[Slovenska demokratska stranka]] * [[Janšizem]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} {{SocialLinks}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-new|office}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]<br><small>kot ''republiški sekretar za ljudsko obrambo''</small> |years=1990–1994}} {{s-aft|after=[[Jelko Kacin]]}} |- {{s-bef|before=[[Franci Demšar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|years=2000}} {{s-aft|after=[[Anton Grizold]]}} |- {{s-bef|before=[[Anton Rop]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Borut Pahor]]}} |- {{s-bef|before=[[José Sócrates]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Evropskega sveta]]|years=2008}} {{s-aft|after=[[Nicolas Sarkozy]]}} |- {{s-bef|before=[[Borut Pahor]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2012–2013}} {{s-aft|after=[[Alenka Bratušek]]}} |- {{s-ppo}} {{s-bef|before=[[Jože Pučnik]]}} {{s-ttl|title=[[Slovenska demokratska stranka|Predsednik Slovenske demokratske stranke]]|years=1993–danes}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Evropski svet}}{{Navpolja | list1 = {{MzORS}} {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{5VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{Predsedniki Evropskega sveta}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{Grosuplje}} }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janša, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski obramboslovci]] [[Kategorija:Nosilci reda generala Maistra]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Afera Depala vas]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]] [[Kategorija:Janez Janša| ]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Janša, Janez]] [[Kategorija:Grosupeljčani]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] fgrqqtrjklial1flrak1cqbrnofkmgn Julij Betetto 0 15412 6687918 6201307 2026-06-10T20:23:36Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687918 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Julij Betetto''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] ([[bas]]ist - »''basso cantate''«), [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[27. avgust]] [[1885]], [[Ljubljana]], † [[14. januar]] [[1963]], Ljubljana, [[Slovenija]]. Bil je steber ljubljanskega [[opera|opernega]] in [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]]nega dogajanja. V dolgoletnem nastopanju je pel vse glavne basovske vloge svetovnega opernega [[repertoar]]ja. Nastopal je tudi v operah na [[Dunaj]]u in v [[München|Münchnu]]. == Življenjepis == Prepevati je začel v [[Pevski zbor|zboru]] ''Delavskega društva'', izobraževal pa se je v šoli [[Ljubljanska glasbena matica|Ljubljanske glasbene matice]] (v zboru, ki ga je vodil [[Matej Hubad]]), kasneje pa še pri tedaj vodilnemu slovenskemu pevskemu pedagogu, [[Fran Gerbič|Franu Gerbiču]]. V [[opera|operi]] je debitiral z 18-imi leti z vlogo ''Mihe'' v [[Bedrich Smetana|Smetanovi]] operi [[Prodana nevesta (opera)|Prodana nevesta]]. Leta 1905 je opravil [[avdicija|avdicijo]] v [[Dunajska dvorna opera|Dunajski dvorni operi]], vendar se je zaradi slabih finančnih pogojev vrnil v Ljubljano, kjer je kmalu kot solist zaslovel do te mere, da je prejel avstrijsko štipendijo in celo priporočila skladatelja in dirigenta [[Gustav Mahler|Gustava Mahlerja]]. Tako je dobil stalni angažma v Dunajski dvorni operi, kjer je do leta 1922 nastopil več kot 1000-krat, v vseh pomembnih basovskih vlogah železnega [[repertoar]]ja. Leta 1923 se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|ljubljanske Opere]]. Med letoma 1933 in 1940 je bil ravnatelj [[konservatorij Ljubljanske glasbene matice|konservatorija Ljubljanske glasbene matice]], ko se je le-ta leta 1939 preimenoval v [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademijo za glasbo v Ljubljani]] pa njen [[rektor]] (v današnjem času bi bil njegov naziv [[dekan (šolstvo)|dekan]]). Leta 1951 je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za svoje umetniško in pedagoško glasbeno delo. Leta 1954 je z vlogo ''don Bazilia'' v operi [[Seviljski brivec (opera)|Seviljski brivec]] na odru ljubljanske Opere proslavil petdesetletnico svojega umetniškega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Bibliografija == * Tina Bohak: Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev (2015) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=140184|avtor=Kimovec Franc|ime=Betetto Julij|vir=SBL}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Betetto, Julij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1885]] [[Kategorija:Umrli leta 1963]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] 3whk787dswm5qek9gso2rfhzsu0fo4v 6687920 6687918 2026-06-10T20:24:05Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Julij Betetto''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] ([[bas]]ist - »''basso cantate''«), [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[27. avgust]] [[1885]], [[Ljubljana]], † [[14. januar]] [[1963]], Ljubljana, [[Slovenija]]. Bil je steber ljubljanskega [[opera|opernega]] in [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]]nega dogajanja. V dolgoletnem nastopanju je pel vse glavne basovske vloge svetovnega opernega [[repertoar]]ja. Nastopal je tudi v operah na [[Dunaj]]u in v [[München|Münchnu]]. == Življenjepis == Prepevati je začel v [[Pevski zbor|zboru]] ''Delavskega društva'', izobraževal pa se je v šoli [[Ljubljanska glasbena matica|Ljubljanske glasbene matice]] (v zboru, ki ga je vodil [[Matej Hubad]]), kasneje pa še pri tedaj vodilnemu slovenskemu pevskemu pedagogu, [[Fran Gerbič|Franu Gerbiču]]. V [[opera|operi]] je debitiral z 18-imi leti z vlogo ''Mihe'' v [[Bedrich Smetana|Smetanovi]] operi [[Prodana nevesta (opera)|Prodana nevesta]]. Leta 1905 je opravil [[avdicija|avdicijo]] v [[Dunajska dvorna opera|Dunajski dvorni operi]], vendar se je zaradi slabih finančnih pogojev vrnil v Ljubljano, kjer je kmalu kot solist zaslovel do te mere, da je prejel avstrijsko štipendijo in celo priporočila skladatelja in dirigenta [[Gustav Mahler|Gustava Mahlerja]]. Tako je dobil stalni angažma v Dunajski dvorni operi, kjer je do leta 1922 nastopil več kot 1000-krat, v vseh pomembnih basovskih vlogah železnega [[repertoar]]ja. Leta 1923 se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|ljubljanske Opere]]. Med letoma 1933 in 1940 je bil ravnatelj [[konservatorij Ljubljanske glasbene matice|konservatorija Ljubljanske glasbene matice]], ko se je le-ta leta 1939 preimenoval v [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademijo za glasbo v Ljubljani]] pa njen [[rektor]] (v današnjem času bi bil njegov naziv [[dekan (šolstvo)|dekan]]). Leta 1951 je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za svoje umetniško in pedagoško glasbeno delo. Leta 1954 je z vlogo ''don Bazilia'' v operi [[Seviljski brivec (opera)|Seviljski brivec]] na odru ljubljanske Opere proslavil petdesetletnico svojega umetniškega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Bibliografija == * Tina Bohak: Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev (2015) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=140184|avtor=Kimovec Franc|ime=Betetto Julij|vir=SBL}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Betetto, Julij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1885]] [[Kategorija:Umrli leta 1963]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] pmgct82zwp6d13kmiebo57f6iv08jft 6687923 6687920 2026-06-10T21:05:58Z A09 188929 −[[Kategorija:Rojeni leta 1885]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1963]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687923 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Julij Betetto''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] ([[bas]]ist - »''basso cantate''«), [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[27. avgust]] [[1885]], [[Ljubljana]], † [[14. januar]] [[1963]], Ljubljana, [[Slovenija]]. Bil je steber ljubljanskega [[opera|opernega]] in [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]]nega dogajanja. V dolgoletnem nastopanju je pel vse glavne basovske vloge svetovnega opernega [[repertoar]]ja. Nastopal je tudi v operah na [[Dunaj]]u in v [[München|Münchnu]]. == Življenjepis == Prepevati je začel v [[Pevski zbor|zboru]] ''Delavskega društva'', izobraževal pa se je v šoli [[Ljubljanska glasbena matica|Ljubljanske glasbene matice]] (v zboru, ki ga je vodil [[Matej Hubad]]), kasneje pa še pri tedaj vodilnemu slovenskemu pevskemu pedagogu, [[Fran Gerbič|Franu Gerbiču]]. V [[opera|operi]] je debitiral z 18-imi leti z vlogo ''Mihe'' v [[Bedrich Smetana|Smetanovi]] operi [[Prodana nevesta (opera)|Prodana nevesta]]. Leta 1905 je opravil [[avdicija|avdicijo]] v [[Dunajska dvorna opera|Dunajski dvorni operi]], vendar se je zaradi slabih finančnih pogojev vrnil v Ljubljano, kjer je kmalu kot solist zaslovel do te mere, da je prejel avstrijsko štipendijo in celo priporočila skladatelja in dirigenta [[Gustav Mahler|Gustava Mahlerja]]. Tako je dobil stalni angažma v Dunajski dvorni operi, kjer je do leta 1922 nastopil več kot 1000-krat, v vseh pomembnih basovskih vlogah železnega [[repertoar]]ja. Leta 1923 se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|ljubljanske Opere]]. Med letoma 1933 in 1940 je bil ravnatelj [[konservatorij Ljubljanske glasbene matice|konservatorija Ljubljanske glasbene matice]], ko se je le-ta leta 1939 preimenoval v [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademijo za glasbo v Ljubljani]] pa njen [[rektor]] (v današnjem času bi bil njegov naziv [[dekan (šolstvo)|dekan]]). Leta 1951 je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za svoje umetniško in pedagoško glasbeno delo. Leta 1954 je z vlogo ''don Bazilia'' v operi [[Seviljski brivec (opera)|Seviljski brivec]] na odru ljubljanske Opere proslavil petdesetletnico svojega umetniškega delovanja. == Sklici == {{sklici}} == Bibliografija == * Tina Bohak: Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev (2015) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih skladateljev]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=140184|avtor=Kimovec Franc|ime=Betetto Julij|vir=SBL}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Betetto, Julij}} [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] q5xlbtp8u1tk49luwczv3u6gwopcoqm Žiga Zois 0 20399 6687759 6577403 2026-06-10T13:27:50Z MaksiKavsek 244409 pp 6687759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Žiga Zois |image = <!--WD--> |caption = [[Andrej Herrlein]] - portret Žige Zoisa |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''[[Baron]]''' '''Žiga Zois''' (tudi '''Žiga Zois pl. Edelstein''', '''Sigismundus Zois baron Edelstein''''','' '''Cojz Žiga''', '''Zois''' '''Sigismondo''' ali '''Zois Sigmund''') [žíga cójs], {{Avdio|Sl-Žiga Zois.oga|izgovorjava}}, [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[Razsvetljenstvo|razsvetljenec]], [[ekonomist|gospodarstvenik]], [[podjetnik]], [[mecen]] in [[mineralog]], * [[23. november]] [[1747]], [[Trst]], † [[10. november]] [[1819]], [[Ljubljana]].<ref name=":992">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/01214/?pg=39|title=Mrliška knjiga / Taufbuch - 01214 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-08|website=data.matricula-online.eu}}</ref> ==Življenje== Oče Žige Zoisa, [[Michelangelo Zois]], se je iz [[Cacodelli|Cacodellija]] ([[Berbenno di Valtellina]] v [[pokrajina|pokrajini]] [[Bergamo (pokrajina)|Bergamo]]) priselil v Ljubljano, kjer je obogatel, se poročil z Ljubljančanko Ivano Kappus pl. Pichlstein in pridobil [[plemič|plemiški]] [[Baron|baronski]] naslov. Ukvarjal se je s [[fužinarstvo|fužinarstvom]]. Posestva (družina je imela v lasti tudi [[grad Brdo pri Kranju]]), [[hiša|hiše]] in [[fužina|fužine]] je po njem podedoval sin Žiga. Žigov brat [[Karel Zois|Karel]] je poznan kot [[botanik]]. Žiga Zois se je najprej šolal zasebno, nato pa je odpotoval v [[Italija|Italijo]] in tam ostal dve leti, da bi si dopolnil izobrazbo. Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že tedaj so se pojavili prvi znaki [[protin|putike]], ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju [[naravoslovje|naravoslovja]], kjer je sodeloval z [[Balthasar Hacquet|Baltazarjem Hacquetom]]. Zbral je obsežno [[knjižnica|knjižnico]]. Zaradi cvetoče [[trgovina|trgovine]] z [[železo|železom]] je njegovo bogastvo naglo raslo. Bil je najbogatejši Slovenec svojega časa, vendar je po prihodu [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove]] [[vojska|vojske]] na [[Kranjska|Kranjsko]] in po vzpostavitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] doživel precejšen [[gospodarstvo|gospodarski]] polom. [[Slika:Portret Žige Zoisa (2).jpg|thumb|left|250px|Zois na [[invalidski voziček|invalidskem vozičku]]]] V zadnjih letih življenja je zaradi napredovanja protina postopoma ohromel. Skupaj s svojim kovačem je zasnoval [[invalidski voziček]], s katerim se je lahko premikal po stanovanju. Pozimi je bil kljub temu po več mesecev skupaj priklenjen na bolniško posteljo. Pred smrtjo je želel javno pokazati, da je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški vernik]]. Umrl je zaradi oslabelosti, 10. novembra 1819.<ref name=":992" /> Pogreba pri [[Navje, Ljubljana|svetem Krištofu]] se je udeležila velika množica ljudi, vodil ga je ljubljanski škof [[Avguštin Gruber]]. ==Delo== [[Slika:ZoisovaPalaca-LJubljana.JPG|thumb|300px|[[Zoisova palača]] v Ljubljani (Breg)]] Po letu 1780 so se v njegovi hiši na Bregu v Ljubljani zbirali napredni slovenski [[razsvetljenstvo|razsvetljenci]]. V [[Zoisov krožek]] so spadali [[Jurij Japelj]], [[Blaž Kumerdej]], [[Jernej Kopitar]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Feliks Anton Dev]] in drugi. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Njegov pogled na svet je bil [[racionalizem|racionalističen]] in [[empirizem|empirističen]], bil je tudi [[deizem|deist]]. S [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] se ni strinjal. Iz njegove obširne [[korespondenca|korespondence]] je videti, da se je zavzemal za ideale izobrazbe in vzgoje, ki sta glavni pogoj za materialni in duhovni napredek. Ukvarjal se je s široko paleto humanističnih in naravoslovnih dejavnosti. Razsvetljenski ideali so se manifestirali predvsem v tvorbi Zoisovega kroga, ki je bil nosilec takratnih teženj po prenovi slovenskega jezika kot duše narodne identitete. Delovanje kroga je bilo usmerjeno v izobraževanje neukega ljudstva ter v splošni in gospodarski napredek slovenskih dežel. Zoisovo lastno književno delo, čeprav dokaj obsežno, ni v celoti ohranjeno. V slovenščino je prevajal italijanske [[opera|operne]] [[arija|arije]] in pisal lahkotne [[alpska poskočnica|alpske poskočnice]], znan pa je tudi njegov prevod [[Lenora|Lenore]] [[Gottfried August Bürger|Gottfrieda Augusta Bürgerja]]. Zois je iz svojega neuspeha zaključil, da slovenščina enostavno ni dovolj bogat in vzvišen jezik, da bi bila v njem lahko napisana taka umetnina. Nasprotno je dokazal [[France Prešeren]], ko je nekaj desetletij kasneje sam ustvaril ustrezen prevod te pesmi. Zois je začetnik slovenske [[književna kritika|književne kritike]]. Zelo pomembno delo so njegova pisma Valentinu Vodniku. Zois se je navduševal nad [[zoologija|zoologijo]], [[botanika|botaniko]] ter predvsem nad [[mineralogija|mineralogijo]]. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zbirajo »zanimive kamne«, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Njegova zbirka je ohranjena v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]]. Po njem je poimenovan zelo zanimiv in barvit [[mineral]] – [[cojzit]], njegova afriška varianta pa se imenuje [[tanzinit|tanzanit]] (po državi [[Tanzanija|Tanzaniji]]). Ukvarjal se je tudi z [[ornitologija|ornitologijo]]. [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]] hrani dva zvezka Zoisovih ornitoloških zapiskov: Ornitološki dnevnik (Ornithologisches Journal) in imenik s slovenskimi imeni ptic ''Nomenclatura carniolica.''<ref>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YJ3DA9MZ ''Nomenclatura Carniolica''] na spletnih straneh dLib.</ref> Slednji je za slovensko ornitološko [[terminologija|terminologijo]] zelo pomemben, saj so tu prvič sistematično zapisana slovenska imena za večino tedaj znanih vrst ptic [[Kranjska|na Kranjskem]]. Vse to znanje je Zois gradil z načrtnim zbiranjem gradiva za svojo zasebno knjižnico. V tem času jo je uspel povzdigniti v eno izmed največjih tovrstnih knjižnic na Kranjskem. Gradivo je načrtno zbiral na svojih potovanjih po tujini in ga odkupoval na raznih zapuščinskih dražbah ter s tem tudi reševal avtorje, ki bi sicer utonili v pozabo. == Žiga Zois kot književna oseba == O Žigi Zoisu govori biografski [[roman]] ''[[Najbogatejši Kranjec]]'' [[Tita Kovač|Tite Kovač]]. Njegovo vlogo v slovenskem razsvetljenskem gibanju je v [[komedija|komediji]] ''[[Kranjski komedijanti]]'' prikazal [[Bratko Kreft]]. == Priznanja in odlikovanja == [[Slika:Ord Leopold-COM.png|100px|levo]] kompturski križ [[Red Leopolda (Avstrija)|reda Leopolda]] Zaradi svojih zaslug je bil Zois izvoljen za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich – častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani, ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31–2.</ref> == Zapuščina == Po njem se imenuje najvišja državna nagrada in najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, to sta [[Zoisova nagrada]] in [[Zoisovo priznanje]]. Od leta 2025 se v Sloveniji obletnica njegove smrti, 10. november, obeležuje kot državni praznik [[dan znanosti]].<ref name="p929">{{navedi novice |title=V središču prvega nacionalnega dne znanosti je pomen, ki ga ima znanost za razvoj države in družbe | work=MMC RTV-SLO | date=2025-11-10 | url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/v-srediscu-prvega-nacionalnega-dne-znanosti-je-pomen-ki-ga-ima-znanost-za-razvoj-drzave-in-druzbe/763499 | access-date=2025-11-10}}</ref> === Druga poimenovanja === * Zoisova graščina * Zoisova pristava * Zoisov botanični vrt * Zoisova piramida * Zoisova stolpna ura == Sklici in opombe == {{sklici}} == Literatura in viri == * Bobič, Pavlina, ''Tvorci slovenske pomorske identitete'', Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010 {{COBISS|ID=251599616}} * Tomaž Jančar: ''Nomenclatura carniolica barona Žige Zoisa – ob 200. obletnici rokopisa'', ''Acrocephalus'' 20 (1999). 71–86. {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4M3UJW31}} * Petra Testen: ''Žiga Zois – biografska skica'', ''Glasnik Slovenske matice'' 29–31 (2005–07). 118–125. * Luka Vidmar: ''Zoisova literarna republika: Vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov''. Ljubljana, 2010. * Zois: študije (uredil Luka Vidmar), Založba ZRC, Ljubljana, 2025 (peti zvezek zbirke ''Apes academicae'') * {{SloBio|id=872726|avtor=Valenčič Vlado, Faninger Ernest, Gspan-Prašelj Nada|ime=Zois Žiga|vir=SBL}} == Glej tudi == * [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] * [[Zoisova nagrada]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{Kategorija v Zbirki|Sigmund Zois}} * [http://nl.ijs.si/e-zrc/zois/ Korespondenca Žige Zoisa] Prosto dostopna digitalna izdaja, ki vsebuje 25 pisem, glavnina Kopitarjevih; svojemu mecenu jih je pisal v letih 1812–1813. Izdaja vsebuje urednikov uvod, prepise pisem v nemščini, prevod v slovenščino in stvarne opombe. * [http://www.kam.si/veliki_slovenci/baron_ziga_zois.html Baron Žiga Zois] na Kam.si * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=%BEiga+zois Diplomske naloge na temo Žiga Zois]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zois, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski meceni]] [[Kategorija:Slovenski mineralogi]] [[Kategorija:Slovenski ornitologi]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali mineral]] [[Kategorija:Žiga Zois|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Umrli za protinom]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] 9khewskblwdq9f5dsvswci7s9ue8yli Mestna občina Ljubljana 0 23782 6687791 6526815 2026-06-10T15:20:50Z ~2026-31561-50 260674 /* Upravna delitev */ popravek tipkarske napake 6687791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |grb=Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |slika = Ayuntamiento, Liubliana, Eslovenia, 2017-04-14, DD 41-43 HDR.jpg |slika_napis = Sedež občine je v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] na [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnem trgu]] |lokacija=Karte Ljubljana si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ljubljana]] |župan=[[Zoran Janković]] |površina=274,99 |prebivalstvo_datum=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=300354 |moški=145719 |ženske=154635 |splet=http://www.ljubljana.si }} '''Mestna občina Ljubljana''' (s kratico '''MOL''') je [[mestna občina]] s 300.354 prebivalci (2025), največja v [[Slovenija|Sloveniji]],<ref>{{ avedi splet |title=Ljubljana - Slovenske regije in občine v številkah |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/82 |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> ki obsega mesto [[Ljubljana]], glavno mesto [[Slovenija|Slovenije]] in nekaj manjših okoliških naselij, ki večinoma ležijo vzhodno, nekaj pa jih je tudi severno oz. severozahodno in jugozahodno od mesta. Zavzema površino 275 km<sup>2</sup>. Je najštevilneje naseljena občina v Sloveniji. MOL meji na naslednje občine: [[Občina Ig|Ig]], [[Občina Škofljica|Škofljica]], [[Občina Grosuplje|Grosuplje]], [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]], [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]], [[Občina Litija|Litija]], [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[Občina Domžale|Domžale]], [[Trzin]], [[Občina Mengeš|Mengeš]], [[Občina Vodice|Vodice]], [[Občina Medvode|Medvode]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] in [[Občina Brezovica|Brezovica]]. Dolžina občinske meje znaša 137,3 km. Na ozemlju nekdanjih petih ljubljanskih mestnih občin je bilo sredi 1990-ih ustanovljenih več manjših občin: na ozemlju nekdanje občine Vič - Rudnik so to [[Škofljica (razločitev)|Škofljica]], [[Ig]], [[Velike Lašče]], [[Dobrova - Polhov Gradec]], [[Brezovica]] in tudi [[Horjul]] (ki se je osamosvojil od prejšnje dobrovsko-horjulsko-polhograjske občine), dve sta nastali z izločitvijo iz [[Občina Ljubljana-Šiška|šišenske občine]] ([[Medvode]] in [[Vodice]]), ena pa iz delov ozemelj občin Moste - Polje in [[Občina Ljubljana-Bežigrad|Bežigrad]] ([[Dol pri Ljubljani]]). To ozemlje, ki se danes prekriva z [[Upravna enota Ljubljana|Upravno enoto Ljubljana]], zdaj (2020) šteje preko 360.000 ljudi. Urbano območje mesta z vsemi satelitskimi naselji in mesti pa sega še na področje današnjih občin [[Grosuplje]], [[Log-Dragomer|Log - Dragomer]], [[Vrhnika]], [[Logatec]], [[Trzin]], [[Domžale]], [[Mengeš]], [[Škofja Loka]], [[Kamnik]], [[Komenda]], celo [[Kranj]] itd. in obsega precej čez pol milijona ljudi. == Upravna delitev == === Četrtne skupnoti === Mestna občina Ljubljana je razdeljena na 17 ožjih delov – teritorianih skupnosti. oziroma [[Četrtna skupnost Ljubljane|četrtnih skupnosti]] {| class="wikitable" |+ |Četrtne skupnosti so: * [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] * [[Četrtna skupnost Center|Center]] * [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] * [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] * [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] * [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] * [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] * [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] * [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]] * [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] * [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] * [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]] * [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] * [[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]] * [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] in * [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] | * ČS Šiška (736 ha, 35.532 prebivalcev) * ČS Bežigrad (724 ha, 34.670 prebivalcev) * ČS Center (507 ha, 25.795 prebivalcev) * ČS Moste (340 ha, 21.659 prebivalcev) * ČS Polje (2210 ha, 20.394 prebivalcev) * ČS Rožnik (835 ha, 17.014 prebivalcev) * ČS Trnovo (718 ha, 16.777 prebivalcev) * ČS Dravlje (1111 ha, 15.645 prebivalcev) * ČS Jarše (906 ha, 14.394 prebivalcev) * ČS Šentvid (1583 ha, 14.216 prebivalcev) * ČS Vič (1438 ha, 13.995 prebivalcev) * ČS Rudnik (2548 ha, 13.905 prebivalcev) * ČS Golovec (827 ha, 12.199 prebivalcev) * ČS Črnuče (1810 ha, 11.641 prebivalcev) * ČS Posavje (905 ha, 9901 prebivalcev) * ČS Sostro (8856 ha, 6816 prebivalcev) * ČS Šmarna gora (1443 ha, 4965 prebivalcev) |} == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Ljubljana_-_naselja.jpg|thumb|300px|Občinska naselja]] [[Besnica]], [[Brezje pri Lipoglavu]], [[Dolgo Brdo, Ljubljana|Dolgo Brdo]], [[Dvor, Ljubljana|Dvor]], [[Češnjica, Ljubljana|Češnjica]], [[Črna vas]], [[Gabrje pri Jančah]], [[Gunclje]], [[Janče]], [[Javor, Ljubljana|Javor]], [[Lipe]], '''[[Ljubljana]]''', [[Mali Lipoglav]], [[Mali Vrh pri Prežganju]], [[Malo Trebeljevo]], [[Medno]], [[Pance]], [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]], [[Podlipoglav]], [[Podmolnik]], [[Prežganje]], [[Ravno Brdo]], [[Rašica, Ljubljana|Rašica]], [[Repče, Ljubljana|Repče]], [[Sadinja vas, Ljubljana|Sadinja vas]], [[Selo pri Pancah]], [[Spodnje Gameljne]], [[Srednje Gameljne]], [[Stanežiče]], [[Šentpavel, Ljubljana|Šentpavel]], [[Toško Čelo]], [[Tuji Grm]], [[Veliki Lipoglav]], [[Veliko Trebeljevo]], [[Vnajnarje]], [[Volavlje]], [[Zagradišče]], [[Zgornja Besnica, Ljubljana|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Gameljne]]. Večina samostojnih naselij v mestni občini (izven naselja Ljubljana) leži v [[Četrtna skupnost Sostro|četrtni skupnosti Sostro]] (25), po štiri so v ČS Šentvid in Šmarna gora, dve v ČS Rudnik (Črna vas, Lipe) ter po eno v ČS Polje (Podgrad) in Dravlje (Toško čelo). Skupaj štejejo med 8.-9.000 ljudmi. == Zgodovina občine == Marca 1849 je bil razglašen Provizorični zakon o občinah, ki je določal, da pomembnejša mesta prejmejo svoje statute. Statut za Ljubljano so sprejeli junija 1850 in ljubljanska občina je takrat obsegala: notranje mesto (razdeljeno na 4 okraje), Poljane, Šentpetrsko predmestje (razdeljeno na dva okraja), Kapucinsko predmestje, Gradišče, Karlovško predmestje s Kurjo vasjo, Trnovsko predmestje s Karolinsko zeljo in Krakovsko predmestje.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Drnovšek|first=Marjan|date=1981|title=Ljubljanski mestni statuti 1850-1934|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/171323|magazine=Kronika|volume=29|issue=2|page=|pages=126-136|issn=0023-4923}}</ref> Prvotni statut je, z dvema spremembama leta 1868 in 1876, veljal do leta 1887, ko je bil sprejet novi občinski red. V naslednjih desetletjih se je območje Ljubljane postopoma širilo z vključitvijo večjih delov ozemlja, leta 1910 je ljubljanska občina tako obsegala: Šolski okraj, Šentjakobski okraj, Dvorski okraj, Kolodvorski okraj, [[Vodmat]] ter okraj, h kateremu so spadali predmestni kraji [[Črna vas]], Ilovica, Hauptmanca, Karolinska zemlja, Hradeckega vas in Kurja vas (Kurji dvor).<ref name=":0" /> Oktobra 1929 je bil sprejet Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, ki je določal, da se obča uprava v kraljevini Jugoslaviji vrši po banovinah, srezih ter občinah. Dravska banovina je imela svoj sedež v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45300481|publisher=Pravna fakulteta|date=2000|location=Maribor|isbn=978-961-6009-90-4|first=Božo|last=Grafenauer|page=194-196}}</ref>  Statut iz leta 1887 je, z nekaterimi spremembami v letih 1898 in 1910, ostal v praktični veljavi vse do sprejetja Zakona o mestnih občinah leta 1934. Z zakonom so nekdanje statutarne občine ostale veljavne, vendar so se te imenovale »mestne občine« in ne več »avtonomne občine« ali »občine z lastnim statutom«.<ref name=":0" /> Zakon iz leta 1934 je vseboval tudi določila o označitvi mestnih meja v naravi in o popravkih mestnih meja na račun sosednjih občin ali o spojitvi cele sosednje občine k mestu. Še pred vpeljavo tega zakona je bil priključen k mestu Sv. Krištof, leta 1935 pa je nastala tako imenovana Velika Ljubljana, ko se je mesto povečalo kar za petkratni obseg. K ozemlju mesta so bile priključene celotne občine Šiška, Moste in Vič, južni del občine Ježica, od Polja jugozahodni del katastrske občine Šmartno in od občine Dobrunje Štepanja vas.<ref name=":0" /> Kot glavno mesto je bila Ljubljana opredeljena v razglasu Mestnega narodnoosvobodilnega odbora glavnega mesta Ljubljana avgusta 1945. Mesto je bilo razdeljeno na rajone, ti pa na četrti.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/230038528|publisher=Zgodovinski arhiv|date=2006|location=Ljubljana|isbn=978-961-6247-20-7|volume=29|series=Gradivo in razprave|first=Janez|last=Kopač}}</ref> Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz septembra 1945 je bil prvi zakon, ki je urejal teritorialno razdelitev v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne. Ozemlje Slovenije je bilo razdeljeno na 5 okrožij, med njimi je bilo Okrožno mesto Ljubljana, ki je bilo izvzeto iz ljubljanskega okrožja. Okrožno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na 10 mestnih četrti: Center, Tabor, Rakovnik, Moste, Vič, Bežigrad, Šiška, Polje, Ježica in Št. Vid.<ref name=":1" />  Septembra 1946 se je uveljavilo ime Okrožje Ljubljana mesto, januarja 1947 pa ponovno Glavno mesto Ljubljana, ki je bilo od februarja 1948 do aprila 1952 spet razdeljeno na rajone.<ref name=":2" /> Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, sprejet februarja 1948, je Slovenijo razdelil na glavno mesto Ljubljana, okraje in kraje. V letu 1949 se pojavijo nove upravno-teritorialne enote – oblasti, ki so delovale do njihove ukinitve januarja 1951. Za mesto Ljubljana je bilo v maju 1949 določeno, da se kot glavno mesto Ljudske republike Slovenije izloči iz oblasti kot posebna upravna enota.  Z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije aprila 1952 se je ozemlje Slovenije delilo na mesta, okraje in občine. Glavno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na ožje mestno območje, občino Polje in občino Šentvid.<ref name=":1" /> Z vzpostavitvijo komunalnega sistema leta 1955 je logika občine kot komune izbrisala razlikovanje med navadnimi in mestnimi občinami. Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, sprejet junija 1955, je Slovenijo razdelil na 11 okrajev, ki so bili razdeljeni na skupaj 130 občin.<ref name=":1" /> Okraj Ljubljana je imel svoj sedež v Ljubljani in je obsegal skupaj 23 občin. Mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na devet občin: Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Črnuče, Ljubljana - Moste, Ljubljana - Polje, Ljubljana - Rudnik, Ljubljana - Šentvid, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Piškurić|first=Jelka|date=2018|title=Upravna ureditev Ljubljane in njenih občin v času socializma|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/44175405|magazine=Dileme|volume=2|issue=2|pages=135–154|issn=2591-1201}}</ref> Leta 1964 je bilo objavljeno prečiščeno besedilo Zakona o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji. Zakon je opredeljeval 4 okraje v Sloveniji, okraj Ljubljana s sedežem v Ljubljani je štel 26 občin. Ljubljana je bila razdeljena na 5 občin, in sicer občine Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Moste - Polje, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":1" /> Do leta 1965 so bile spremembe v oblikovanju teritorialnih enot pogoste, nato pa je bilo do leta 1994 izvedenih relativno malo sprememb. V letu 1965 je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji, v skladu s katerim je bil ukinjen tudi okraj Ljubljana.<ref name=":1" />  Leta 1974 je bila sprejeta Ustava Socialistične republike Slovenije, s katero se je položaj občin le malo spremenil, uzakonjena pa je bila krajevna skupnost. V petih občinah mesta Ljubljane je bilo 129 krajevnih skupnosti.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Petelin|first=David|date=2020|title=Od več ljubljanskih do enotne mestne občine:: upravnopravni in teritorialni razvoj od komunalnega sistema do sodobne lokalne samouprave med letoma 1955 in 1994|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/46181379|magazine=Dileme|volume=4|issue=1/2|pages=177–216|issn=2591-1201}}</ref> Z nastankom samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je nova ustavna ureditev občino opredeljevala kot temeljno obliko lokalne samouprave. Oktobra 1994 je državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bila ustanovljena enotna Mestna občina Ljubljana.<ref name=":4" /> Pripadla sta ji večja dela Občine Ljubljana - Bežigrad in občine Ljubljana - Moste - Polje, celotna občina Ljubljana - Center, del občine Ljubljana - Šiška in manjši del Občine Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[Seznam županov Ljubljane]] * [[Javni holding Ljubljana]] * [[Mestna uprava Mestne občine Ljubljana]] * [[Seznam ljubljanskih mestnih naselij]] == Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|City Municipality of Ljubljana|Mestna občina Ljubljana}} * [http://www.ljubljana.si Uradna spletna stran občine] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Ljubljana/ Spletne strani v občini Ljubljana] {{Ljubljana}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljubljana]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} n2subu11dy7v3jg85keqsn2vjvzz6b5 6687792 6687791 2026-06-10T15:21:54Z ~2026-31561-50 260674 /* Upravna delitev */ popravek tipkarske napake 6687792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |grb=Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |slika = Ayuntamiento, Liubliana, Eslovenia, 2017-04-14, DD 41-43 HDR.jpg |slika_napis = Sedež občine je v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] na [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnem trgu]] |lokacija=Karte Ljubljana si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ljubljana]] |župan=[[Zoran Janković]] |površina=274,99 |prebivalstvo_datum=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=300354 |moški=145719 |ženske=154635 |splet=http://www.ljubljana.si }} '''Mestna občina Ljubljana''' (s kratico '''MOL''') je [[mestna občina]] s 300.354 prebivalci (2025), največja v [[Slovenija|Sloveniji]],<ref>{{ avedi splet |title=Ljubljana - Slovenske regije in občine v številkah |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/82 |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> ki obsega mesto [[Ljubljana]], glavno mesto [[Slovenija|Slovenije]] in nekaj manjših okoliških naselij, ki večinoma ležijo vzhodno, nekaj pa jih je tudi severno oz. severozahodno in jugozahodno od mesta. Zavzema površino 275 km<sup>2</sup>. Je najštevilneje naseljena občina v Sloveniji. MOL meji na naslednje občine: [[Občina Ig|Ig]], [[Občina Škofljica|Škofljica]], [[Občina Grosuplje|Grosuplje]], [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]], [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]], [[Občina Litija|Litija]], [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[Občina Domžale|Domžale]], [[Trzin]], [[Občina Mengeš|Mengeš]], [[Občina Vodice|Vodice]], [[Občina Medvode|Medvode]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] in [[Občina Brezovica|Brezovica]]. Dolžina občinske meje znaša 137,3 km. Na ozemlju nekdanjih petih ljubljanskih mestnih občin je bilo sredi 1990-ih ustanovljenih več manjših občin: na ozemlju nekdanje občine Vič - Rudnik so to [[Škofljica (razločitev)|Škofljica]], [[Ig]], [[Velike Lašče]], [[Dobrova - Polhov Gradec]], [[Brezovica]] in tudi [[Horjul]] (ki se je osamosvojil od prejšnje dobrovsko-horjulsko-polhograjske občine), dve sta nastali z izločitvijo iz [[Občina Ljubljana-Šiška|šišenske občine]] ([[Medvode]] in [[Vodice]]), ena pa iz delov ozemelj občin Moste - Polje in [[Občina Ljubljana-Bežigrad|Bežigrad]] ([[Dol pri Ljubljani]]). To ozemlje, ki se danes prekriva z [[Upravna enota Ljubljana|Upravno enoto Ljubljana]], zdaj (2020) šteje preko 360.000 ljudi. Urbano območje mesta z vsemi satelitskimi naselji in mesti pa sega še na področje današnjih občin [[Grosuplje]], [[Log-Dragomer|Log - Dragomer]], [[Vrhnika]], [[Logatec]], [[Trzin]], [[Domžale]], [[Mengeš]], [[Škofja Loka]], [[Kamnik]], [[Komenda]], celo [[Kranj]] itd. in obsega precej čez pol milijona ljudi. == Upravna delitev == === Četrtne skupnoti === Mestna občina Ljubljana je razdeljena na 17 ožjih delov – teritorianih skupnosti. oziroma [[Četrtna skupnost Ljubljane|četrtnih skupnosti]]. {| class="wikitable" |+ |Četrtne skupnosti so: * [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] * [[Četrtna skupnost Center|Center]] * [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] * [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] * [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] * [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] * [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] * [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] * [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]] * [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] * [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] * [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]] * [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] * [[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]] * [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] in * [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] | * ČS Šiška (736 ha, 35.532 prebivalcev) * ČS Bežigrad (724 ha, 34.670 prebivalcev) * ČS Center (507 ha, 25.795 prebivalcev) * ČS Moste (340 ha, 21.659 prebivalcev) * ČS Polje (2210 ha, 20.394 prebivalcev) * ČS Rožnik (835 ha, 17.014 prebivalcev) * ČS Trnovo (718 ha, 16.777 prebivalcev) * ČS Dravlje (1111 ha, 15.645 prebivalcev) * ČS Jarše (906 ha, 14.394 prebivalcev) * ČS Šentvid (1583 ha, 14.216 prebivalcev) * ČS Vič (1438 ha, 13.995 prebivalcev) * ČS Rudnik (2548 ha, 13.905 prebivalcev) * ČS Golovec (827 ha, 12.199 prebivalcev) * ČS Črnuče (1810 ha, 11.641 prebivalcev) * ČS Posavje (905 ha, 9901 prebivalcev) * ČS Sostro (8856 ha, 6816 prebivalcev) * ČS Šmarna gora (1443 ha, 4965 prebivalcev) |} == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Ljubljana_-_naselja.jpg|thumb|300px|Občinska naselja]] [[Besnica]], [[Brezje pri Lipoglavu]], [[Dolgo Brdo, Ljubljana|Dolgo Brdo]], [[Dvor, Ljubljana|Dvor]], [[Češnjica, Ljubljana|Češnjica]], [[Črna vas]], [[Gabrje pri Jančah]], [[Gunclje]], [[Janče]], [[Javor, Ljubljana|Javor]], [[Lipe]], '''[[Ljubljana]]''', [[Mali Lipoglav]], [[Mali Vrh pri Prežganju]], [[Malo Trebeljevo]], [[Medno]], [[Pance]], [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]], [[Podlipoglav]], [[Podmolnik]], [[Prežganje]], [[Ravno Brdo]], [[Rašica, Ljubljana|Rašica]], [[Repče, Ljubljana|Repče]], [[Sadinja vas, Ljubljana|Sadinja vas]], [[Selo pri Pancah]], [[Spodnje Gameljne]], [[Srednje Gameljne]], [[Stanežiče]], [[Šentpavel, Ljubljana|Šentpavel]], [[Toško Čelo]], [[Tuji Grm]], [[Veliki Lipoglav]], [[Veliko Trebeljevo]], [[Vnajnarje]], [[Volavlje]], [[Zagradišče]], [[Zgornja Besnica, Ljubljana|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Gameljne]]. Večina samostojnih naselij v mestni občini (izven naselja Ljubljana) leži v [[Četrtna skupnost Sostro|četrtni skupnosti Sostro]] (25), po štiri so v ČS Šentvid in Šmarna gora, dve v ČS Rudnik (Črna vas, Lipe) ter po eno v ČS Polje (Podgrad) in Dravlje (Toško čelo). Skupaj štejejo med 8.-9.000 ljudmi. == Zgodovina občine == Marca 1849 je bil razglašen Provizorični zakon o občinah, ki je določal, da pomembnejša mesta prejmejo svoje statute. Statut za Ljubljano so sprejeli junija 1850 in ljubljanska občina je takrat obsegala: notranje mesto (razdeljeno na 4 okraje), Poljane, Šentpetrsko predmestje (razdeljeno na dva okraja), Kapucinsko predmestje, Gradišče, Karlovško predmestje s Kurjo vasjo, Trnovsko predmestje s Karolinsko zeljo in Krakovsko predmestje.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Drnovšek|first=Marjan|date=1981|title=Ljubljanski mestni statuti 1850-1934|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/171323|magazine=Kronika|volume=29|issue=2|page=|pages=126-136|issn=0023-4923}}</ref> Prvotni statut je, z dvema spremembama leta 1868 in 1876, veljal do leta 1887, ko je bil sprejet novi občinski red. V naslednjih desetletjih se je območje Ljubljane postopoma širilo z vključitvijo večjih delov ozemlja, leta 1910 je ljubljanska občina tako obsegala: Šolski okraj, Šentjakobski okraj, Dvorski okraj, Kolodvorski okraj, [[Vodmat]] ter okraj, h kateremu so spadali predmestni kraji [[Črna vas]], Ilovica, Hauptmanca, Karolinska zemlja, Hradeckega vas in Kurja vas (Kurji dvor).<ref name=":0" /> Oktobra 1929 je bil sprejet Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, ki je določal, da se obča uprava v kraljevini Jugoslaviji vrši po banovinah, srezih ter občinah. Dravska banovina je imela svoj sedež v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45300481|publisher=Pravna fakulteta|date=2000|location=Maribor|isbn=978-961-6009-90-4|first=Božo|last=Grafenauer|page=194-196}}</ref>  Statut iz leta 1887 je, z nekaterimi spremembami v letih 1898 in 1910, ostal v praktični veljavi vse do sprejetja Zakona o mestnih občinah leta 1934. Z zakonom so nekdanje statutarne občine ostale veljavne, vendar so se te imenovale »mestne občine« in ne več »avtonomne občine« ali »občine z lastnim statutom«.<ref name=":0" /> Zakon iz leta 1934 je vseboval tudi določila o označitvi mestnih meja v naravi in o popravkih mestnih meja na račun sosednjih občin ali o spojitvi cele sosednje občine k mestu. Še pred vpeljavo tega zakona je bil priključen k mestu Sv. Krištof, leta 1935 pa je nastala tako imenovana Velika Ljubljana, ko se je mesto povečalo kar za petkratni obseg. K ozemlju mesta so bile priključene celotne občine Šiška, Moste in Vič, južni del občine Ježica, od Polja jugozahodni del katastrske občine Šmartno in od občine Dobrunje Štepanja vas.<ref name=":0" /> Kot glavno mesto je bila Ljubljana opredeljena v razglasu Mestnega narodnoosvobodilnega odbora glavnega mesta Ljubljana avgusta 1945. Mesto je bilo razdeljeno na rajone, ti pa na četrti.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/230038528|publisher=Zgodovinski arhiv|date=2006|location=Ljubljana|isbn=978-961-6247-20-7|volume=29|series=Gradivo in razprave|first=Janez|last=Kopač}}</ref> Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz septembra 1945 je bil prvi zakon, ki je urejal teritorialno razdelitev v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne. Ozemlje Slovenije je bilo razdeljeno na 5 okrožij, med njimi je bilo Okrožno mesto Ljubljana, ki je bilo izvzeto iz ljubljanskega okrožja. Okrožno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na 10 mestnih četrti: Center, Tabor, Rakovnik, Moste, Vič, Bežigrad, Šiška, Polje, Ježica in Št. Vid.<ref name=":1" />  Septembra 1946 se je uveljavilo ime Okrožje Ljubljana mesto, januarja 1947 pa ponovno Glavno mesto Ljubljana, ki je bilo od februarja 1948 do aprila 1952 spet razdeljeno na rajone.<ref name=":2" /> Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, sprejet februarja 1948, je Slovenijo razdelil na glavno mesto Ljubljana, okraje in kraje. V letu 1949 se pojavijo nove upravno-teritorialne enote – oblasti, ki so delovale do njihove ukinitve januarja 1951. Za mesto Ljubljana je bilo v maju 1949 določeno, da se kot glavno mesto Ljudske republike Slovenije izloči iz oblasti kot posebna upravna enota.  Z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije aprila 1952 se je ozemlje Slovenije delilo na mesta, okraje in občine. Glavno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na ožje mestno območje, občino Polje in občino Šentvid.<ref name=":1" /> Z vzpostavitvijo komunalnega sistema leta 1955 je logika občine kot komune izbrisala razlikovanje med navadnimi in mestnimi občinami. Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, sprejet junija 1955, je Slovenijo razdelil na 11 okrajev, ki so bili razdeljeni na skupaj 130 občin.<ref name=":1" /> Okraj Ljubljana je imel svoj sedež v Ljubljani in je obsegal skupaj 23 občin. Mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na devet občin: Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Črnuče, Ljubljana - Moste, Ljubljana - Polje, Ljubljana - Rudnik, Ljubljana - Šentvid, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Piškurić|first=Jelka|date=2018|title=Upravna ureditev Ljubljane in njenih občin v času socializma|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/44175405|magazine=Dileme|volume=2|issue=2|pages=135–154|issn=2591-1201}}</ref> Leta 1964 je bilo objavljeno prečiščeno besedilo Zakona o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji. Zakon je opredeljeval 4 okraje v Sloveniji, okraj Ljubljana s sedežem v Ljubljani je štel 26 občin. Ljubljana je bila razdeljena na 5 občin, in sicer občine Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Moste - Polje, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":1" /> Do leta 1965 so bile spremembe v oblikovanju teritorialnih enot pogoste, nato pa je bilo do leta 1994 izvedenih relativno malo sprememb. V letu 1965 je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji, v skladu s katerim je bil ukinjen tudi okraj Ljubljana.<ref name=":1" />  Leta 1974 je bila sprejeta Ustava Socialistične republike Slovenije, s katero se je položaj občin le malo spremenil, uzakonjena pa je bila krajevna skupnost. V petih občinah mesta Ljubljane je bilo 129 krajevnih skupnosti.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Petelin|first=David|date=2020|title=Od več ljubljanskih do enotne mestne občine:: upravnopravni in teritorialni razvoj od komunalnega sistema do sodobne lokalne samouprave med letoma 1955 in 1994|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/46181379|magazine=Dileme|volume=4|issue=1/2|pages=177–216|issn=2591-1201}}</ref> Z nastankom samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je nova ustavna ureditev občino opredeljevala kot temeljno obliko lokalne samouprave. Oktobra 1994 je državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bila ustanovljena enotna Mestna občina Ljubljana.<ref name=":4" /> Pripadla sta ji večja dela Občine Ljubljana - Bežigrad in občine Ljubljana - Moste - Polje, celotna občina Ljubljana - Center, del občine Ljubljana - Šiška in manjši del Občine Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[Seznam županov Ljubljane]] * [[Javni holding Ljubljana]] * [[Mestna uprava Mestne občine Ljubljana]] * [[Seznam ljubljanskih mestnih naselij]] == Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|City Municipality of Ljubljana|Mestna občina Ljubljana}} * [http://www.ljubljana.si Uradna spletna stran občine] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Ljubljana/ Spletne strani v občini Ljubljana] {{Ljubljana}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljubljana]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} hgbh8czxxzbae69y12map0bwecl5hot 6687882 6687792 2026-06-10T19:13:52Z Ljuba24b 92351 /* Četrtne skupnoti */ dp 6687882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |grb=Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |slika = Ayuntamiento, Liubliana, Eslovenia, 2017-04-14, DD 41-43 HDR.jpg |slika_napis = Sedež občine je v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] na [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnem trgu]] |lokacija=Karte Ljubljana si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ljubljana]] |župan=[[Zoran Janković]] |površina=274,99 |prebivalstvo_datum=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=300354 |moški=145719 |ženske=154635 |splet=http://www.ljubljana.si }} '''Mestna občina Ljubljana''' (s kratico '''MOL''') je [[mestna občina]] s 300.354 prebivalci (2025), največja v [[Slovenija|Sloveniji]],<ref>{{ avedi splet |title=Ljubljana - Slovenske regije in občine v številkah |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/82 |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> ki obsega mesto [[Ljubljana]], glavno mesto [[Slovenija|Slovenije]] in nekaj manjših okoliških naselij, ki večinoma ležijo vzhodno, nekaj pa jih je tudi severno oz. severozahodno in jugozahodno od mesta. Zavzema površino 275 km<sup>2</sup>. Je najštevilneje naseljena občina v Sloveniji. MOL meji na naslednje občine: [[Občina Ig|Ig]], [[Občina Škofljica|Škofljica]], [[Občina Grosuplje|Grosuplje]], [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]], [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]], [[Občina Litija|Litija]], [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[Občina Domžale|Domžale]], [[Trzin]], [[Občina Mengeš|Mengeš]], [[Občina Vodice|Vodice]], [[Občina Medvode|Medvode]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] in [[Občina Brezovica|Brezovica]]. Dolžina občinske meje znaša 137,3 km. Na ozemlju nekdanjih petih ljubljanskih mestnih občin je bilo sredi 1990-ih ustanovljenih več manjših občin: na ozemlju nekdanje občine Vič - Rudnik so to [[Škofljica (razločitev)|Škofljica]], [[Ig]], [[Velike Lašče]], [[Dobrova - Polhov Gradec]], [[Brezovica]] in tudi [[Horjul]] (ki se je osamosvojil od prejšnje dobrovsko-horjulsko-polhograjske občine), dve sta nastali z izločitvijo iz [[Občina Ljubljana-Šiška|šišenske občine]] ([[Medvode]] in [[Vodice]]), ena pa iz delov ozemelj občin Moste - Polje in [[Občina Ljubljana-Bežigrad|Bežigrad]] ([[Dol pri Ljubljani]]). To ozemlje, ki se danes prekriva z [[Upravna enota Ljubljana|Upravno enoto Ljubljana]], zdaj (2020) šteje preko 360.000 ljudi. Urbano območje mesta z vsemi satelitskimi naselji in mesti pa sega še na področje današnjih občin [[Grosuplje]], [[Log-Dragomer|Log - Dragomer]], [[Vrhnika]], [[Logatec]], [[Trzin]], [[Domžale]], [[Mengeš]], [[Škofja Loka]], [[Kamnik]], [[Komenda]], celo [[Kranj]] itd. in obsega precej čez pol milijona ljudi. == Upravna delitev == === Četrtne skupnoti === Mestna občina Ljubljana je razdeljena na 17 ožjih delov – [[Četrtna skupnost Ljubljane|četrtnih skupnosti]]. {| class="wikitable" |+ |Četrtne skupnosti so: * [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] * [[Četrtna skupnost Center|Center]] * [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] * [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] * [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] * [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] * [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] * [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] * [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]] * [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] * [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] * [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]] * [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] * [[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]] * [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] in * [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] | * ČS Šiška (736 ha, 35.532 prebivalcev) * ČS Bežigrad (724 ha, 34.670 prebivalcev) * ČS Center (507 ha, 25.795 prebivalcev) * ČS Moste (340 ha, 21.659 prebivalcev) * ČS Polje (2210 ha, 20.394 prebivalcev) * ČS Rožnik (835 ha, 17.014 prebivalcev) * ČS Trnovo (718 ha, 16.777 prebivalcev) * ČS Dravlje (1111 ha, 15.645 prebivalcev) * ČS Jarše (906 ha, 14.394 prebivalcev) * ČS Šentvid (1583 ha, 14.216 prebivalcev) * ČS Vič (1438 ha, 13.995 prebivalcev) * ČS Rudnik (2548 ha, 13.905 prebivalcev) * ČS Golovec (827 ha, 12.199 prebivalcev) * ČS Črnuče (1810 ha, 11.641 prebivalcev) * ČS Posavje (905 ha, 9901 prebivalcev) * ČS Sostro (8856 ha, 6816 prebivalcev) * ČS Šmarna gora (1443 ha, 4965 prebivalcev) |} == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Ljubljana_-_naselja.jpg|thumb|300px|Občinska naselja]] [[Besnica]], [[Brezje pri Lipoglavu]], [[Dolgo Brdo, Ljubljana|Dolgo Brdo]], [[Dvor, Ljubljana|Dvor]], [[Češnjica, Ljubljana|Češnjica]], [[Črna vas]], [[Gabrje pri Jančah]], [[Gunclje]], [[Janče]], [[Javor, Ljubljana|Javor]], [[Lipe]], '''[[Ljubljana]]''', [[Mali Lipoglav]], [[Mali Vrh pri Prežganju]], [[Malo Trebeljevo]], [[Medno]], [[Pance]], [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]], [[Podlipoglav]], [[Podmolnik]], [[Prežganje]], [[Ravno Brdo]], [[Rašica, Ljubljana|Rašica]], [[Repče, Ljubljana|Repče]], [[Sadinja vas, Ljubljana|Sadinja vas]], [[Selo pri Pancah]], [[Spodnje Gameljne]], [[Srednje Gameljne]], [[Stanežiče]], [[Šentpavel, Ljubljana|Šentpavel]], [[Toško Čelo]], [[Tuji Grm]], [[Veliki Lipoglav]], [[Veliko Trebeljevo]], [[Vnajnarje]], [[Volavlje]], [[Zagradišče]], [[Zgornja Besnica, Ljubljana|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Gameljne]]. Večina samostojnih naselij v mestni občini (izven naselja Ljubljana) leži v [[Četrtna skupnost Sostro|četrtni skupnosti Sostro]] (25), po štiri so v ČS Šentvid in Šmarna gora, dve v ČS Rudnik (Črna vas, Lipe) ter po eno v ČS Polje (Podgrad) in Dravlje (Toško čelo). Skupaj štejejo med 8.-9.000 ljudmi. == Zgodovina občine == Marca 1849 je bil razglašen Provizorični zakon o občinah, ki je določal, da pomembnejša mesta prejmejo svoje statute. Statut za Ljubljano so sprejeli junija 1850 in ljubljanska občina je takrat obsegala: notranje mesto (razdeljeno na 4 okraje), Poljane, Šentpetrsko predmestje (razdeljeno na dva okraja), Kapucinsko predmestje, Gradišče, Karlovško predmestje s Kurjo vasjo, Trnovsko predmestje s Karolinsko zeljo in Krakovsko predmestje.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Drnovšek|first=Marjan|date=1981|title=Ljubljanski mestni statuti 1850-1934|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/171323|magazine=Kronika|volume=29|issue=2|page=|pages=126-136|issn=0023-4923}}</ref> Prvotni statut je, z dvema spremembama leta 1868 in 1876, veljal do leta 1887, ko je bil sprejet novi občinski red. V naslednjih desetletjih se je območje Ljubljane postopoma širilo z vključitvijo večjih delov ozemlja, leta 1910 je ljubljanska občina tako obsegala: Šolski okraj, Šentjakobski okraj, Dvorski okraj, Kolodvorski okraj, [[Vodmat]] ter okraj, h kateremu so spadali predmestni kraji [[Črna vas]], Ilovica, Hauptmanca, Karolinska zemlja, Hradeckega vas in Kurja vas (Kurji dvor).<ref name=":0" /> Oktobra 1929 je bil sprejet Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, ki je določal, da se obča uprava v kraljevini Jugoslaviji vrši po banovinah, srezih ter občinah. Dravska banovina je imela svoj sedež v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45300481|publisher=Pravna fakulteta|date=2000|location=Maribor|isbn=978-961-6009-90-4|first=Božo|last=Grafenauer|page=194-196}}</ref>  Statut iz leta 1887 je, z nekaterimi spremembami v letih 1898 in 1910, ostal v praktični veljavi vse do sprejetja Zakona o mestnih občinah leta 1934. Z zakonom so nekdanje statutarne občine ostale veljavne, vendar so se te imenovale »mestne občine« in ne več »avtonomne občine« ali »občine z lastnim statutom«.<ref name=":0" /> Zakon iz leta 1934 je vseboval tudi določila o označitvi mestnih meja v naravi in o popravkih mestnih meja na račun sosednjih občin ali o spojitvi cele sosednje občine k mestu. Še pred vpeljavo tega zakona je bil priključen k mestu Sv. Krištof, leta 1935 pa je nastala tako imenovana Velika Ljubljana, ko se je mesto povečalo kar za petkratni obseg. K ozemlju mesta so bile priključene celotne občine Šiška, Moste in Vič, južni del občine Ježica, od Polja jugozahodni del katastrske občine Šmartno in od občine Dobrunje Štepanja vas.<ref name=":0" /> Kot glavno mesto je bila Ljubljana opredeljena v razglasu Mestnega narodnoosvobodilnega odbora glavnega mesta Ljubljana avgusta 1945. Mesto je bilo razdeljeno na rajone, ti pa na četrti.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/230038528|publisher=Zgodovinski arhiv|date=2006|location=Ljubljana|isbn=978-961-6247-20-7|volume=29|series=Gradivo in razprave|first=Janez|last=Kopač}}</ref> Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz septembra 1945 je bil prvi zakon, ki je urejal teritorialno razdelitev v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne. Ozemlje Slovenije je bilo razdeljeno na 5 okrožij, med njimi je bilo Okrožno mesto Ljubljana, ki je bilo izvzeto iz ljubljanskega okrožja. Okrožno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na 10 mestnih četrti: Center, Tabor, Rakovnik, Moste, Vič, Bežigrad, Šiška, Polje, Ježica in Št. Vid.<ref name=":1" />  Septembra 1946 se je uveljavilo ime Okrožje Ljubljana mesto, januarja 1947 pa ponovno Glavno mesto Ljubljana, ki je bilo od februarja 1948 do aprila 1952 spet razdeljeno na rajone.<ref name=":2" /> Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, sprejet februarja 1948, je Slovenijo razdelil na glavno mesto Ljubljana, okraje in kraje. V letu 1949 se pojavijo nove upravno-teritorialne enote – oblasti, ki so delovale do njihove ukinitve januarja 1951. Za mesto Ljubljana je bilo v maju 1949 določeno, da se kot glavno mesto Ljudske republike Slovenije izloči iz oblasti kot posebna upravna enota.  Z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije aprila 1952 se je ozemlje Slovenije delilo na mesta, okraje in občine. Glavno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na ožje mestno območje, občino Polje in občino Šentvid.<ref name=":1" /> Z vzpostavitvijo komunalnega sistema leta 1955 je logika občine kot komune izbrisala razlikovanje med navadnimi in mestnimi občinami. Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, sprejet junija 1955, je Slovenijo razdelil na 11 okrajev, ki so bili razdeljeni na skupaj 130 občin.<ref name=":1" /> Okraj Ljubljana je imel svoj sedež v Ljubljani in je obsegal skupaj 23 občin. Mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na devet občin: Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Črnuče, Ljubljana - Moste, Ljubljana - Polje, Ljubljana - Rudnik, Ljubljana - Šentvid, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Piškurić|first=Jelka|date=2018|title=Upravna ureditev Ljubljane in njenih občin v času socializma|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/44175405|magazine=Dileme|volume=2|issue=2|pages=135–154|issn=2591-1201}}</ref> Leta 1964 je bilo objavljeno prečiščeno besedilo Zakona o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji. Zakon je opredeljeval 4 okraje v Sloveniji, okraj Ljubljana s sedežem v Ljubljani je štel 26 občin. Ljubljana je bila razdeljena na 5 občin, in sicer občine Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Moste - Polje, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":1" /> Do leta 1965 so bile spremembe v oblikovanju teritorialnih enot pogoste, nato pa je bilo do leta 1994 izvedenih relativno malo sprememb. V letu 1965 je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji, v skladu s katerim je bil ukinjen tudi okraj Ljubljana.<ref name=":1" />  Leta 1974 je bila sprejeta Ustava Socialistične republike Slovenije, s katero se je položaj občin le malo spremenil, uzakonjena pa je bila krajevna skupnost. V petih občinah mesta Ljubljane je bilo 129 krajevnih skupnosti.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Petelin|first=David|date=2020|title=Od več ljubljanskih do enotne mestne občine:: upravnopravni in teritorialni razvoj od komunalnega sistema do sodobne lokalne samouprave med letoma 1955 in 1994|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/46181379|magazine=Dileme|volume=4|issue=1/2|pages=177–216|issn=2591-1201}}</ref> Z nastankom samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je nova ustavna ureditev občino opredeljevala kot temeljno obliko lokalne samouprave. Oktobra 1994 je državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bila ustanovljena enotna Mestna občina Ljubljana.<ref name=":4" /> Pripadla sta ji večja dela Občine Ljubljana - Bežigrad in občine Ljubljana - Moste - Polje, celotna občina Ljubljana - Center, del občine Ljubljana - Šiška in manjši del Občine Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[Seznam županov Ljubljane]] * [[Javni holding Ljubljana]] * [[Mestna uprava Mestne občine Ljubljana]] * [[Seznam ljubljanskih mestnih naselij]] == Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|City Municipality of Ljubljana|Mestna občina Ljubljana}} * [http://www.ljubljana.si Uradna spletna stran občine] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Ljubljana/ Spletne strani v občini Ljubljana] {{Ljubljana}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljubljana]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} fxmcq4q6c0mvwdjzhpqvbfjl7i1vn74 Cesta bratstva in enotnosti 0 24830 6688042 6682696 2026-06-11T09:40:23Z ~2026-34201-81 261481 /* */ 6688042 wikitext text/x-wiki {{Infobox road | name = Cesta bratstva in enotnosti | alternate_name = Autoput "Bratstvo i jedinstvo | country = YUG | type = M | route = 1 | map = SFR Yugoslavia autoput si.svg | length_km = 1182 | terminus_a = [[Jesenice]] | terminus_b = [[Gevgelija]] | marker_image = [[file:Državna cesta D1.svg|50px]] }} [[Slika:Avtocesta bratstvo enotnost 2008.JPG|thumb|Avtocesta ''Bratstvo in enotnost'' blizu Otočca na Dolenjskem, 2008. V ozadju je viden viadukt Toplice na novozgrajeni [[avtocesta A2|avtocesti A2]], ki je od tu do Obrežja ''povozila'' staro cesto.]] {{več virov}} '''Cesta bratstva in enotnosti''', tudi '''Avtocesta »Bratstvo in enotnost«''' ali '''Avtocesta bratstva in enotnosti''' ([[srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''»Autoput Bratstvo i jedinstvo«'' ali ''Auto-cesta bratstva i jedinstva''; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna [[cesta]], ki je povezovala več republik bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Potekala je od [[Jesenice|Jesenic]] preko [[Ljubljana|Ljubljane]] mimo [[Novo mesto|Novega mesta]] in [[Brežice|Brežic]], skozi [[Zagreb]], [[Slavonski Brod]], mimo [[Vinkovci|Vinkovcev]] do [[Beograd]]a, nato skozi [[Niš]] mimo [[Skopje|Skopja]] do [[makedonija|makedonsko]]-[[grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]] pri [[Gevgelija|Gevgeliji]]. Izgradnja se je začela takoj po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], Jugoslavija naj bi s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile [[mladinske delovne brigade]], ki so jih sestavljali jugoslovanski ter tuji mladinci ter [[jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanska vojska]], skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Najprej je bil končan odsek »Zagreb-Beograd« v dolžini 382&nbsp;km, uradno je bil odprt 27. julija 1950, slovenski del pa je bil dokončan leta 1958. Kljub imenu ''avtocesta'' ni šlo za pravo [[avtocesta|avtocesto]], saj je imela le eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), imela pa je izvennivojska križanja z drugimi cestami in železnico in priključke s kontroliranim dostopom. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9000 vozil dnevno. Večji del ceste je bil zgrajen iz [[beton]]skih plošč z vmesnimi dilatacijami, nekaj je bilo [[asfalt]]a in nekaj krajših odsekov s [[granit]]nimi [[kocka]]mi. V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je hitro propadala in zašla v izredno slabo stanje. V naslednjih letih so jo zato večkrat prenovili ter tudi razširili - del ceste, od Zagreba do hrvaško-srbske meje, je bil tako nadgrajen v štiripasovno avtocesto z odstavnima pasovoma, del ceste od srbsko-hrvaške meje preko Beograda proti Makedoniji pa nadgrajen v hitro štiripasovno cesto, ki pa je dandanes tudi v razmeroma slabem stanju. Leta 1992 je bil, po razpadu Jugoslavije, osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, zaradi izbruha vojne v tem predelu jugovzhodne Evrope, promet praktično prekinjen vse do konca vojne leta 1995. Z izgradnjo [[Avtocesta A2|avtoceste A2]] v [[Slovenija|Sloveniji]] je bil večji del te stare ''avtoceste'' na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]] zgrajen na novo, odseki, kjer je imela obstoječa cesta ustrezne tehnične elemente pa je bila razširjena v štiripasovno avtocesto. Sedanja cesta je del evropskih poti [[Evropska pot E61|E61]] (Avstrija-Ljubljana), [[Evropska pot E70|E70]] (Ljubljana-Beograd) in [[Evropska pot E75|E75]] (Beograd-Grčija). == Viri == * ''Autoput »Bratstvo-jedinstvo«'', [[Enciklopedija Jugoslavije]], 1955 * ''Ceste na slovenskem skozi čas'', 1 knjiga, DRC, 2014, ISBN 798-961-6527-25-5 == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Brotherhood and Unity Highway|Avtocesta Bratstvo in enotnost}} [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Avtoceste v Jugoslaviji]] [[Kategorija:Socialistična federativna republika Jugoslavija]] [[Kategorija:Avtoceste]] [[Kategorija:Ceste na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ceste v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Ceste v Srbiji]] {{normativna kontrola}} l36i4brbkbpeyci50uszritjpkzmf3t Pogovor:Enota deželne decentralizacije Trst 1 28108 6687828 6387964 2026-06-10T16:11:46Z Erardo Galbi 166658 /* Ponovna uvedba pokrajin v FJk leta 2027 */ nov razdelek 6687828 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija v občilih |author = Matejka Grgič |date = 13. februar 2021 |title = Tržaška pokrajina z veliko ali z malo začetnico? |url = https://www.primorski.eu/ne-prezrite/trzaska-pokrajina-z-veliko-ali-z-malo-zacetnico-YE776472 |org = Primorski dnevnik |location = |access-date = 2023-06-17 |quote = Wikipedija pravi: Tržaška pokrajina. Toda – pozor: Wikipedija nikakor ni zanesljiv vir! |author2 = Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Nataša Jakop, Marta Kocjan Barle, Peter Weiss, Hotimir Tivadar, Janez Orešnik, Aleksandra Bizjak Končar, Andrej E. Skubic |date2 = 2021 |title2 = Pravopis 8.0: 2. del: Pripombe javne razprave |url2 = https://www.academia.edu/99340160/Pravopis_8_0_Pravila_novega_slovenskega_pravopisa_za_javno_razpravo |org2 = Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU |location2 = |access-date2 = 2023-06-17 |quote2 = tu zavajajo predvsem članki na Wikipediji, na podlagi katerih se zdi, da so poimenovanja tržaška, goriška in videmska pokrajina uradna }} ==Sestava prebivalstva== Zanimivo bi bilo navesti vsaj število Slovencev če že ne Furlanov idr. Samo ne vem, kje bi se našlo ta podatek. --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 12:29, 24 apr. 2005 (CEST) ==Naslov članka== Opozarjam vas, da se na uradnih dvojezičnih listinah v Italiji uporabljajo oblike "Pokrajina Trst" (ta naziv je zapisan tudi ob vhodu na sedež pokrajinske uprave), "Pokrajina Gorica" itd. {{nepodpisani|193.43.176.101|08:37, 10. februar 2010}} : glej [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena]]. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 10:58, 10. februar 2010 (CET) ::Članek sem v skladu z [https://www.primorski.eu/ne-prezrite/trzaska-pokrajina-z-veliko-ali-z-malo-zacetnico-YE776472 zgoraj navedenim strokovnim mnenjem] in poimenovanjem [[:Kategorija:Pokrajine Italije|drugih člankov]] preimenoval v ''Pokrajina Trst''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:31, 17. junij 2023 (CEST) ::Druga stvar je, da so članki poimenovani drugače kot kategorije, npr. [[:Kategorija:Pokrajina Livorno]] in članek [[Livorno (pokrajina)]]. Predlagam poenotenje z vzorcem poimenovanja slovenskih občin, npr. [[Občina Trebnje]]; to je potem ''Pokrajina Livorno''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 17. junij 2023 (CEST) :::{{u|TadejM}}, preimenovanje Tržaške pokrajine v Pokrajino Trst je čisto utemeljeno, ostalih preimenovanj (zlasti Pokrajine Videm in Pokrajine Gorica) pa članek, na katerega se sklicuješ, ne omenja. Ne vem, zakaj na pravopisni komisiji menijo, da tu "zavajamo", izraza Videmska pokrajina in Goriška pokrajina sta zasidrana v vseh jezikoslovnih in sociolingvističnih panogah, bi rekel, da imamo tisti, ki smo kdaj zavili k zamejcem, že toliko znanstvenega vpogleda. Zakaj upokojeni znanstveni svetnik ZRC SAZU dr. Marušič kot edini toponim za ''Provincia di Gorizia'' izpostavlja '''Goriško (pokrajino)''', si preberite [https://www.nova-gorica.si/sporocilaZaJavnost/20047/da-za-ime-goriska-ne-za-ime-severna-primorska tule]. Pingam {{u|Radek}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 23:34, 17. junij 2023 (CEST) ::Menim, da je ''goriška/videmska pokrajina'' zasidran toponim, ki pa se ne nanaša specifično na pokrajino Republike Italije, obstoječo v obdobju od leta 1927 do leta 2017. Če parafraziram [https://www.primorski.eu/ne-prezrite/trzaska-pokrajina-z-veliko-ali-z-malo-zacetnico-YE776472 Primorski dnevnik], ta besedna zveza je le vrstno poimenovanje (nekako tako, kot če bi rekli okoliš ali območje). Bi te prosil za vir, če se ne strinjaš s to trditvijo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:42, 17. junij 2023 (CEST) :::PMM ne bi smeli vsiljevati nekih terminov, ki ne obstajajo oz. bi obstajali zavoljo slovničnih konstruktov. Sam bi se tu skliceval na [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:56, 17. junij 2023 (CEST) ::V redu, ampak termina ''pokrajina Gorica'' [https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=%22pokrajina+gorica%22] in ''pokrajina Videm'' [https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=%22pokrajina+videm%22] obstajata. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 00:06, 18. junij 2023 (CEST) == Ponovna uvedba pokrajin v FJk leta 2027 == Od 1. januarja 2027 bodo v Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini ponovno uvedene prokrajine, najverjetneje prejšnje štiri. Treba je razmisliti, kaj storiti s temi stranmi. Po mojem mnenju je bilo preimenovanje teh strani napaka in ohranil bi dve ločeni strani za Pokrajino in za Enoto deželne decentralizacije, podobno kot italijanska Wikipedija. Edina pokrajina v FJk, ki je ohranila svojo stran, je [[Pokrajina Gorica]], ostale tri pa niso. Po mojem mnenju moramo ponovno vzpostaviti skladnost med stranmi. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 18:11, 10. junij 2026 (CEST) 0yx07y2ozu3aqsd9xzdzgn1u2scr5x2 Tony Blair 0 28307 6687768 5936611 2026-06-10T14:02:57Z Stebunik 55592 6687768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[The Right Honourable]] '''Anthony Charles Lynton Blair''' (bolje znan kot '''Tony Blair'''); [[Britanci|britanski]] [[politik]], * [[6. maj]] [[1953]], [[Edinburgh]], [[Škotska]]. Blair je bil od [[2. maj]]a [[1997]] do [[27. junij]]a [[2007]] [[predsednik vlade Združenega kraljestva]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam britanskih politikov]] * [[seznam predsednikov vlade Združenega kraljestva]] {{-}} {{Prime Ministers of the United Kingdom}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{portal|Vojaštvo}} {{DEFAULTSORT:Blair, Tony}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Britanski politiki]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Osebnosti globalne vojne proti terorizmu]] [[Kategorija:Nosilci kongresne zlate medalje]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]] [[Kategorija:Angleški katoličani]] 1z2k8bawpzczxdbhn8f9oiwm5qvtuvu 6687772 6687768 2026-06-10T14:21:16Z Upwinxp 126544 +{{nanoškrbina}} 6687772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[The Right Honourable]] '''Anthony Charles Lynton Blair''' (bolje znan kot '''Tony Blair'''); [[Britanci|britanski]] [[politik]], * [[6. maj]] [[1953]], [[Edinburgh]], [[Škotska]]. Blair je bil od [[2. maj]]a [[1997]] do [[27. junij]]a [[2007]] [[predsednik vlade Združenega kraljestva]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam britanskih politikov]] * [[seznam predsednikov vlade Združenega kraljestva]] {{-}} {{Prime Ministers of the United Kingdom}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-politik}} {{nanoškrbina}} {{portal|Vojaštvo}} {{DEFAULTSORT:Blair, Tony}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Britanski politiki]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Osebnosti globalne vojne proti terorizmu]] [[Kategorija:Nosilci kongresne zlate medalje]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]] [[Kategorija:Angleški katoličani]] 59m4ohis76suuvcl5hj3id3gloywthj Sousse 0 30318 6687833 6505633 2026-06-10T16:53:54Z Ljuba24b 92351 posodobljeno, dodano iz en wiki 6687833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name =Sousse |other_name = |native_name = سوسة<!-- for cities whose native name is not in English --> |nickname = |settlement_type = |motto = |image_skyline = Sousse Ribat Aussicht.JPG |imagesize = |image_caption = Pogled na stari in novi del mesta |image_flag = Flag commune Sousse.svg |flag_size = |image_seal = Logo commune Sousse.svg |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |image_map = |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_caption = |dot_x = |dot_y = |pushpin_map = Tunizija |pushpin_label_position =bottom |pushpin_map_caption =Položaj Sousse na karti Tunizije |coordinates_region = TN |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{TUN}} |subdivision_type1 = Guvernat |subdivision_name1 = Sousse |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Mohamed Ikbel Khaled |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = 45 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of =2022 |population_footnotes = |population_note = |population_total =314.071 |population_density_km2 = auto |population_metro = 753.670 |population_density_metro_km2 = auto |population_urban = |population_density_urban_km2 = |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Time|CET]] |utc_offset_DST = +1 | coordinates = {{coord|35|49|34|N|10|38|24|E|region:TN|display=inline,title}} |elevation_footnotes = |elevation_m = 25 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 4000 |area_code = |website = {{URL|www.commune-sousse.gov.tn/fr}} |footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = [[Medina of Sousse]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii)(iv)(v)}}(iii)(iv)(v) | ID = 498bis | year = 1988 | extension = 2010 | area = 31,68 ha | buffer_zone = 60,99 ha }} }} '''Sousse''', '''Sūsah''' ali '''Soussa''' ({{langx|ar|سوسة}} ''Susa'') je [[mesto]] in [[glavno mesto]] guvernata v [[Tunizija|Tuniziji]], ob vzhodni tunizijski [[obala|obali]] 140 km južno od [[Tunis]]a in ima 314.071 (2022) prebivalcev. Sousse leži v osrednjem vzhodnem delu države, ob zalivu Hammamet, ki je del Sredozemskega morja. Njegovo gospodarstvo temelji na transportni opremi, predelani hrani, olivnem olju, tekstilu in turizmu. Tukaj je dom Univerze v Sousseu. Medina v Soussu je od leta 1988 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/498bis Unesco]</ref> Sousse je tretje največje mesto v Tuniziji, sledeč Tunisu in [[Sfax]]u. Označuje ga množica lastnosti. Geografsko in ekonomsko pomemben je okoli 2500 km<sup>2</sup> velik nasad [[oljka|oljk]], ki obdaja mesto. Že od [[antika|antike]] dalje služi kot pomembno sredozemsko [[pristanišče]], zaradi česar se je razvil večji kraj z arhitekturno znamenito, z [[obzidje]]m obdano [[medina (četrt)|medino]]. Mesto je eno večjih tunizijskih turističnih točk z 20 kilometrov oddaljenim [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] ([[Monastir]]), čemur botrujejo mile sredozemske podnebne razmere. == Toponimija == ''Sousse'' in ''Soussa'' sta francoski različici arabskega imena ''Sūsa''. Sedanjo mesto je zraslo tudi z ruševinami [[Hadrumet]]uma, ki je imel v antiki veliko imen v različnih jezikih.<ref name=Sousse-Barrington>Barrington Atlas of the Greek and Roman World, Gazeteer, page 511, Map 33 Theveste-Hadrumetum, Compiled by R.B. Hitchner, 1997, in file BATL033_.PDF in [http://press.princeton.edu/B_ATLAS.ZIP B_ATLAS.ZIP] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130507083500/http://press.princeton.edu/B_ATLAS.ZIP |date=7 May 2013 }} from [http://press.princeton.edu/ Princeton University Press | Subjects] | [http://press.princeton.edu/subjects.html Browse Princeton Catalog by Subject | Archaeology and Ancient History] | [http://press.princeton.edu/catalogs/subjects/arc.html Archaeology and Ancient History | Barrington Atlas of the Greek and Roman World. R.J.A. Talbert, ed.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120326070859/http://press.princeton.edu/catalogs/subjects/arc.html |date=26 March 2012 }} | [http://press.princeton.edu/titles/6773.html Barrington Atlas of the Greek and Roman World, Edited by Richard J. A. Talbert | Map-by-Map Directory]. </ref><ref name=Sousse-ICOMOS>[http://www.commune-sousse.gov.tn/upload/patrimoine.pdf ICOMOS (International Council on Monuments and Sites) Report – The Medina of Sousse] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150713072130/http://www.commune-sousse.gov.tn/upload/patrimoine.pdf |date=13 July 2015 }} from [http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php Site Officiel de la Ville de Sousse | Découvrir Sousse] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120110003434/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php |date=10 January 2012 }} | [http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php Histoire et Patrimoine | Sousse Patrimoine Mondial de l'humanité] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110827132309/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php |date=27 August 2011 }}.</ref><ref name=Sousse-INP-Sousse_Archaeological_Bulletin> [http://www.inp.rnrt.tn/periodiques/bultin_archeo_sousse.pdf Sousse Archaeological Bulletin] "SOCIÉTÉ ARCHÉOLOGIQUE DE SOUSSE, Assemblée générale du 29 Février 1903, Extraits des procès-verbaux des réunions." etc., from [http://www.inp.rnrt.tn/ ''Institut National du Patrimoine Tunisie'' / National Heritage Institute (INP) | Digital Library | Sousse Archaeological Bulletin] (near bottom of page). </ref> === Zgodovinska imena === * [[Hadrumet]] (Feničani) * Colonia Concordia Ulpia Trajana Augusta Frugifera Hadrumetina (Rimljani) * Hunerikopolis (Vandali) * Justinianopolis (Bizantinci) * Susa (Arabci) * Sousse (Francozi) == Zgodovina == === Hadrumet === {{glavni|Hadrumet}} V 11. stoletju pred našim štetjem so [[Tir, Libanon|Tirci]]<ref>{{Cite web|title=Medina of Sousse|url=https://whc.unesco.org/en/list/498/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=29 May 2020}}</ref> ustanovili Hadrumet{{sfnp|Babelon|1911|p=802}} kot trgovsko postojanko in vhodno točko na svojih trgovskih poteh v Italijo in [[Gibraltarski preliv]]. Njegova ustanovitev (ob rečnem ustju približno 9,7 km severno od starega Soussa)<ref name=NCD>{{harvp|''New Class. Dict.''|1860|loc=s.v. [https://archive.org/details/newclassicaldict00anthiala/page/338 "Hadrūmētum"]}}.</ref><ref name=nori>{{harvp|Norie|1831|p=[https://books.google.com/books?id=0ipFAQAAMAAJ&pg=PA348 348]}}.</ref> je bil predhodnik [[Kartagina (mesto)|Kartagine]], vendar je tako kot druge zahodne feničanske kolonije postal del [[Antična Kartagina|Kartažanskega imperija]] po dolgem obleganju Tira s strani [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarja II.]] v 580. in 570. letih pred našim štetjem. Mesto je bilo udeleženo v tretji sicilski vojni, [[druga punska vojna|drugi]] in [[tretja punska vojna|tretji punski vojni]] (v slednji si je zagotovilo dodatno ozemlje in posebne privilegije s pomočjo Rima proti ostankom Kartažanov) in [[Cezarjeva državljanska vojna|Cezarjevi državljanski vojni]], ko je bilo prizorišče Cezarjevega znano spretnega okrevanja: ko se je spotaknil pri izkrcanju, se je spopadel s slabim znamenjem, ki je grozilo, tako da je zgrabil peščice zemlje in vzkliknil: »Zdaj te imam, Afrika!« ({{langx|la|Teneo te Africa!}}).<ref>[[Svetonij]], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html ''Div. Jul.''], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html#59 §59.] {{in lang|la}}{{nbsp}}& {{in lang|en}}</ref> Drugo mesto v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]] po Kartagini je med [[Dioklecijan]]ovimi reformami postalo glavno mesto province Bizakena. Med njegovimi domačimi sinovi so bili pravnik Salvij Julijan, cesar Klodij Albin in številni krščanski svetniki. Rimske in bizantinske katakombe pod mestom so obsežne: v letih 1913–1927 so jih raziskovali predvsem francoski misijonarji in vojaki.<ref>A. F. Leynaud, Les catacombes africaines. Sousse-Hadrumète, 3e éd., Algeri, 1937 and https://www.sousse1881-1956.com/culture/catacombes.html (both sources in French).</ref> [[Vandali]] so leta 434 izropali Hadrumet, vendar je ostal pomemben kraj v njihovem kraljestvu; Škof in prokonzul sta bila tam mučena med občasnimi prisilnimi spreobrnitvami Vandalov v [[arianizem]]. [[Bizantinsko cesarstvo]] je mesto ponovno osvojilo leta 534 med vandalsko vojno in se vključilo v program javnih del, ki je vključeval nove utrdbe in cerkve. Mesto je bilo izropano med osvajanjem Severne Afrike s strani [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] v 7. stoletju. Glede na poročilo ICOMOS iz leta 1987 je obleganje in zavzetje mesta s strani Uqbe ibn Nafija povzročilo njegovo skoraj popolno uničenje, tako da noben spomenik Hadrumeta »ne obstaja na mestu«.<ref name=Sousse-ICOMOS/> === Srednjeveška Suza === Muslimanske arabske vojske so hitro širile arabsko kulturo po pokrajini, ki je bila prej temeljito romanizirana in pokristjanjena. Pod [[Aglabidi]] je bilo mesto Sousse ustanovljeno v bližini ruševin Hadrumeta in je služilo kot njihovo glavno pristanišče. Njihova invazija na Sicilijo leta 827 se je začela predvsem iz mestnega pristanišča. Potem ko so Aglabidi leta 870 zavzeli bizantinsko mesto Melite (sodobna [[Mdina]] na [[Malta|Malti]]), je bil [[marmor]] iz njegovih cerkva uporabljen za gradnjo [[Ribat, Sousse|Ribata]].<ref name=al-himayri>{{cite web |last1=Brincat |first1=Joseph M. |title=New Light on the Darkest Age in Malta's History |url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf |website=melitensiawth.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304095600/http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf |archive-date=4 March 2016 |url-status=usurped }}</ref> Vzpenjajoča se zgradba, ki je združevala namene minareta in stražnega stolpa, je še vedno v izjemnem stanju in privablja obiskovalce z vsega sveta. Mošeja včasih velja za najstarejšo ohranjeno v regiji, [[Velika mošeja, Sousse|glavna mošeja]] v mestu, zgrajena prav tako v 9. stoletju, pa ima podoben videz trdnjave. Sousse so v 12. stoletju na kratko zasedli normanski Siciliji; v 16. stoletju je padla pod [[Osmansko cesarstvo]]; v 18. stoletju pa sta jo bombardirali francoska in beneška flota. Srednjeveški Sousse je bilo znano po svoji tekstilni industriji, kjer so proizvajali svilene in lanene tkanine, imenovane ''Sūsī''. Še posebej znana so bila oblačila, imenovana ''šukas'', od katerih so nekatera množično proizvajali in prodajali kot oblačila za nošenje po vsem Sredozemlju.<ref name="Mediterranean Society">{{cite book |last1=Goitein |first1=Shelomo Dov |last2=Sanders |first2=Paula |title=A Mediterranean Society: Daily life |date=1967 |publisher=University of California Press |isbn=0520048695 |pages=180, 402 |url=https://books.google.com/books?id=UzOvJHFTTeUC |access-date=22 June 2020}}</ref> Po propadu [[Mahdia|Mahdije]] v 15. in 16. stoletju je Sousse ostalo najpomembnejše mesto v regiji Sahel s približno 15.000 prebivalci. === Kolonialni Sousse === [[File:The Tunisian Port of Sousse After Allied Bombing, 4 June 1943 TR1007.jpg|thumb|Poškodbe pristanišča Sousse po zavezniškem bombardiranju, junij 1943]] Tunizija je leta 1881 postala Francoski protektorat. Okoli konca 19. stoletja je imel Sousse 7000 prebivalcev in je bil drugo najpomembnejše mesto v Tuniziji za samim Tunisom. Takrat je celotno prebivalstvo Sousseja živelo v obzidani [[Medina, Sousse|medini]]. Medino so obdajala kmetijska naselja, od katerih sta bili dve – Kala Kebira in Msaken – gosteje poseljeni kot samo mesto. Francoski protektorat je okrepil vlogo Sousseja kot trgovskega in upravnega središča z gradnjo javnih stavb, širitvijo mestnega pristanišča in gradnjo železnice.<ref name="Jedidi 1997"/> Med letoma 1896 in 1911 so bile zgrajene železnice, ki so Sousse povezovale s Tunisom, [[Kairouan]]om, [[Sfax]]om, Mahdio, Mokninom in Henšir Suvatirjem. V mestu je bila ustanovljena tudi živilska industrija. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imel Sousse približno 25.000 prebivalcev, vključno s približno 10.000 Francozi in približno 5000 drugimi Evropejci, večinoma Italijani in Maltežani. Pristanišče je bilo garnizija 4. tunizijskega strelskega polka. Prvi razvojni projekti zunaj obzidja medine so se začeli v tem obdobju, vendar je bilo tam do po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] dom relativno majhnemu številu ljudi. Sousse je bil med vojno opustošen in je med decembrom 1942 in majem 1943 utrpel 39 bombardiranj.<ref name="Jedidi 1997"/> Leta 1946, po koncu vojne, so se oblasti odločile, da bodo dale veliko prednost prizadevanjem za obnovo v Sousseju. === Sodobni Sousse === Ko je Tunizija leta 1956 postala neodvisna, je Sousse postal prestolnica ''vileja'' in se je še naprej širil v vse smeri. V 20. stoletju je bila njegova rast eksplozivna: z le 8577 prebivalcev leta 1885 je zrasel na 134.835 prebivalcev leta 1994. Tudi njegova fizična površina se je močno povečala, s kompaktnih 29 hektarjev leta 1881 na 3100 hektarjev leta 1992. Skladno s tem sta rasla tudi sekundarni in terciarni sektor gospodarstva. Sousse je ohranil arabski videz in občutek, ki ga je prevzel v stoletjih po začetni osvojitvi. Danes velja za enega najboljših primerov utrdb, obrnjenih proti morju, ki so jih zgradili Arabci. S približno 300.000 prebivalci Sousse ohranja srednjeveško srce ozkih, zavitih ulic, [[kazba|kazbo]] in [[medina (četrt)|medino]], trdnjavo ribat in dolg zid ob Sredozemlju. Obdaja ga moderno mesto z dolgimi, ravnimi cestami in bolj razmaknjenimi stavbami. Sousse je bil leta 1967 prizorišče medconalnega šahovskega turnirja, ki je postal znan, ko se je ameriški velemojster [[Bobby Fischer]] umaknil s turnirja, čeprav je bil takrat na prvem mestu.<ref>[https://archive.today/20121203000714/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1080581/index.htm The Further Adventures Of Terrible-tempered Bobby]</ref> 26. junija 2015 je osamljeni strelec Seifeddine Rezgui Jacoubi odprl ogenj na turiste, ki so se sončili na plaži v bližini hotelov Riu Imperial Marhaba in Soviva, pri čemer je ubil 38 in ranil 39 ljudi, preden ga je ustrelila policija. == Geografija == [[File:Circonscription de Sousse.png|thumb|left|Okrožja v Sousse|180px]] Sousse leži v vzhodni Tuniziji, na tunizijski obali [[Sahel]]a, ki meji na [[Sredozemsko morje]]. Mesto se razprostira na 45 km<sup>2</sup> in leži 25 metrov nad morsko gladino.<ref>[http://dateandtime.info/citycoordinates.php?id=2464915 Geographic : coordinates of Sousse, Tunisia]</ref> Sousse leži med dvema [[vadi|vadijema]]: Vadi Bliban (in njegovim pritokom Vadi al-Kharrub) na severu in severozahodu ter Vadi al-Halluf na jugovzhodu.<ref name="Jedidi 1997">{{cite book |last1=Jedidi |first1=Mohamed |editor1-last=Bosworth |editor1-first=C.E. |editor2-last=van Donzel |editor2-first=E. |editor3-last=Heinrichs |editor3-first=W.P. |editor4-last=Lecomte |editor4-first=G. |title=The Encyclopaedia of Islam, Vol. IX (SAN-SZE) |date=1997 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=90-04-10422-4 |pages=901–2 |url=https://ia600603.us.archive.org/14/items/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/09.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonHeinLec.etc.UndPatIUA.v9.San-Sze.Leid.EJBrill.1997..pdf |access-date=18 May 2022 |chapter=SŪSA}}</ref> Podtalje je večinoma sedimentno z nekaj globokimi aluvialnimi nanosi, ki so novejši bližje obali. Köppen-Geigerjev sistem klasifikacije podnebja razvršča podnebje v Soussu kot vroče polsušno (''BSh''),<ref name="Climate-Data.org">{{Cite web |url=http://en.climate-data.org/location/3548/ |title=Climate: Sousse – Climate graph, Temperature graph, Climate table |publisher=Climate-Data.org |access-date=30 October 2013 }}</ref> ki meji na sredozemsko vroče poletje (''Csa'') in hladno polsušno (''BSk''). Zime so na splošno mile, povprečno je 69 dni padavin na leto in veliko sonca je vse leto z relativno malo oblačnimi dnevi. Povprečna [[zračna vlaga]] je 69 odstotkov, [[temperatura|temperature]] pa segajo od 19,7&nbsp;°C (najnižje temperaturno povprečje) do 29,1&nbsp;°C (najvišje temperaturno povprečje), iz česar izhaja srednja letna temperatura 24,4&nbsp;°C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 48 °C 28. avgusta 2007, medtem ko je bila najnižja zabeležena temperatura 4,5 °C 27. decembra 1993.<ref name="Voodoo Skies">{{Cite web |url=http://voodooskies.com/weather/tunisia/sousse |title=Sousse, Tunisia |publisher=Voodoo Skies |access-date=30 October 2013 }}</ref> {{wide image|Sousse-360---25-03-2017.jpg|1200px|Panorama mesta Sousse}} === Uprava === Občina Sousse je glavno mesto guvernata, ki se razteza na 2669 km<sup>2</sup>.<ref name = ": 0">{{Cite web|url=https://www.populationdata.net/pays/tunisie/|title = Tunisie • Fiche pays • PopulationData.net| date=11 March 2020 }}</ref> Razdeljena je na štiri občinske okraje:<ref>{{cite web |url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/arrondissement.php |title=Arrondissements |website=www.commune-sousse.gov.tn |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100514144902/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/arrondissement.php |archive-date=2010-05-14}}</ref> Sousse Nord, Sousse Sud, Sousse Médina in Sousse Riadh. Prvi dve sta bili ustanovljeni 11. februarja 1976, zadnji dve pa 19. februarja 1982. Njene glavne volilne enote in delegacije so štiri: Sousse Sidi Abdelhamid, Sousse Médina, Sousse Jawhara in Sousse Riadh. Njena geografska koda je 31. == Gospodarstvo == [[File:Tunezja,panorama Sousse - panoramio.jpg|thumb|Industrijska cona Sousse]] Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Sousseju poteka v terciarnem sektorju, ki zaposluje več kot 50 % mestne delovne sile in vključuje upravo, izobraževanje, zdravstvo, trgovino, komunikacije in bančništvo. Ne zaostaja veliko sekundarni sektor, ki zaposluje nadaljnjih 45 % mestnih delavcev in vključuje industrije, kot so tekstil in usnje, gradbeništvo, kemikalije, elektronika ter mehanske in električne komponente. Majhen preostanek se ukvarja s primarnim sektorjem, predvsem z ribištvom.<ref name="Jedidi 1997"/> Čeprav je Sousse manjše od pristanišča v Sfaxu, ima pristanišče, ki služi kot pomemben trgovski izhod za osrednjo Tunizijo, zlasti za regije okoli Kairouana in Kasserine. Sousse je tretje največje mesto v Tuniziji za Tunisom in Sfaxom. Čeprav je povezano s proizvodnjo oljčnega olja in ima druge industrije, danes prevladuje turizem. Oljčni nasad, ki se razprostira na več kot 2500 km<sup>2</sup>, predstavlja eno njegovih glavnih bogastev že od antike. Živahno pristanišče v bližini središča mesta doda pridih živahnosti njegovi dejavnosti. Sousse je imel v kolonialnem obdobju tudi veliko naftnih vrtin na tem območju. == Turizem == Sousse je pomembno turistično letovišče. Ima vroče polsušno podnebje, obmorska lega pa podnebje blaži, zaradi česar je to letovišče, ki deluje v vseh letnih časih, z vročimi, suhimi poletji in toplimi, milimi in mokrimi zimami. Ob finih peščenih plažah se razprostirajo sadovnjaki in oljčni nasadi. Le 20 km od Monastirja in mednarodnega letališča Monastir Habib Bourguiba se hotelski kompleksi s kapaciteto 40.000 postelj raztezajo 20 km od starega mestnega jedra (medine) severno vzdolž obale do Port El Kantaouija. Vsako leto ga obišče približno 1.200.000 obiskovalcev, ki uživajo v njegovih hotelih in restavracijah, nočnih klubih, igralnicah, plažah in športnih objektih. Sousse velja za priljubljeno turistično destinacijo, zlasti zaradi nočnega življenja. Sezona se tradicionalno začne v začetku junija in konča prvi vikend v oktobru z zaključnimi zabavami. Sousse zastopa Étoile Sportive du Sahel, velik večšportni klub. Nogomet je najbolj priljubljen šport v mestu, ES Sahel pa je enajstkrat osvojil tunizijsko nogometno prvenstvo in desetkrat tunizijski pokal. Domači stadion ekipe je Stade Olympique de Sousse. Priljubljeni so tudi rokomet, košarka in odbojka. == Znamenitosti == === Medina === {{glavni|Medina, Sousse}} [[File:Medina of Sousse-130327.jpg|thumb|Grad ribat v Medini v Sousseju]] Medina, obdana z mestnim obzidjem in utrdbami, je zgodovinsko pomembna. Medina vključuje odprte in pokrite bazarje ([[suk (tržnica)|suke). Med zgodovinsko pomembne stavbe spadajo [[Ribat, Sousse|grad ''ribat'']], [[Velika mošeja, Sousse|osrednja mošeja]] in zgodovinski muzej v [[kazba|kazbi]] z [[mozaik]]i iz številnih rimskih vil na tem območju. Obiskati je mogoče tudi kartažanske katakombe. Unesco je medino v Sousseju leta 1988 razglasil za območje svetovne dediščine, med drugim zaradi njene ohranjenosti pred sodobnim razvojem. === Pristanišče Kantaoui === Pristanišče Kantaoui je turistična postaja v obliki pristanišča. Zgrajeno je bilo leta 1979 posebej kot turistično središče.<ref>{{cite web | url=http://www.planetware.com/sousse/port-el-kantaoui-tun-so-spek.htm | title=Port El Kantaoui, Tunisia | work = PlanetWare – Your Unlimited Travel Guide to the World | access-date=20 March 2006}}</ref> Arhitektura, čeprav moderna in bleščeče bela, je bila zasnovana po vzoru bolj tradicionalnih stavb v Tuniziji, z ozkimi ulicami in loki. Hoteli, ki se vrstijo ob obali, se raztezajo od samega Sousseja vzdolž kilometrov bleščečega čistega morja do pristanišča Port El Kantaoui in severno od pristanišča. <gallery mode="packed"> DevantEntreePortEl-Kantaoui.JPG Entrance of the Port El Kantaoui.jpg Port El Kantaoui - panoramio (34).jpg Port El Kantaoui - panoramio (35).jpg Dock of Port El Kantaoui.JPG El Kantaaoui marina from the tower - panoramio.jpg </gallery> === Verske stavbe === ==== Velika mošeja ==== {{glavni|Velika mošeja, Sousse]] [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|thumb|Velika mošeja, Sousse]] Stoji na vhodu v medino in jo je leta 850–851 postavil aglabidski vladar Aboul Abbas I. (841–856), skoraj trideset let po izgradnji ribata v Sousseju. Ta mošeja je najbolj simbolična za mesto, ki je nekaj let po vladavini Ziadet-Allaha I. (817–838) postalo drugo mesto [[Ifrikija|Ifrikije]] in Sahela. Stavba je bila nato razširjena med vladavino Ibrahima II. (875–902). Druge verske znamenitosti: *Mošeja Bou Ftetah *Medersa El Zaqqaq *Cerkev Saint-Félix <gallery mode="packed" heights="200px"> Mosquée Bou Ftetah, medina de Sousse, 30 septembre 2013 (04).jpg|Mošeja Bou Fetatah Zouia Al Zouqaq, Sousse, 30 septembre 2013 (06).jpg|Minaret Al Zaqqaq Église Saint Félix Sousse, Tunisie 2013.JPG|Stolnica svetega Feliksa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Sousse}} {{Commons category|Sousse}} '''Official''': *{{cite web|url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php|title=Portail officiel de la municipalité de Sousse|author=Sousse (Municipalité)|language=fr|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120110003434/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php|archive-date=10 January 2012}} *{{cite web|url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php|title=Portail officiel de la municipalité de Sousse > Découvrir Sousse > Histoire et Patrimoine|author=Sousse (Municipalité)|language=fr|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110827132309/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php|archive-date=27 August 2011}} > 'Sousse Patrimoine Mondial de l'humanité' and 'Sousse dans l'histoire' *{{cite web |url=http://www.ommp.nat.tn/sousse.php |title=Port de Sousse |author=Office de la marine marchande et des ports (Tunisia) |language=fr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080604015419/http://www.ommp.nat.tn/sousse.php |archive-date=4 June 2008 }} *{{cite web|url=http://www.opensousse.net |title=Portail de la ville de Sousse |author=Cultural portal|language=fr}} '''General references and travel guides''': *[http://www.360travelguide.com/travelpack/resort.asp?Resort=Tunisia&Code=624svr53 Interactive Virtual Tour of Sousse] *{{cite EB1911|wstitle=Susa (Tunisia)|volume=26|short=1}} '''Photographs''': *{{cite web|url=http://www.heini.de/sousse.htm |title=Pictures of Sousse (fifty-one pictures)| author=Heini}} *[https://web.archive.org/web/20110128145133/http://www.dariointernet.com/tr_inx_sousse.html Photo Gallery of Sousse by a Tourist 2010 Winter] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} g7lc51rb1dv95i654hmifprg19auyaf 6687873 6687833 2026-06-10T18:44:09Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6687873 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name =Sousse |other_name = |native_name = سوسة<!-- for cities whose native name is not in English --> |nickname = |settlement_type = |motto = |image_skyline = Sousse Ribat Aussicht.JPG |imagesize = |image_caption = Pogled na stari in novi del mesta |image_flag = Flag commune Sousse.svg |flag_size = |image_seal = Logo commune Sousse.svg |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |image_map = |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_caption = |dot_x = |dot_y = |pushpin_map = Tunizija |pushpin_label_position =bottom |pushpin_map_caption =Položaj Sousse na karti Tunizije |coordinates_region = TN |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{TUN}} |subdivision_type1 = Guvernat |subdivision_name1 = Sousse |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Mohamed Ikbel Khaled |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = 45 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of =2022 |population_footnotes = |population_note = |population_total =314.071 |population_density_km2 = auto |population_metro = 753.670 |population_density_metro_km2 = auto |population_urban = |population_density_urban_km2 = |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Time|CET]] |utc_offset_DST = +1 | coordinates = {{coord|35|49|34|N|10|38|24|E|region:TN|display=inline,title}} |elevation_footnotes = |elevation_m = 25 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 4000 |area_code = |website = {{URL|www.commune-sousse.gov.tn/fr}} |footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = [[Medina of Sousse]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii)(iv)(v)}}(iii)(iv)(v) | ID = 498bis | year = 1988 | extension = 2010 | area = 31,68 ha | buffer_zone = 60,99 ha }} }} '''Sousse''', '''Sūsah''' ali '''Soussa''' ({{langx|ar|سوسة}} ''Susa'') je [[mesto]] in [[glavno mesto]] guvernata v [[Tunizija|Tuniziji]], ob vzhodni tunizijski [[obala|obali]] 140 km južno od [[Tunis]]a in ima 314.071 (2022) prebivalcev. Sousse leži v osrednjem vzhodnem delu države, ob zalivu Hammamet, ki je del Sredozemskega morja. Njegovo gospodarstvo temelji na transportni opremi, predelani hrani, olivnem olju, tekstilu in turizmu. Tukaj je dom Univerze v Sousseu. Medina v Soussu je od leta 1988 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/498bis Unesco]</ref> Sousse je tretje največje mesto v Tuniziji, sledeč Tunisu in [[Sfax]]u. Označuje ga množica lastnosti. Geografsko in ekonomsko pomemben je okoli 2500 km<sup>2</sup> velik nasad [[oljka|oljk]], ki obdaja mesto. Že od [[antika|antike]] dalje služi kot pomembno sredozemsko [[pristanišče]], zaradi česar se je razvil večji kraj z arhitekturno znamenito, z [[obzidje]]m obdano [[medina (četrt)|medino]]. Mesto je eno večjih tunizijskih turističnih točk z 20 kilometrov oddaljenim [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] ([[Monastir]]), čemur botrujejo mile sredozemske podnebne razmere. == Toponimija == ''Sousse'' in ''Soussa'' sta francoski različici arabskega imena ''Sūsa''. Sedanjo mesto je zraslo tudi z ruševinami [[Hadrumet]]uma, ki je imel v antiki veliko imen v različnih jezikih.<ref name=Sousse-Barrington>Barrington Atlas of the Greek and Roman World, Gazeteer, page 511, Map 33 Theveste-Hadrumetum, Compiled by R.B. Hitchner, 1997, in file BATL033_.PDF in [http://press.princeton.edu/B_ATLAS.ZIP B_ATLAS.ZIP] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130507083500/http://press.princeton.edu/B_ATLAS.ZIP |date=7 May 2013 }} from [http://press.princeton.edu/ Princeton University Press | Subjects] | [http://press.princeton.edu/subjects.html Browse Princeton Catalog by Subject | Archaeology and Ancient History] | [http://press.princeton.edu/catalogs/subjects/arc.html Archaeology and Ancient History | Barrington Atlas of the Greek and Roman World. R.J.A. Talbert, ed.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120326070859/http://press.princeton.edu/catalogs/subjects/arc.html |date=26 March 2012 }} | [http://press.princeton.edu/titles/6773.html Barrington Atlas of the Greek and Roman World, Edited by Richard J. A. Talbert | Map-by-Map Directory]. </ref><ref name=Sousse-ICOMOS>[http://www.commune-sousse.gov.tn/upload/patrimoine.pdf ICOMOS (International Council on Monuments and Sites) Report – The Medina of Sousse] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150713072130/http://www.commune-sousse.gov.tn/upload/patrimoine.pdf |date=13 July 2015 }} from [http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php Site Officiel de la Ville de Sousse | Découvrir Sousse] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120110003434/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php |date=10 January 2012 }} | [http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php Histoire et Patrimoine | Sousse Patrimoine Mondial de l'humanité] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110827132309/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php |date=27 August 2011 }}.</ref><ref name=Sousse-INP-Sousse_Archaeological_Bulletin> [http://www.inp.rnrt.tn/periodiques/bultin_archeo_sousse.pdf Sousse Archaeological Bulletin] "SOCIÉTÉ ARCHÉOLOGIQUE DE SOUSSE, Assemblée générale du 29 Février 1903, Extraits des procès-verbaux des réunions." etc., from [http://www.inp.rnrt.tn/ ''Institut National du Patrimoine Tunisie'' / National Heritage Institute (INP) | Digital Library | Sousse Archaeological Bulletin] (near bottom of page). </ref> === Zgodovinska imena === * [[Hadrumet]] (Feničani) * Colonia Concordia Ulpia Trajana Augusta Frugifera Hadrumetina (Rimljani) * Hunerikopolis (Vandali) * Justinianopolis (Bizantinci) * Susa (Arabci) * Sousse (Francozi) == Zgodovina == === Hadrumet === {{glavni|Hadrumet}} V 11. stoletju pred našim štetjem so [[Tir, Libanon|Tirci]]<ref>{{Cite web|title=Medina of Sousse|url=https://whc.unesco.org/en/list/498/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=29 May 2020}}</ref> ustanovili Hadrumet{{sfnp|Babelon|1911|p=802}} kot trgovsko postojanko in vhodno točko na svojih trgovskih poteh v Italijo in [[Gibraltarski preliv]]. Njegova ustanovitev (ob rečnem ustju približno 9,7 km severno od starega Soussa)<ref name=NCD>{{harvp|''New Class. Dict.''|1860|loc=s.v. [https://archive.org/details/newclassicaldict00anthiala/page/338 "Hadrūmētum"]}}.</ref><ref name=nori>{{harvp|Norie|1831|p=[https://books.google.com/books?id=0ipFAQAAMAAJ&pg=PA348 348]}}.</ref> je bil predhodnik [[Kartagina (mesto)|Kartagine]], vendar je tako kot druge zahodne feničanske kolonije postal del [[Antična Kartagina|Kartažanskega imperija]] po dolgem obleganju Tira s strani [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarja II.]] v 580. in 570. letih pred našim štetjem. Mesto je bilo udeleženo v tretji sicilski vojni, [[druga punska vojna|drugi]] in [[tretja punska vojna|tretji punski vojni]] (v slednji si je zagotovilo dodatno ozemlje in posebne privilegije s pomočjo Rima proti ostankom Kartažanov) in [[Cezarjeva državljanska vojna|Cezarjevi državljanski vojni]], ko je bilo prizorišče Cezarjevega znano spretnega okrevanja: ko se je spotaknil pri izkrcanju, se je spopadel s slabim znamenjem, ki je grozilo, tako da je zgrabil peščice zemlje in vzkliknil: »Zdaj te imam, Afrika!« ({{langx|la|Teneo te Africa!}}).<ref>[[Svetonij]], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html ''Div. Jul.''], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html#59 §59.] {{in lang|la}}{{nbsp}}& {{in lang|en}}</ref> Drugo mesto v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]] po Kartagini je med [[Dioklecijan]]ovimi reformami postalo glavno mesto province Bizakena. Med njegovimi domačimi sinovi so bili pravnik Salvij Julijan, cesar Klodij Albin in številni krščanski svetniki. Rimske in bizantinske katakombe pod mestom so obsežne: v letih 1913–1927 so jih raziskovali predvsem francoski misijonarji in vojaki.<ref>A. F. Leynaud, Les catacombes africaines. Sousse-Hadrumète, 3e éd., Algeri, 1937 and https://www.sousse1881-1956.com/culture/catacombes.html (both sources in French).</ref> [[Vandali]] so leta 434 izropali Hadrumet, vendar je ostal pomemben kraj v njihovem kraljestvu; Škof in prokonzul sta bila tam mučena med občasnimi prisilnimi spreobrnitvami Vandalov v [[arianizem]]. [[Bizantinsko cesarstvo]] je mesto ponovno osvojilo leta 534 med vandalsko vojno in se vključilo v program javnih del, ki je vključeval nove utrdbe in cerkve. Mesto je bilo izropano med osvajanjem Severne Afrike s strani [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] v 7. stoletju. Glede na poročilo ICOMOS iz leta 1987 je obleganje in zavzetje mesta s strani Uqbe ibn Nafija povzročilo njegovo skoraj popolno uničenje, tako da noben spomenik Hadrumeta »ne obstaja na mestu«.<ref name=Sousse-ICOMOS/> === Srednjeveška Suza === Muslimanske arabske vojske so hitro širile arabsko kulturo po pokrajini, ki je bila prej temeljito romanizirana in pokristjanjena. Pod [[Aglabidi]] je bilo mesto Sousse ustanovljeno v bližini ruševin Hadrumeta in je služilo kot njihovo glavno pristanišče. Njihova invazija na Sicilijo leta 827 se je začela predvsem iz mestnega pristanišča. Potem ko so Aglabidi leta 870 zavzeli bizantinsko mesto Melite (sodobna [[Mdina]] na [[Malta|Malti]]), je bil [[marmor]] iz njegovih cerkva uporabljen za gradnjo [[Ribat, Sousse|Ribata]].<ref name=al-himayri>{{cite web |last1=Brincat |first1=Joseph M. |title=New Light on the Darkest Age in Malta's History |url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf |website=melitensiawth.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304095600/http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf |archive-date=4 March 2016 |url-status=usurped }}</ref> Vzpenjajoča se zgradba, ki je združevala namene minareta in stražnega stolpa, je še vedno v izjemnem stanju in privablja obiskovalce z vsega sveta. Mošeja včasih velja za najstarejšo ohranjeno v regiji, [[Velika mošeja, Sousse|glavna mošeja]] v mestu, zgrajena prav tako v 9. stoletju, pa ima podoben videz trdnjave. Sousse so v 12. stoletju na kratko zasedli normanski Siciliji; v 16. stoletju je padla pod [[Osmansko cesarstvo]]; v 18. stoletju pa sta jo bombardirali francoska in beneška flota. Srednjeveški Sousse je bilo znano po svoji tekstilni industriji, kjer so proizvajali svilene in lanene tkanine, imenovane ''Sūsī''. Še posebej znana so bila oblačila, imenovana ''šukas'', od katerih so nekatera množično proizvajali in prodajali kot oblačila za nošenje po vsem Sredozemlju.<ref name="Mediterranean Society">{{cite book |last1=Goitein |first1=Shelomo Dov |last2=Sanders |first2=Paula |title=A Mediterranean Society: Daily life |date=1967 |publisher=University of California Press |isbn=0520048695 |pages=180, 402 |url=https://books.google.com/books?id=UzOvJHFTTeUC |access-date=22 June 2020}}</ref> Po propadu [[Mahdia|Mahdije]] v 15. in 16. stoletju je Sousse ostalo najpomembnejše mesto v regiji Sahel s približno 15.000 prebivalci. === Kolonialni Sousse === [[File:The Tunisian Port of Sousse After Allied Bombing, 4 June 1943 TR1007.jpg|thumb|Poškodbe pristanišča Sousse po zavezniškem bombardiranju, junij 1943]] Tunizija je leta 1881 postala Francoski protektorat. Okoli konca 19. stoletja je imel Sousse 7000 prebivalcev in je bil drugo najpomembnejše mesto v Tuniziji za samim Tunisom. Takrat je celotno prebivalstvo Sousseja živelo v obzidani [[Medina, Sousse|medini]]. Medino so obdajala kmetijska naselja, od katerih sta bili dve – Kala Kebira in Msaken – gosteje poseljeni kot samo mesto. Francoski protektorat je okrepil vlogo Sousseja kot trgovskega in upravnega središča z gradnjo javnih stavb, širitvijo mestnega pristanišča in gradnjo železnice.<ref name="Jedidi 1997"/> Med letoma 1896 in 1911 so bile zgrajene železnice, ki so Sousse povezovale s Tunisom, [[Kairouan]]om, [[Sfax]]om, Mahdio, Mokninom in Henšir Suvatirjem. V mestu je bila ustanovljena tudi živilska industrija. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imel Sousse približno 25.000 prebivalcev, vključno s približno 10.000 Francozi in približno 5000 drugimi Evropejci, večinoma Italijani in Maltežani. Pristanišče je bilo garnizija 4. tunizijskega strelskega polka. Prvi razvojni projekti zunaj obzidja medine so se začeli v tem obdobju, vendar je bilo tam do po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] dom relativno majhnemu številu ljudi. Sousse je bil med vojno opustošen in je med decembrom 1942 in majem 1943 utrpel 39 bombardiranj.<ref name="Jedidi 1997"/> Leta 1946, po koncu vojne, so se oblasti odločile, da bodo dale veliko prednost prizadevanjem za obnovo v Sousseju. === Sodobni Sousse === Ko je Tunizija leta 1956 postala neodvisna, je Sousse postal prestolnica ''vileja'' in se je še naprej širil v vse smeri. V 20. stoletju je bila njegova rast eksplozivna: z le 8577 prebivalcev leta 1885 je zrasel na 134.835 prebivalcev leta 1994. Tudi njegova fizična površina se je močno povečala, s kompaktnih 29 hektarjev leta 1881 na 3100 hektarjev leta 1992. Skladno s tem sta rasla tudi sekundarni in terciarni sektor gospodarstva. Sousse je ohranil arabski videz in občutek, ki ga je prevzel v stoletjih po začetni osvojitvi. Danes velja za enega najboljših primerov utrdb, obrnjenih proti morju, ki so jih zgradili Arabci. S približno 300.000 prebivalci Sousse ohranja srednjeveško srce ozkih, zavitih ulic, [[kazba|kazbo]] in [[medina (četrt)|medino]], trdnjavo ribat in dolg zid ob Sredozemlju. Obdaja ga moderno mesto z dolgimi, ravnimi cestami in bolj razmaknjenimi stavbami. Sousse je bil leta 1967 prizorišče medconalnega šahovskega turnirja, ki je postal znan, ko se je ameriški velemojster [[Bobby Fischer]] umaknil s turnirja, čeprav je bil takrat na prvem mestu.<ref>[https://archive.today/20121203000714/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1080581/index.htm The Further Adventures Of Terrible-tempered Bobby]</ref> 26. junija 2015 je osamljeni strelec Seifeddine Rezgui Jacoubi odprl ogenj na turiste, ki so se sončili na plaži v bližini hotelov Riu Imperial Marhaba in Soviva, pri čemer je ubil 38 in ranil 39 ljudi, preden ga je ustrelila policija. == Geografija == [[File:Circonscription de Sousse.png|thumb|left|Okrožja v Sousse|180px]] Sousse leži v vzhodni Tuniziji, na tunizijski obali [[Sahel]]a, ki meji na [[Sredozemsko morje]]. Mesto se razprostira na 45 km<sup>2</sup> in leži 25 metrov nad morsko gladino.<ref>[http://dateandtime.info/citycoordinates.php?id=2464915 Geographic : coordinates of Sousse, Tunisia]</ref> Sousse leži med dvema [[vadi|vadijema]]: Vadi Bliban (in njegovim pritokom Vadi al-Kharrub) na severu in severozahodu ter Vadi al-Halluf na jugovzhodu.<ref name="Jedidi 1997">{{cite book |last1=Jedidi |first1=Mohamed |editor1-last=Bosworth |editor1-first=C.E. |editor2-last=van Donzel |editor2-first=E. |editor3-last=Heinrichs |editor3-first=W.P. |editor4-last=Lecomte |editor4-first=G. |title=The Encyclopaedia of Islam, Vol. IX (SAN-SZE) |date=1997 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=90-04-10422-4 |pages=901–2 |url=https://ia600603.us.archive.org/14/items/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/09.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonHeinLec.etc.UndPatIUA.v9.San-Sze.Leid.EJBrill.1997..pdf |access-date=18 May 2022 |chapter=SŪSA}}</ref> Podtalje je večinoma sedimentno z nekaj globokimi aluvialnimi nanosi, ki so novejši bližje obali. Köppen-Geigerjev sistem klasifikacije podnebja razvršča podnebje v Soussu kot vroče polsušno (''BSh''),<ref name="Climate-Data.org">{{Cite web |url=http://en.climate-data.org/location/3548/ |title=Climate: Sousse – Climate graph, Temperature graph, Climate table |publisher=Climate-Data.org |access-date=30 October 2013 }}</ref> ki meji na sredozemsko vroče poletje (''Csa'') in hladno polsušno (''BSk''). Zime so na splošno mile, povprečno je 69 dni padavin na leto in veliko sonca je vse leto z relativno malo oblačnimi dnevi. Povprečna [[zračna vlaga]] je 69 odstotkov, [[temperatura|temperature]] pa segajo od 19,7&nbsp;°C (najnižje temperaturno povprečje) do 29,1&nbsp;°C (najvišje temperaturno povprečje), iz česar izhaja srednja letna temperatura 24,4&nbsp;°C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 48 °C 28. avgusta 2007, medtem ko je bila najnižja zabeležena temperatura 4,5 °C 27. decembra 1993.<ref name="Voodoo Skies">{{Cite web |url=http://voodooskies.com/weather/tunisia/sousse |title=Sousse, Tunisia |publisher=Voodoo Skies |access-date=30 October 2013 }}</ref> {{wide image|Sousse-360---25-03-2017.jpg|1200px|Panorama mesta Sousse}} === Uprava === Občina Sousse je glavno mesto guvernata, ki se razteza na 2669 km<sup>2</sup>.<ref name = ": 0">{{Cite web|url=https://www.populationdata.net/pays/tunisie/|title = Tunisie • Fiche pays • PopulationData.net| date=11 March 2020 }}</ref> Razdeljena je na štiri občinske okraje:<ref>{{cite web |url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/arrondissement.php |title=Arrondissements |website=www.commune-sousse.gov.tn |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100514144902/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/arrondissement.php |archive-date=2010-05-14}}</ref> Sousse Nord, Sousse Sud, Sousse Médina in Sousse Riadh. Prvi dve sta bili ustanovljeni 11. februarja 1976, zadnji dve pa 19. februarja 1982. Njene glavne volilne enote in delegacije so štiri: Sousse Sidi Abdelhamid, Sousse Médina, Sousse Jawhara in Sousse Riadh. Njena geografska koda je 31. == Gospodarstvo == [[File:Tunezja,panorama Sousse - panoramio.jpg|thumb|Industrijska cona Sousse]] Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Sousseju poteka v terciarnem sektorju, ki zaposluje več kot 50 % mestne delovne sile in vključuje upravo, izobraževanje, zdravstvo, trgovino, komunikacije in bančništvo. Ne zaostaja veliko sekundarni sektor, ki zaposluje nadaljnjih 45 % mestnih delavcev in vključuje industrije, kot so tekstil in usnje, gradbeništvo, kemikalije, elektronika ter mehanske in električne komponente. Majhen preostanek se ukvarja s primarnim sektorjem, predvsem z ribištvom.<ref name="Jedidi 1997"/> Čeprav je Sousse manjše od pristanišča v Sfaxu, ima pristanišče, ki služi kot pomemben trgovski izhod za osrednjo Tunizijo, zlasti za regije okoli Kairouana in Kasserine. Sousse je tretje največje mesto v Tuniziji za Tunisom in Sfaxom. Čeprav je povezano s proizvodnjo oljčnega olja in ima druge industrije, danes prevladuje turizem. Oljčni nasad, ki se razprostira na več kot 2500 km<sup>2</sup>, predstavlja eno njegovih glavnih bogastev že od antike. Živahno pristanišče v bližini središča mesta doda pridih živahnosti njegovi dejavnosti. Sousse je imel v kolonialnem obdobju tudi veliko naftnih vrtin na tem območju. == Turizem == Sousse je pomembno turistično letovišče. Ima vroče polsušno podnebje, obmorska lega pa podnebje blaži, zaradi česar je to letovišče, ki deluje v vseh letnih časih, z vročimi, suhimi poletji in toplimi, milimi in mokrimi zimami. Ob finih peščenih plažah se razprostirajo sadovnjaki in oljčni nasadi. Le 20 km od Monastirja in mednarodnega letališča Monastir Habib Bourguiba se hotelski kompleksi s kapaciteto 40.000 postelj raztezajo 20 km od starega mestnega jedra (medine) severno vzdolž obale do Port El Kantaouija. Vsako leto ga obišče približno 1.200.000 obiskovalcev, ki uživajo v njegovih hotelih in restavracijah, nočnih klubih, igralnicah, plažah in športnih objektih. Sousse velja za priljubljeno turistično destinacijo, zlasti zaradi nočnega življenja. Sezona se tradicionalno začne v začetku junija in konča prvi vikend v oktobru z zaključnimi zabavami. Sousse zastopa Étoile Sportive du Sahel, velik večšportni klub. Nogomet je najbolj priljubljen šport v mestu, ES Sahel pa je enajstkrat osvojil tunizijsko nogometno prvenstvo in desetkrat tunizijski pokal. Domači stadion ekipe je Stade Olympique de Sousse. Priljubljeni so tudi rokomet, košarka in odbojka. == Znamenitosti == === Medina === {{glavni|Medina, Sousse}} [[File:Medina of Sousse-130327.jpg|thumb|Grad ribat v Medini v Sousseju]] Medina, obdana z mestnim obzidjem in utrdbami, je zgodovinsko pomembna. Medina vključuje odprte in pokrite bazarje ([[suk (tržnica)|suke). Med zgodovinsko pomembne stavbe spadajo [[Ribat, Sousse|grad ''ribat'']], [[Velika mošeja, Sousse|osrednja mošeja]] in zgodovinski muzej v [[kazba|kazbi]] z [[mozaik]]i iz številnih rimskih vil na tem območju. Obiskati je mogoče tudi kartažanske katakombe. Unesco je medino v Sousseju leta 1988 razglasil za območje svetovne dediščine, med drugim zaradi njene ohranjenosti pred sodobnim razvojem. === Pristanišče Kantaoui === Pristanišče Kantaoui je turistična postaja v obliki pristanišča. Zgrajeno je bilo leta 1979 posebej kot turistično središče.<ref>{{cite web | url=http://www.planetware.com/sousse/port-el-kantaoui-tun-so-spek.htm | title=Port El Kantaoui, Tunisia | work = PlanetWare – Your Unlimited Travel Guide to the World | access-date=20 March 2006}}</ref> Arhitektura, čeprav moderna in bleščeče bela, je bila zasnovana po vzoru bolj tradicionalnih stavb v Tuniziji, z ozkimi ulicami in loki. Hoteli, ki se vrstijo ob obali, se raztezajo od samega Sousseja vzdolž kilometrov bleščečega čistega morja do pristanišča Port El Kantaoui in severno od pristanišča. <gallery mode="packed"> DevantEntreePortEl-Kantaoui.JPG Entrance of the Port El Kantaoui.jpg Port El Kantaoui - panoramio (34).jpg Port El Kantaoui - panoramio (35).jpg Dock of Port El Kantaoui.JPG El Kantaaoui marina from the tower - panoramio.jpg </gallery> === Verske stavbe === ==== Velika mošeja ==== {{glavni|Velika mošeja, Sousse]] [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|thumb|Velika mošeja, Sousse]] Stoji na vhodu v medino in jo je leta 850–851 postavil aglabidski vladar Aboul Abbas I. (841–856), skoraj trideset let po izgradnji ribata v Sousseju. Ta mošeja je najbolj simbolična za mesto, ki je nekaj let po vladavini Ziadet-Allaha I. (817–838) postalo drugo mesto [[Ifrikija|Ifrikije]] in Sahela. Stavba je bila nato razširjena med vladavino Ibrahima II. (875–902). Druge verske znamenitosti: *Mošeja Bou Ftetah *Medersa El Zaqqaq *Cerkev Saint-Félix <gallery mode="packed" heights="200px"> Mosquée Bou Ftetah, medina de Sousse, 30 septembre 2013 (04).jpg|Mošeja Bou Fetatah Zouia Al Zouqaq, Sousse, 30 septembre 2013 (06).jpg|Minaret Al Zaqqaq Église Saint Félix Sousse, Tunisie 2013.JPG|Stolnica svetega Feliksa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Sousse}} {{Commons category|Sousse}} '''Official''': *{{cite web|url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php|title=Portail officiel de la municipalité de Sousse|author=Sousse (Municipalité)|language=fr|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120110003434/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php|archive-date=10 January 2012}} *{{cite web|url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php|title=Portail officiel de la municipalité de Sousse > Découvrir Sousse > Histoire et Patrimoine|author=Sousse (Municipalité)|language=fr|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110827132309/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php|archive-date=27 August 2011}} > 'Sousse Patrimoine Mondial de l'humanité' and 'Sousse dans l'histoire' *{{cite web |url=http://www.ommp.nat.tn/sousse.php |title=Port de Sousse |author=Office de la marine marchande et des ports (Tunisia) |language=fr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080604015419/http://www.ommp.nat.tn/sousse.php |archive-date=4 June 2008 }} *{{cite web|url=http://www.opensousse.net |title=Portail de la ville de Sousse |author=Cultural portal|language=fr}} '''General references and travel guides''': *[http://www.360travelguide.com/travelpack/resort.asp?Resort=Tunisia&Code=624svr53 Interactive Virtual Tour of Sousse] *{{cite EB1911|wstitle=Susa (Tunisia)|volume=26|short=1}} '''Photographs''': *{{cite web|url=http://www.heini.de/sousse.htm |title=Pictures of Sousse (fifty-one pictures)| author=Heini}} *[https://web.archive.org/web/20110128145133/http://www.dariointernet.com/tr_inx_sousse.html Photo Gallery of Sousse by a Tourist 2010 Winter] [[Kategorija:Spusse| ]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} njt7e06wmhvo3bnuj55lnukv27re02z 6687874 6687873 2026-06-10T18:44:20Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6687874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name =Sousse |other_name = |native_name = سوسة<!-- for cities whose native name is not in English --> |nickname = |settlement_type = |motto = |image_skyline = Sousse Ribat Aussicht.JPG |imagesize = |image_caption = Pogled na stari in novi del mesta |image_flag = Flag commune Sousse.svg |flag_size = |image_seal = Logo commune Sousse.svg |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |image_map = |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_caption = |dot_x = |dot_y = |pushpin_map = Tunizija |pushpin_label_position =bottom |pushpin_map_caption =Položaj Sousse na karti Tunizije |coordinates_region = TN |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{TUN}} |subdivision_type1 = Guvernat |subdivision_name1 = Sousse |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Mohamed Ikbel Khaled |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = 45 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of =2022 |population_footnotes = |population_note = |population_total =314.071 |population_density_km2 = auto |population_metro = 753.670 |population_density_metro_km2 = auto |population_urban = |population_density_urban_km2 = |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Time|CET]] |utc_offset_DST = +1 | coordinates = {{coord|35|49|34|N|10|38|24|E|region:TN|display=inline,title}} |elevation_footnotes = |elevation_m = 25 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 4000 |area_code = |website = {{URL|www.commune-sousse.gov.tn/fr}} |footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = [[Medina of Sousse]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii)(iv)(v)}}(iii)(iv)(v) | ID = 498bis | year = 1988 | extension = 2010 | area = 31,68 ha | buffer_zone = 60,99 ha }} }} '''Sousse''', '''Sūsah''' ali '''Soussa''' ({{langx|ar|سوسة}} ''Susa'') je [[mesto]] in [[glavno mesto]] guvernata v [[Tunizija|Tuniziji]], ob vzhodni tunizijski [[obala|obali]] 140 km južno od [[Tunis]]a in ima 314.071 (2022) prebivalcev. Sousse leži v osrednjem vzhodnem delu države, ob zalivu Hammamet, ki je del Sredozemskega morja. Njegovo gospodarstvo temelji na transportni opremi, predelani hrani, olivnem olju, tekstilu in turizmu. Tukaj je dom Univerze v Sousseu. Medina v Soussu je od leta 1988 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/498bis Unesco]</ref> Sousse je tretje največje mesto v Tuniziji, sledeč Tunisu in [[Sfax]]u. Označuje ga množica lastnosti. Geografsko in ekonomsko pomemben je okoli 2500 km<sup>2</sup> velik nasad [[oljka|oljk]], ki obdaja mesto. Že od [[antika|antike]] dalje služi kot pomembno sredozemsko [[pristanišče]], zaradi česar se je razvil večji kraj z arhitekturno znamenito, z [[obzidje]]m obdano [[medina (četrt)|medino]]. Mesto je eno večjih tunizijskih turističnih točk z 20 kilometrov oddaljenim [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] ([[Monastir]]), čemur botrujejo mile sredozemske podnebne razmere. == Toponimija == ''Sousse'' in ''Soussa'' sta francoski različici arabskega imena ''Sūsa''. Sedanjo mesto je zraslo tudi z ruševinami [[Hadrumet]]uma, ki je imel v antiki veliko imen v različnih jezikih.<ref name=Sousse-Barrington>Barrington Atlas of the Greek and Roman World, Gazeteer, page 511, Map 33 Theveste-Hadrumetum, Compiled by R.B. Hitchner, 1997, in file BATL033_.PDF in [http://press.princeton.edu/B_ATLAS.ZIP B_ATLAS.ZIP] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130507083500/http://press.princeton.edu/B_ATLAS.ZIP |date=7 May 2013 }} from [http://press.princeton.edu/ Princeton University Press | Subjects] | [http://press.princeton.edu/subjects.html Browse Princeton Catalog by Subject | Archaeology and Ancient History] | [http://press.princeton.edu/catalogs/subjects/arc.html Archaeology and Ancient History | Barrington Atlas of the Greek and Roman World. R.J.A. Talbert, ed.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120326070859/http://press.princeton.edu/catalogs/subjects/arc.html |date=26 March 2012 }} | [http://press.princeton.edu/titles/6773.html Barrington Atlas of the Greek and Roman World, Edited by Richard J. A. Talbert | Map-by-Map Directory]. </ref><ref name=Sousse-ICOMOS>[http://www.commune-sousse.gov.tn/upload/patrimoine.pdf ICOMOS (International Council on Monuments and Sites) Report – The Medina of Sousse] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150713072130/http://www.commune-sousse.gov.tn/upload/patrimoine.pdf |date=13 July 2015 }} from [http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php Site Officiel de la Ville de Sousse | Découvrir Sousse] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120110003434/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php |date=10 January 2012 }} | [http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php Histoire et Patrimoine | Sousse Patrimoine Mondial de l'humanité] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110827132309/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php |date=27 August 2011 }}.</ref><ref name=Sousse-INP-Sousse_Archaeological_Bulletin> [http://www.inp.rnrt.tn/periodiques/bultin_archeo_sousse.pdf Sousse Archaeological Bulletin] "SOCIÉTÉ ARCHÉOLOGIQUE DE SOUSSE, Assemblée générale du 29 Février 1903, Extraits des procès-verbaux des réunions." etc., from [http://www.inp.rnrt.tn/ ''Institut National du Patrimoine Tunisie'' / National Heritage Institute (INP) | Digital Library | Sousse Archaeological Bulletin] (near bottom of page). </ref> === Zgodovinska imena === * [[Hadrumet]] (Feničani) * Colonia Concordia Ulpia Trajana Augusta Frugifera Hadrumetina (Rimljani) * Hunerikopolis (Vandali) * Justinianopolis (Bizantinci) * Susa (Arabci) * Sousse (Francozi) == Zgodovina == === Hadrumet === {{glavni|Hadrumet}} V 11. stoletju pred našim štetjem so [[Tir, Libanon|Tirci]]<ref>{{Cite web|title=Medina of Sousse|url=https://whc.unesco.org/en/list/498/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=29 May 2020}}</ref> ustanovili Hadrumet{{sfnp|Babelon|1911|p=802}} kot trgovsko postojanko in vhodno točko na svojih trgovskih poteh v Italijo in [[Gibraltarski preliv]]. Njegova ustanovitev (ob rečnem ustju približno 9,7 km severno od starega Soussa)<ref name=NCD>{{harvp|''New Class. Dict.''|1860|loc=s.v. [https://archive.org/details/newclassicaldict00anthiala/page/338 "Hadrūmētum"]}}.</ref><ref name=nori>{{harvp|Norie|1831|p=[https://books.google.com/books?id=0ipFAQAAMAAJ&pg=PA348 348]}}.</ref> je bil predhodnik [[Kartagina (mesto)|Kartagine]], vendar je tako kot druge zahodne feničanske kolonije postal del [[Antična Kartagina|Kartažanskega imperija]] po dolgem obleganju Tira s strani [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarja II.]] v 580. in 570. letih pred našim štetjem. Mesto je bilo udeleženo v tretji sicilski vojni, [[druga punska vojna|drugi]] in [[tretja punska vojna|tretji punski vojni]] (v slednji si je zagotovilo dodatno ozemlje in posebne privilegije s pomočjo Rima proti ostankom Kartažanov) in [[Cezarjeva državljanska vojna|Cezarjevi državljanski vojni]], ko je bilo prizorišče Cezarjevega znano spretnega okrevanja: ko se je spotaknil pri izkrcanju, se je spopadel s slabim znamenjem, ki je grozilo, tako da je zgrabil peščice zemlje in vzkliknil: »Zdaj te imam, Afrika!« ({{langx|la|Teneo te Africa!}}).<ref>[[Svetonij]], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html ''Div. Jul.''], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html#59 §59.] {{in lang|la}}{{nbsp}}& {{in lang|en}}</ref> Drugo mesto v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]] po Kartagini je med [[Dioklecijan]]ovimi reformami postalo glavno mesto province Bizakena. Med njegovimi domačimi sinovi so bili pravnik Salvij Julijan, cesar Klodij Albin in številni krščanski svetniki. Rimske in bizantinske katakombe pod mestom so obsežne: v letih 1913–1927 so jih raziskovali predvsem francoski misijonarji in vojaki.<ref>A. F. Leynaud, Les catacombes africaines. Sousse-Hadrumète, 3e éd., Algeri, 1937 and https://www.sousse1881-1956.com/culture/catacombes.html (both sources in French).</ref> [[Vandali]] so leta 434 izropali Hadrumet, vendar je ostal pomemben kraj v njihovem kraljestvu; Škof in prokonzul sta bila tam mučena med občasnimi prisilnimi spreobrnitvami Vandalov v [[arianizem]]. [[Bizantinsko cesarstvo]] je mesto ponovno osvojilo leta 534 med vandalsko vojno in se vključilo v program javnih del, ki je vključeval nove utrdbe in cerkve. Mesto je bilo izropano med osvajanjem Severne Afrike s strani [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] v 7. stoletju. Glede na poročilo ICOMOS iz leta 1987 je obleganje in zavzetje mesta s strani Uqbe ibn Nafija povzročilo njegovo skoraj popolno uničenje, tako da noben spomenik Hadrumeta »ne obstaja na mestu«.<ref name=Sousse-ICOMOS/> === Srednjeveška Suza === Muslimanske arabske vojske so hitro širile arabsko kulturo po pokrajini, ki je bila prej temeljito romanizirana in pokristjanjena. Pod [[Aglabidi]] je bilo mesto Sousse ustanovljeno v bližini ruševin Hadrumeta in je služilo kot njihovo glavno pristanišče. Njihova invazija na Sicilijo leta 827 se je začela predvsem iz mestnega pristanišča. Potem ko so Aglabidi leta 870 zavzeli bizantinsko mesto Melite (sodobna [[Mdina]] na [[Malta|Malti]]), je bil [[marmor]] iz njegovih cerkva uporabljen za gradnjo [[Ribat, Sousse|Ribata]].<ref name=al-himayri>{{cite web |last1=Brincat |first1=Joseph M. |title=New Light on the Darkest Age in Malta's History |url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf |website=melitensiawth.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304095600/http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf |archive-date=4 March 2016 |url-status=usurped }}</ref> Vzpenjajoča se zgradba, ki je združevala namene minareta in stražnega stolpa, je še vedno v izjemnem stanju in privablja obiskovalce z vsega sveta. Mošeja včasih velja za najstarejšo ohranjeno v regiji, [[Velika mošeja, Sousse|glavna mošeja]] v mestu, zgrajena prav tako v 9. stoletju, pa ima podoben videz trdnjave. Sousse so v 12. stoletju na kratko zasedli normanski Siciliji; v 16. stoletju je padla pod [[Osmansko cesarstvo]]; v 18. stoletju pa sta jo bombardirali francoska in beneška flota. Srednjeveški Sousse je bilo znano po svoji tekstilni industriji, kjer so proizvajali svilene in lanene tkanine, imenovane ''Sūsī''. Še posebej znana so bila oblačila, imenovana ''šukas'', od katerih so nekatera množično proizvajali in prodajali kot oblačila za nošenje po vsem Sredozemlju.<ref name="Mediterranean Society">{{cite book |last1=Goitein |first1=Shelomo Dov |last2=Sanders |first2=Paula |title=A Mediterranean Society: Daily life |date=1967 |publisher=University of California Press |isbn=0520048695 |pages=180, 402 |url=https://books.google.com/books?id=UzOvJHFTTeUC |access-date=22 June 2020}}</ref> Po propadu [[Mahdia|Mahdije]] v 15. in 16. stoletju je Sousse ostalo najpomembnejše mesto v regiji Sahel s približno 15.000 prebivalci. === Kolonialni Sousse === [[File:The Tunisian Port of Sousse After Allied Bombing, 4 June 1943 TR1007.jpg|thumb|Poškodbe pristanišča Sousse po zavezniškem bombardiranju, junij 1943]] Tunizija je leta 1881 postala Francoski protektorat. Okoli konca 19. stoletja je imel Sousse 7000 prebivalcev in je bil drugo najpomembnejše mesto v Tuniziji za samim Tunisom. Takrat je celotno prebivalstvo Sousseja živelo v obzidani [[Medina, Sousse|medini]]. Medino so obdajala kmetijska naselja, od katerih sta bili dve – Kala Kebira in Msaken – gosteje poseljeni kot samo mesto. Francoski protektorat je okrepil vlogo Sousseja kot trgovskega in upravnega središča z gradnjo javnih stavb, širitvijo mestnega pristanišča in gradnjo železnice.<ref name="Jedidi 1997"/> Med letoma 1896 in 1911 so bile zgrajene železnice, ki so Sousse povezovale s Tunisom, [[Kairouan]]om, [[Sfax]]om, Mahdio, Mokninom in Henšir Suvatirjem. V mestu je bila ustanovljena tudi živilska industrija. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imel Sousse približno 25.000 prebivalcev, vključno s približno 10.000 Francozi in približno 5000 drugimi Evropejci, večinoma Italijani in Maltežani. Pristanišče je bilo garnizija 4. tunizijskega strelskega polka. Prvi razvojni projekti zunaj obzidja medine so se začeli v tem obdobju, vendar je bilo tam do po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] dom relativno majhnemu številu ljudi. Sousse je bil med vojno opustošen in je med decembrom 1942 in majem 1943 utrpel 39 bombardiranj.<ref name="Jedidi 1997"/> Leta 1946, po koncu vojne, so se oblasti odločile, da bodo dale veliko prednost prizadevanjem za obnovo v Sousseju. === Sodobni Sousse === Ko je Tunizija leta 1956 postala neodvisna, je Sousse postal prestolnica ''vileja'' in se je še naprej širil v vse smeri. V 20. stoletju je bila njegova rast eksplozivna: z le 8577 prebivalcev leta 1885 je zrasel na 134.835 prebivalcev leta 1994. Tudi njegova fizična površina se je močno povečala, s kompaktnih 29 hektarjev leta 1881 na 3100 hektarjev leta 1992. Skladno s tem sta rasla tudi sekundarni in terciarni sektor gospodarstva. Sousse je ohranil arabski videz in občutek, ki ga je prevzel v stoletjih po začetni osvojitvi. Danes velja za enega najboljših primerov utrdb, obrnjenih proti morju, ki so jih zgradili Arabci. S približno 300.000 prebivalci Sousse ohranja srednjeveško srce ozkih, zavitih ulic, [[kazba|kazbo]] in [[medina (četrt)|medino]], trdnjavo ribat in dolg zid ob Sredozemlju. Obdaja ga moderno mesto z dolgimi, ravnimi cestami in bolj razmaknjenimi stavbami. Sousse je bil leta 1967 prizorišče medconalnega šahovskega turnirja, ki je postal znan, ko se je ameriški velemojster [[Bobby Fischer]] umaknil s turnirja, čeprav je bil takrat na prvem mestu.<ref>[https://archive.today/20121203000714/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1080581/index.htm The Further Adventures Of Terrible-tempered Bobby]</ref> 26. junija 2015 je osamljeni strelec Seifeddine Rezgui Jacoubi odprl ogenj na turiste, ki so se sončili na plaži v bližini hotelov Riu Imperial Marhaba in Soviva, pri čemer je ubil 38 in ranil 39 ljudi, preden ga je ustrelila policija. == Geografija == [[File:Circonscription de Sousse.png|thumb|left|Okrožja v Sousse|180px]] Sousse leži v vzhodni Tuniziji, na tunizijski obali [[Sahel]]a, ki meji na [[Sredozemsko morje]]. Mesto se razprostira na 45 km<sup>2</sup> in leži 25 metrov nad morsko gladino.<ref>[http://dateandtime.info/citycoordinates.php?id=2464915 Geographic : coordinates of Sousse, Tunisia]</ref> Sousse leži med dvema [[vadi|vadijema]]: Vadi Bliban (in njegovim pritokom Vadi al-Kharrub) na severu in severozahodu ter Vadi al-Halluf na jugovzhodu.<ref name="Jedidi 1997">{{cite book |last1=Jedidi |first1=Mohamed |editor1-last=Bosworth |editor1-first=C.E. |editor2-last=van Donzel |editor2-first=E. |editor3-last=Heinrichs |editor3-first=W.P. |editor4-last=Lecomte |editor4-first=G. |title=The Encyclopaedia of Islam, Vol. IX (SAN-SZE) |date=1997 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=90-04-10422-4 |pages=901–2 |url=https://ia600603.us.archive.org/14/items/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/09.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonHeinLec.etc.UndPatIUA.v9.San-Sze.Leid.EJBrill.1997..pdf |access-date=18 May 2022 |chapter=SŪSA}}</ref> Podtalje je večinoma sedimentno z nekaj globokimi aluvialnimi nanosi, ki so novejši bližje obali. Köppen-Geigerjev sistem klasifikacije podnebja razvršča podnebje v Soussu kot vroče polsušno (''BSh''),<ref name="Climate-Data.org">{{Cite web |url=http://en.climate-data.org/location/3548/ |title=Climate: Sousse – Climate graph, Temperature graph, Climate table |publisher=Climate-Data.org |access-date=30 October 2013 }}</ref> ki meji na sredozemsko vroče poletje (''Csa'') in hladno polsušno (''BSk''). Zime so na splošno mile, povprečno je 69 dni padavin na leto in veliko sonca je vse leto z relativno malo oblačnimi dnevi. Povprečna [[zračna vlaga]] je 69 odstotkov, [[temperatura|temperature]] pa segajo od 19,7&nbsp;°C (najnižje temperaturno povprečje) do 29,1&nbsp;°C (najvišje temperaturno povprečje), iz česar izhaja srednja letna temperatura 24,4&nbsp;°C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 48 °C 28. avgusta 2007, medtem ko je bila najnižja zabeležena temperatura 4,5 °C 27. decembra 1993.<ref name="Voodoo Skies">{{Cite web |url=http://voodooskies.com/weather/tunisia/sousse |title=Sousse, Tunisia |publisher=Voodoo Skies |access-date=30 October 2013 }}</ref> {{wide image|Sousse-360---25-03-2017.jpg|1200px|Panorama mesta Sousse}} === Uprava === Občina Sousse je glavno mesto guvernata, ki se razteza na 2669 km<sup>2</sup>.<ref name = ": 0">{{Cite web|url=https://www.populationdata.net/pays/tunisie/|title = Tunisie • Fiche pays • PopulationData.net| date=11 March 2020 }}</ref> Razdeljena je na štiri občinske okraje:<ref>{{cite web |url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/arrondissement.php |title=Arrondissements |website=www.commune-sousse.gov.tn |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100514144902/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/arrondissement.php |archive-date=2010-05-14}}</ref> Sousse Nord, Sousse Sud, Sousse Médina in Sousse Riadh. Prvi dve sta bili ustanovljeni 11. februarja 1976, zadnji dve pa 19. februarja 1982. Njene glavne volilne enote in delegacije so štiri: Sousse Sidi Abdelhamid, Sousse Médina, Sousse Jawhara in Sousse Riadh. Njena geografska koda je 31. == Gospodarstvo == [[File:Tunezja,panorama Sousse - panoramio.jpg|thumb|Industrijska cona Sousse]] Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Sousseju poteka v terciarnem sektorju, ki zaposluje več kot 50 % mestne delovne sile in vključuje upravo, izobraževanje, zdravstvo, trgovino, komunikacije in bančništvo. Ne zaostaja veliko sekundarni sektor, ki zaposluje nadaljnjih 45 % mestnih delavcev in vključuje industrije, kot so tekstil in usnje, gradbeništvo, kemikalije, elektronika ter mehanske in električne komponente. Majhen preostanek se ukvarja s primarnim sektorjem, predvsem z ribištvom.<ref name="Jedidi 1997"/> Čeprav je Sousse manjše od pristanišča v Sfaxu, ima pristanišče, ki služi kot pomemben trgovski izhod za osrednjo Tunizijo, zlasti za regije okoli Kairouana in Kasserine. Sousse je tretje največje mesto v Tuniziji za Tunisom in Sfaxom. Čeprav je povezano s proizvodnjo oljčnega olja in ima druge industrije, danes prevladuje turizem. Oljčni nasad, ki se razprostira na več kot 2500 km<sup>2</sup>, predstavlja eno njegovih glavnih bogastev že od antike. Živahno pristanišče v bližini središča mesta doda pridih živahnosti njegovi dejavnosti. Sousse je imel v kolonialnem obdobju tudi veliko naftnih vrtin na tem območju. == Turizem == Sousse je pomembno turistično letovišče. Ima vroče polsušno podnebje, obmorska lega pa podnebje blaži, zaradi česar je to letovišče, ki deluje v vseh letnih časih, z vročimi, suhimi poletji in toplimi, milimi in mokrimi zimami. Ob finih peščenih plažah se razprostirajo sadovnjaki in oljčni nasadi. Le 20 km od Monastirja in mednarodnega letališča Monastir Habib Bourguiba se hotelski kompleksi s kapaciteto 40.000 postelj raztezajo 20 km od starega mestnega jedra (medine) severno vzdolž obale do Port El Kantaouija. Vsako leto ga obišče približno 1.200.000 obiskovalcev, ki uživajo v njegovih hotelih in restavracijah, nočnih klubih, igralnicah, plažah in športnih objektih. Sousse velja za priljubljeno turistično destinacijo, zlasti zaradi nočnega življenja. Sezona se tradicionalno začne v začetku junija in konča prvi vikend v oktobru z zaključnimi zabavami. Sousse zastopa Étoile Sportive du Sahel, velik večšportni klub. Nogomet je najbolj priljubljen šport v mestu, ES Sahel pa je enajstkrat osvojil tunizijsko nogometno prvenstvo in desetkrat tunizijski pokal. Domači stadion ekipe je Stade Olympique de Sousse. Priljubljeni so tudi rokomet, košarka in odbojka. == Znamenitosti == === Medina === {{glavni|Medina, Sousse}} [[File:Medina of Sousse-130327.jpg|thumb|Grad ribat v Medini v Sousseju]] Medina, obdana z mestnim obzidjem in utrdbami, je zgodovinsko pomembna. Medina vključuje odprte in pokrite bazarje ([[suk (tržnica)|suke). Med zgodovinsko pomembne stavbe spadajo [[Ribat, Sousse|grad ''ribat'']], [[Velika mošeja, Sousse|osrednja mošeja]] in zgodovinski muzej v [[kazba|kazbi]] z [[mozaik]]i iz številnih rimskih vil na tem območju. Obiskati je mogoče tudi kartažanske katakombe. Unesco je medino v Sousseju leta 1988 razglasil za območje svetovne dediščine, med drugim zaradi njene ohranjenosti pred sodobnim razvojem. === Pristanišče Kantaoui === Pristanišče Kantaoui je turistična postaja v obliki pristanišča. Zgrajeno je bilo leta 1979 posebej kot turistično središče.<ref>{{cite web | url=http://www.planetware.com/sousse/port-el-kantaoui-tun-so-spek.htm | title=Port El Kantaoui, Tunisia | work = PlanetWare – Your Unlimited Travel Guide to the World | access-date=20 March 2006}}</ref> Arhitektura, čeprav moderna in bleščeče bela, je bila zasnovana po vzoru bolj tradicionalnih stavb v Tuniziji, z ozkimi ulicami in loki. Hoteli, ki se vrstijo ob obali, se raztezajo od samega Sousseja vzdolž kilometrov bleščečega čistega morja do pristanišča Port El Kantaoui in severno od pristanišča. <gallery mode="packed"> DevantEntreePortEl-Kantaoui.JPG Entrance of the Port El Kantaoui.jpg Port El Kantaoui - panoramio (34).jpg Port El Kantaoui - panoramio (35).jpg Dock of Port El Kantaoui.JPG El Kantaaoui marina from the tower - panoramio.jpg </gallery> === Verske stavbe === ==== Velika mošeja ==== {{glavni|Velika mošeja, Sousse]] [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|thumb|Velika mošeja, Sousse]] Stoji na vhodu v medino in jo je leta 850–851 postavil aglabidski vladar Aboul Abbas I. (841–856), skoraj trideset let po izgradnji ribata v Sousseju. Ta mošeja je najbolj simbolična za mesto, ki je nekaj let po vladavini Ziadet-Allaha I. (817–838) postalo drugo mesto [[Ifrikija|Ifrikije]] in Sahela. Stavba je bila nato razširjena med vladavino Ibrahima II. (875–902). Druge verske znamenitosti: *Mošeja Bou Ftetah *Medersa El Zaqqaq *Cerkev Saint-Félix <gallery mode="packed" heights="200px"> Mosquée Bou Ftetah, medina de Sousse, 30 septembre 2013 (04).jpg|Mošeja Bou Fetatah Zouia Al Zouqaq, Sousse, 30 septembre 2013 (06).jpg|Minaret Al Zaqqaq Église Saint Félix Sousse, Tunisie 2013.JPG|Stolnica svetega Feliksa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Sousse}} {{Commons category|Sousse}} '''Official''': *{{cite web|url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php|title=Portail officiel de la municipalité de Sousse|author=Sousse (Municipalité)|language=fr|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120110003434/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php|archive-date=10 January 2012}} *{{cite web|url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php|title=Portail officiel de la municipalité de Sousse > Découvrir Sousse > Histoire et Patrimoine|author=Sousse (Municipalité)|language=fr|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110827132309/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php|archive-date=27 August 2011}} > 'Sousse Patrimoine Mondial de l'humanité' and 'Sousse dans l'histoire' *{{cite web |url=http://www.ommp.nat.tn/sousse.php |title=Port de Sousse |author=Office de la marine marchande et des ports (Tunisia) |language=fr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080604015419/http://www.ommp.nat.tn/sousse.php |archive-date=4 June 2008 }} *{{cite web|url=http://www.opensousse.net |title=Portail de la ville de Sousse |author=Cultural portal|language=fr}} '''General references and travel guides''': *[http://www.360travelguide.com/travelpack/resort.asp?Resort=Tunisia&Code=624svr53 Interactive Virtual Tour of Sousse] *{{cite EB1911|wstitle=Susa (Tunisia)|volume=26|short=1}} '''Photographs''': *{{cite web|url=http://www.heini.de/sousse.htm |title=Pictures of Sousse (fifty-one pictures)| author=Heini}} *[https://web.archive.org/web/20110128145133/http://www.dariointernet.com/tr_inx_sousse.html Photo Gallery of Sousse by a Tourist 2010 Winter] [[Kategorija:Sousse| ]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} k04xzzgq87mblvgxm5cnx9zqj15pw79 6687931 6687874 2026-06-10T21:31:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name =Sousse |other_name = |native_name = سوسة<!-- for cities whose native name is not in English --> |nickname = |settlement_type = |motto = |image_skyline = Sousse Ribat Aussicht.JPG |imagesize = |image_caption = Pogled na stari in novi del mesta |image_flag = Flag commune Sousse.svg |flag_size = |image_seal = Logo commune Sousse.svg |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |image_map = |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_caption = |dot_x = |dot_y = |pushpin_map = Tunizija |pushpin_label_position =bottom |pushpin_map_caption =Položaj Sousse na karti Tunizije |coordinates_region = TN |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{TUN}} |subdivision_type1 = Guvernat |subdivision_name1 = Sousse |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Mohamed Ikbel Khaled |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = 45 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of =2022 |population_footnotes = |population_note = |population_total =314.071 |population_density_km2 = auto |population_metro = 753.670 |population_density_metro_km2 = auto |population_urban = |population_density_urban_km2 = |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Time|CET]] |utc_offset_DST = +1 | coordinates = {{coord|35|49|34|N|10|38|24|E|region:TN|display=inline,title}} |elevation_footnotes = |elevation_m = 25 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 4000 |area_code = |website = {{URL|www.commune-sousse.gov.tn/fr}} |footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = [[Medina of Sousse]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii)(iv)(v)}}(iii)(iv)(v) | ID = 498bis | year = 1988 | extension = 2010 | area = 31,68 ha | buffer_zone = 60,99 ha }} }} '''Sousse''', '''Sūsah''' ali '''Soussa''' ({{langx|ar|سوسة}} ''Susa'') je [[mesto]] in [[glavno mesto]] guvernata v [[Tunizija|Tuniziji]], ob vzhodni tunizijski [[obala|obali]] 140 km južno od [[Tunis]]a in ima 314.071 (2022) prebivalcev. Sousse leži v osrednjem vzhodnem delu države, ob zalivu Hammamet, ki je del Sredozemskega morja. Njegovo gospodarstvo temelji na transportni opremi, predelani hrani, olivnem olju, tekstilu in turizmu. Tukaj je dom Univerze v Sousseu. Medina v Soussu je od leta 1988 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/498bis Unesco]</ref> Sousse je tretje največje mesto v Tuniziji, sledeč Tunisu in [[Sfax]]u. Označuje ga množica lastnosti. Geografsko in ekonomsko pomemben je okoli 2500 km<sup>2</sup> velik nasad [[oljka|oljk]], ki obdaja mesto. Že od [[antika|antike]] dalje služi kot pomembno sredozemsko [[pristanišče]], zaradi česar se je razvil večji kraj z arhitekturno znamenito, z [[obzidje]]m obdano [[medina (četrt)|medino]]. Mesto je eno večjih tunizijskih turističnih točk z 20 kilometrov oddaljenim [[mednarodno letališče|mednarodnim letališčem]] ([[Monastir]]), čemur botrujejo mile sredozemske podnebne razmere. == Toponimija == ''Sousse'' in ''Soussa'' sta francoski različici arabskega imena ''Sūsa''. Sedanjo mesto je zraslo tudi z ruševinami [[Hadrumet]]uma, ki je imel v antiki veliko imen v različnih jezikih.<ref name=Sousse-Barrington>Barrington Atlas of the Greek and Roman World, Gazeteer, page 511, Map 33 Theveste-Hadrumetum, Compiled by R.B. Hitchner, 1997, in file BATL033_.PDF in [http://press.princeton.edu/B_ATLAS.ZIP B_ATLAS.ZIP] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130507083500/http://press.princeton.edu/B_ATLAS.ZIP |date=7 May 2013 }} from [http://press.princeton.edu/ Princeton University Press | Subjects] | [http://press.princeton.edu/subjects.html Browse Princeton Catalog by Subject | Archaeology and Ancient History] | [http://press.princeton.edu/catalogs/subjects/arc.html Archaeology and Ancient History | Barrington Atlas of the Greek and Roman World. R.J.A. Talbert, ed.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120326070859/http://press.princeton.edu/catalogs/subjects/arc.html |date=26 March 2012 }} | [http://press.princeton.edu/titles/6773.html Barrington Atlas of the Greek and Roman World, Edited by Richard J. A. Talbert | Map-by-Map Directory]. </ref><ref name=Sousse-ICOMOS>[http://www.commune-sousse.gov.tn/upload/patrimoine.pdf ICOMOS (International Council on Monuments and Sites) Report – The Medina of Sousse] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150713072130/http://www.commune-sousse.gov.tn/upload/patrimoine.pdf |date=13 July 2015 }} from [http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php Site Officiel de la Ville de Sousse | Découvrir Sousse] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120110003434/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php |date=10 January 2012 }} | [http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php Histoire et Patrimoine | Sousse Patrimoine Mondial de l'humanité] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110827132309/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php |date=27 August 2011 }}.</ref><ref name=Sousse-INP-Sousse_Archaeological_Bulletin> [http://www.inp.rnrt.tn/periodiques/bultin_archeo_sousse.pdf Sousse Archaeological Bulletin] "SOCIÉTÉ ARCHÉOLOGIQUE DE SOUSSE, Assemblée générale du 29 Février 1903, Extraits des procès-verbaux des réunions." etc., from [http://www.inp.rnrt.tn/ ''Institut National du Patrimoine Tunisie'' / National Heritage Institute (INP) | Digital Library | Sousse Archaeological Bulletin] (near bottom of page). </ref> === Zgodovinska imena === * [[Hadrumet]] (Feničani) * Colonia Concordia Ulpia Trajana Augusta Frugifera Hadrumetina (Rimljani) * Hunerikopolis (Vandali) * Justinianopolis (Bizantinci) * Susa (Arabci) * Sousse (Francozi) == Zgodovina == === Hadrumet === {{glavni|Hadrumet}} V 11. stoletju pred našim štetjem so [[Tir, Libanon|Tirci]]<ref>{{Cite web|title=Medina of Sousse|url=https://whc.unesco.org/en/list/498/|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en|access-date=29 May 2020}}</ref> ustanovili Hadrumet{{sfnp|Babelon|1911|p=802}} kot trgovsko postojanko in vhodno točko na svojih trgovskih poteh v Italijo in [[Gibraltarski preliv]]. Njegova ustanovitev (ob rečnem ustju približno 9,7 km severno od starega Soussa)<ref name=NCD>{{harvp|''New Class. Dict.''|1860|loc=s.v. [https://archive.org/details/newclassicaldict00anthiala/page/338 "Hadrūmētum"]}}.</ref><ref name=nori>{{harvp|Norie|1831|p=[https://books.google.com/books?id=0ipFAQAAMAAJ&pg=PA348 348]}}.</ref> je bil predhodnik [[Kartagina (mesto)|Kartagine]], vendar je tako kot druge zahodne feničanske kolonije postal del [[Antična Kartagina|Kartažanskega imperija]] po dolgem obleganju Tira s strani [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarja II.]] v 580. in 570. letih pred našim štetjem. Mesto je bilo udeleženo v tretji sicilski vojni, [[druga punska vojna|drugi]] in [[tretja punska vojna|tretji punski vojni]] (v slednji si je zagotovilo dodatno ozemlje in posebne privilegije s pomočjo Rima proti ostankom Kartažanov) in [[Cezarjeva državljanska vojna|Cezarjevi državljanski vojni]], ko je bilo prizorišče Cezarjevega znano spretnega okrevanja: ko se je spotaknil pri izkrcanju, se je spopadel s slabim znamenjem, ki je grozilo, tako da je zgrabil peščice zemlje in vzkliknil: »Zdaj te imam, Afrika!« ({{langx|la|Teneo te Africa!}}).<ref>[[Svetonij]], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html ''Div. Jul.''], [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Julius.html#59 §59.] {{in lang|la}}{{nbsp}}& {{in lang|en}}</ref> Drugo mesto v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]] po Kartagini je med [[Dioklecijan]]ovimi reformami postalo glavno mesto province Bizakena. Med njegovimi domačimi sinovi so bili pravnik Salvij Julijan, cesar Klodij Albin in številni krščanski svetniki. Rimske in bizantinske katakombe pod mestom so obsežne: v letih 1913–1927 so jih raziskovali predvsem francoski misijonarji in vojaki.<ref>A. F. Leynaud, Les catacombes africaines. Sousse-Hadrumète, 3e éd., Algeri, 1937 and https://www.sousse1881-1956.com/culture/catacombes.html (both sources in French).</ref> [[Vandali]] so leta 434 izropali Hadrumet, vendar je ostal pomemben kraj v njihovem kraljestvu; Škof in prokonzul sta bila tam mučena med občasnimi prisilnimi spreobrnitvami Vandalov v [[arianizem]]. [[Bizantinsko cesarstvo]] je mesto ponovno osvojilo leta 534 med vandalsko vojno in se vključilo v program javnih del, ki je vključeval nove utrdbe in cerkve. Mesto je bilo izropano med osvajanjem Severne Afrike s strani [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] v 7. stoletju. Glede na poročilo ICOMOS iz leta 1987 je obleganje in zavzetje mesta s strani Uqbe ibn Nafija povzročilo njegovo skoraj popolno uničenje, tako da noben spomenik Hadrumeta »ne obstaja na mestu«.<ref name=Sousse-ICOMOS/> === Srednjeveška Suza === Muslimanske arabske vojske so hitro širile arabsko kulturo po pokrajini, ki je bila prej temeljito romanizirana in pokristjanjena. Pod [[Aglabidi]] je bilo mesto Sousse ustanovljeno v bližini ruševin Hadrumeta in je služilo kot njihovo glavno pristanišče. Njihova invazija na Sicilijo leta 827 se je začela predvsem iz mestnega pristanišča. Potem ko so Aglabidi leta 870 zavzeli bizantinsko mesto Melite (sodobna [[Mdina]] na [[Malta|Malti]]), je bil [[marmor]] iz njegovih cerkva uporabljen za gradnjo [[Ribat, Sousse|Ribata]].<ref name=al-himayri>{{cite web |last1=Brincat |first1=Joseph M. |title=New Light on the Darkest Age in Malta's History |url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf |website=melitensiawth.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304095600/http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/1995proc%20Malta%20870-1054%20by%20J.M.%20Brincat.pdf |archive-date=4 March 2016 |url-status=usurped }}</ref> Vzpenjajoča se zgradba, ki je združevala namene minareta in stražnega stolpa, je še vedno v izjemnem stanju in privablja obiskovalce z vsega sveta. Mošeja včasih velja za najstarejšo ohranjeno v regiji, [[Velika mošeja, Sousse|glavna mošeja]] v mestu, zgrajena prav tako v 9. stoletju, pa ima podoben videz trdnjave. Sousse so v 12. stoletju na kratko zasedli normanski Siciliji; v 16. stoletju je padla pod [[Osmansko cesarstvo]]; v 18. stoletju pa sta jo bombardirali francoska in beneška flota. Srednjeveški Sousse je bilo znano po svoji tekstilni industriji, kjer so proizvajali svilene in lanene tkanine, imenovane ''Sūsī''. Še posebej znana so bila oblačila, imenovana ''šukas'', od katerih so nekatera množično proizvajali in prodajali kot oblačila za nošenje po vsem Sredozemlju.<ref name="Mediterranean Society">{{cite book |last1=Goitein |first1=Shelomo Dov |last2=Sanders |first2=Paula |title=A Mediterranean Society: Daily life |date=1967 |publisher=University of California Press |isbn=0520048695 |pages=180, 402 |url=https://books.google.com/books?id=UzOvJHFTTeUC |access-date=22 June 2020}}</ref> Po propadu [[Mahdia|Mahdije]] v 15. in 16. stoletju je Sousse ostalo najpomembnejše mesto v regiji Sahel s približno 15.000 prebivalci. === Kolonialni Sousse === [[File:The Tunisian Port of Sousse After Allied Bombing, 4 June 1943 TR1007.jpg|thumb|Poškodbe pristanišča Sousse po zavezniškem bombardiranju, junij 1943]] Tunizija je leta 1881 postala Francoski protektorat. Okoli konca 19. stoletja je imel Sousse 7000 prebivalcev in je bil drugo najpomembnejše mesto v Tuniziji za samim Tunisom. Takrat je celotno prebivalstvo Sousseja živelo v obzidani [[Medina, Sousse|medini]]. Medino so obdajala kmetijska naselja, od katerih sta bili dve – Kala Kebira in Msaken – gosteje poseljeni kot samo mesto. Francoski protektorat je okrepil vlogo Sousseja kot trgovskega in upravnega središča z gradnjo javnih stavb, širitvijo mestnega pristanišča in gradnjo železnice.<ref name="Jedidi 1997"/> Med letoma 1896 in 1911 so bile zgrajene železnice, ki so Sousse povezovale s Tunisom, [[Kairouan]]om, [[Sfax]]om, Mahdio, Mokninom in Henšir Suvatirjem. V mestu je bila ustanovljena tudi živilska industrija. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imel Sousse približno 25.000 prebivalcev, vključno s približno 10.000 Francozi in približno 5000 drugimi Evropejci, večinoma Italijani in Maltežani. Pristanišče je bilo garnizija 4. tunizijskega strelskega polka. Prvi razvojni projekti zunaj obzidja medine so se začeli v tem obdobju, vendar je bilo tam do po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] dom relativno majhnemu številu ljudi. Sousse je bil med vojno opustošen in je med decembrom 1942 in majem 1943 utrpel 39 bombardiranj.<ref name="Jedidi 1997"/> Leta 1946, po koncu vojne, so se oblasti odločile, da bodo dale veliko prednost prizadevanjem za obnovo v Sousseju. === Sodobni Sousse === Ko je Tunizija leta 1956 postala neodvisna, je Sousse postal prestolnica ''vileja'' in se je še naprej širil v vse smeri. V 20. stoletju je bila njegova rast eksplozivna: z le 8577 prebivalcev leta 1885 je zrasel na 134.835 prebivalcev leta 1994. Tudi njegova fizična površina se je močno povečala, s kompaktnih 29 hektarjev leta 1881 na 3100 hektarjev leta 1992. Skladno s tem sta rasla tudi sekundarni in terciarni sektor gospodarstva. Sousse je ohranil arabski videz in občutek, ki ga je prevzel v stoletjih po začetni osvojitvi. Danes velja za enega najboljših primerov utrdb, obrnjenih proti morju, ki so jih zgradili Arabci. S približno 300.000 prebivalci Sousse ohranja srednjeveško srce ozkih, zavitih ulic, [[kazba|kazbo]] in [[medina (četrt)|medino]], trdnjavo ribat in dolg zid ob Sredozemlju. Obdaja ga moderno mesto z dolgimi, ravnimi cestami in bolj razmaknjenimi stavbami. Sousse je bil leta 1967 prizorišče medconalnega šahovskega turnirja, ki je postal znan, ko se je ameriški velemojster [[Bobby Fischer]] umaknil s turnirja, čeprav je bil takrat na prvem mestu.<ref>[https://archive.today/20121203000714/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1080581/index.htm The Further Adventures Of Terrible-tempered Bobby]</ref> 26. junija 2015 je osamljeni strelec Seifeddine Rezgui Jacoubi odprl ogenj na turiste, ki so se sončili na plaži v bližini hotelov Riu Imperial Marhaba in Soviva, pri čemer je ubil 38 in ranil 39 ljudi, preden ga je ustrelila policija. == Geografija == [[File:Circonscription de Sousse.png|thumb|left|Okrožja v Sousse|180px]] Sousse leži v vzhodni Tuniziji, na tunizijski obali [[Sahel]]a, ki meji na [[Sredozemsko morje]]. Mesto se razprostira na 45 km<sup>2</sup> in leži 25 metrov nad morsko gladino.<ref>[http://dateandtime.info/citycoordinates.php?id=2464915 Geographic : coordinates of Sousse, Tunisia]</ref> Sousse leži med dvema [[vadi|vadijema]]: Vadi Bliban (in njegovim pritokom Vadi al-Kharrub) na severu in severozahodu ter Vadi al-Halluf na jugovzhodu.<ref name="Jedidi 1997">{{cite book |last1=Jedidi |first1=Mohamed |editor1-last=Bosworth |editor1-first=C.E. |editor2-last=van Donzel |editor2-first=E. |editor3-last=Heinrichs |editor3-first=W.P. |editor4-last=Lecomte |editor4-first=G. |title=The Encyclopaedia of Islam, Vol. IX (SAN-SZE) |date=1997 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=90-04-10422-4 |pages=901–2 |url=https://ia600603.us.archive.org/14/items/EncyclopaediaDictionaryIslamMuslimWorldEtcGibbKramerScholars.13/09.EncycIslam.NewEdPrepNumLeadOrient.EdEdComCon.BosDonHeinLec.etc.UndPatIUA.v9.San-Sze.Leid.EJBrill.1997..pdf |access-date=18 May 2022 |chapter=SŪSA}}</ref> Podtalje je večinoma sedimentno z nekaj globokimi aluvialnimi nanosi, ki so novejši bližje obali. Köppen-Geigerjev sistem klasifikacije podnebja razvršča podnebje v Soussu kot vroče polsušno (''BSh''),<ref name="Climate-Data.org">{{Cite web |url=http://en.climate-data.org/location/3548/ |title=Climate: Sousse – Climate graph, Temperature graph, Climate table |publisher=Climate-Data.org |access-date=30 October 2013 }}</ref> ki meji na sredozemsko vroče poletje (''Csa'') in hladno polsušno (''BSk''). Zime so na splošno mile, povprečno je 69 dni padavin na leto in veliko sonca je vse leto z relativno malo oblačnimi dnevi. Povprečna [[zračna vlaga]] je 69 odstotkov, [[temperatura|temperature]] pa segajo od 19,7&nbsp;°C (najnižje temperaturno povprečje) do 29,1&nbsp;°C (najvišje temperaturno povprečje), iz česar izhaja srednja letna temperatura 24,4&nbsp;°C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 48 °C 28. avgusta 2007, medtem ko je bila najnižja zabeležena temperatura 4,5 °C 27. decembra 1993.<ref name="Voodoo Skies">{{Cite web |url=http://voodooskies.com/weather/tunisia/sousse |title=Sousse, Tunisia |publisher=Voodoo Skies |access-date=30 October 2013 |archive-date=2017-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171119053424/http://voodooskies.com/weather/tunisia/sousse |url-status=dead }}</ref> {{wide image|Sousse-360---25-03-2017.jpg|1200px|Panorama mesta Sousse}} === Uprava === Občina Sousse je glavno mesto guvernata, ki se razteza na 2669 km<sup>2</sup>.<ref name = ": 0">{{Cite web|url=https://www.populationdata.net/pays/tunisie/|title = Tunisie • Fiche pays • PopulationData.net| date=11 March 2020 }}</ref> Razdeljena je na štiri občinske okraje:<ref>{{cite web |url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/arrondissement.php |title=Arrondissements |website=www.commune-sousse.gov.tn |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100514144902/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/arrondissement.php |archive-date=2010-05-14}}</ref> Sousse Nord, Sousse Sud, Sousse Médina in Sousse Riadh. Prvi dve sta bili ustanovljeni 11. februarja 1976, zadnji dve pa 19. februarja 1982. Njene glavne volilne enote in delegacije so štiri: Sousse Sidi Abdelhamid, Sousse Médina, Sousse Jawhara in Sousse Riadh. Njena geografska koda je 31. == Gospodarstvo == [[File:Tunezja,panorama Sousse - panoramio.jpg|thumb|Industrijska cona Sousse]] Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Sousseju poteka v terciarnem sektorju, ki zaposluje več kot 50 % mestne delovne sile in vključuje upravo, izobraževanje, zdravstvo, trgovino, komunikacije in bančništvo. Ne zaostaja veliko sekundarni sektor, ki zaposluje nadaljnjih 45 % mestnih delavcev in vključuje industrije, kot so tekstil in usnje, gradbeništvo, kemikalije, elektronika ter mehanske in električne komponente. Majhen preostanek se ukvarja s primarnim sektorjem, predvsem z ribištvom.<ref name="Jedidi 1997"/> Čeprav je Sousse manjše od pristanišča v Sfaxu, ima pristanišče, ki služi kot pomemben trgovski izhod za osrednjo Tunizijo, zlasti za regije okoli Kairouana in Kasserine. Sousse je tretje največje mesto v Tuniziji za Tunisom in Sfaxom. Čeprav je povezano s proizvodnjo oljčnega olja in ima druge industrije, danes prevladuje turizem. Oljčni nasad, ki se razprostira na več kot 2500 km<sup>2</sup>, predstavlja eno njegovih glavnih bogastev že od antike. Živahno pristanišče v bližini središča mesta doda pridih živahnosti njegovi dejavnosti. Sousse je imel v kolonialnem obdobju tudi veliko naftnih vrtin na tem območju. == Turizem == Sousse je pomembno turistično letovišče. Ima vroče polsušno podnebje, obmorska lega pa podnebje blaži, zaradi česar je to letovišče, ki deluje v vseh letnih časih, z vročimi, suhimi poletji in toplimi, milimi in mokrimi zimami. Ob finih peščenih plažah se razprostirajo sadovnjaki in oljčni nasadi. Le 20 km od Monastirja in mednarodnega letališča Monastir Habib Bourguiba se hotelski kompleksi s kapaciteto 40.000 postelj raztezajo 20 km od starega mestnega jedra (medine) severno vzdolž obale do Port El Kantaouija. Vsako leto ga obišče približno 1.200.000 obiskovalcev, ki uživajo v njegovih hotelih in restavracijah, nočnih klubih, igralnicah, plažah in športnih objektih. Sousse velja za priljubljeno turistično destinacijo, zlasti zaradi nočnega življenja. Sezona se tradicionalno začne v začetku junija in konča prvi vikend v oktobru z zaključnimi zabavami. Sousse zastopa Étoile Sportive du Sahel, velik večšportni klub. Nogomet je najbolj priljubljen šport v mestu, ES Sahel pa je enajstkrat osvojil tunizijsko nogometno prvenstvo in desetkrat tunizijski pokal. Domači stadion ekipe je Stade Olympique de Sousse. Priljubljeni so tudi rokomet, košarka in odbojka. == Znamenitosti == === Medina === {{glavni|Medina, Sousse}} [[File:Medina of Sousse-130327.jpg|thumb|Grad ribat v Medini v Sousseju]] Medina, obdana z mestnim obzidjem in utrdbami, je zgodovinsko pomembna. Medina vključuje odprte in pokrite bazarje ([[suk (tržnica)|suke). Med zgodovinsko pomembne stavbe spadajo [[Ribat, Sousse|grad ''ribat'']], [[Velika mošeja, Sousse|osrednja mošeja]] in zgodovinski muzej v [[kazba|kazbi]] z [[mozaik]]i iz številnih rimskih vil na tem območju. Obiskati je mogoče tudi kartažanske katakombe. Unesco je medino v Sousseju leta 1988 razglasil za območje svetovne dediščine, med drugim zaradi njene ohranjenosti pred sodobnim razvojem. === Pristanišče Kantaoui === Pristanišče Kantaoui je turistična postaja v obliki pristanišča. Zgrajeno je bilo leta 1979 posebej kot turistično središče.<ref>{{cite web | url=http://www.planetware.com/sousse/port-el-kantaoui-tun-so-spek.htm | title=Port El Kantaoui, Tunisia | work=PlanetWare – Your Unlimited Travel Guide to the World | access-date=20 March 2006 | archive-date=2011-09-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110927132823/http://www.planetware.com/sousse/port-el-kantaoui-tun-so-spek.htm | url-status=dead }}</ref> Arhitektura, čeprav moderna in bleščeče bela, je bila zasnovana po vzoru bolj tradicionalnih stavb v Tuniziji, z ozkimi ulicami in loki. Hoteli, ki se vrstijo ob obali, se raztezajo od samega Sousseja vzdolž kilometrov bleščečega čistega morja do pristanišča Port El Kantaoui in severno od pristanišča. <gallery mode="packed"> DevantEntreePortEl-Kantaoui.JPG Entrance of the Port El Kantaoui.jpg Port El Kantaoui - panoramio (34).jpg Port El Kantaoui - panoramio (35).jpg Dock of Port El Kantaoui.JPG El Kantaaoui marina from the tower - panoramio.jpg </gallery> === Verske stavbe === ==== Velika mošeja ==== {{glavni|Velika mošeja, Sousse]] [[File:Sousse Grosse Moschee.JPG|thumb|Velika mošeja, Sousse]] Stoji na vhodu v medino in jo je leta 850–851 postavil aglabidski vladar Aboul Abbas I. (841–856), skoraj trideset let po izgradnji ribata v Sousseju. Ta mošeja je najbolj simbolična za mesto, ki je nekaj let po vladavini Ziadet-Allaha I. (817–838) postalo drugo mesto [[Ifrikija|Ifrikije]] in Sahela. Stavba je bila nato razširjena med vladavino Ibrahima II. (875–902). Druge verske znamenitosti: *Mošeja Bou Ftetah *Medersa El Zaqqaq *Cerkev Saint-Félix <gallery mode="packed" heights="200px"> Mosquée Bou Ftetah, medina de Sousse, 30 septembre 2013 (04).jpg|Mošeja Bou Fetatah Zouia Al Zouqaq, Sousse, 30 septembre 2013 (06).jpg|Minaret Al Zaqqaq Église Saint Félix Sousse, Tunisie 2013.JPG|Stolnica svetega Feliksa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] * [[seznam pristanišč v Tuniziji]] == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Sousse}} {{Commons category|Sousse}} '''Official''': *{{cite web|url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php|title=Portail officiel de la municipalité de Sousse|author=Sousse (Municipalité)|language=fr|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120110003434/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/actualite.php|archive-date=10 January 2012}} *{{cite web|url=http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php|title=Portail officiel de la municipalité de Sousse > Découvrir Sousse > Histoire et Patrimoine|author=Sousse (Municipalité)|language=fr|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110827132309/http://www.commune-sousse.gov.tn/fr/histoirepatrimoine.php|archive-date=27 August 2011}} > 'Sousse Patrimoine Mondial de l'humanité' and 'Sousse dans l'histoire' *{{cite web |url=http://www.ommp.nat.tn/sousse.php |title=Port de Sousse |author=Office de la marine marchande et des ports (Tunisia) |language=fr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080604015419/http://www.ommp.nat.tn/sousse.php |archive-date=4 June 2008 }} *{{cite web|url=http://www.opensousse.net |title=Portail de la ville de Sousse |author=Cultural portal|language=fr}} '''General references and travel guides''': *[http://www.360travelguide.com/travelpack/resort.asp?Resort=Tunisia&Code=624svr53 Interactive Virtual Tour of Sousse] *{{cite EB1911|wstitle=Susa (Tunisia)|volume=26|short=1}} '''Photographs''': *{{cite web|url=http://www.heini.de/sousse.htm |title=Pictures of Sousse (fifty-one pictures)| author=Heini}} *[https://web.archive.org/web/20110128145133/http://www.dariointernet.com/tr_inx_sousse.html Photo Gallery of Sousse by a Tourist 2010 Winter] [[Kategorija:Sousse| ]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Pristanišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] {{normativna kontrola}} jb3jvflg1egq3xhflf2u0434c8sbe8q Seznam slovenskih kiparjev 0 30506 6687951 6678939 2026-06-10T23:38:05Z ~2026-32552-67 260877 /* M */ 6687951 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kipar]]jev''' in kipark. {{CompactTOC2}} {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} == A == *[[Peter Abram]] *[[Drago Ačko]]? *[[France Ahčin]] *[[Andrej Ajdič]] *[[Jožef Ajlec]] *[[Bine Ambrožič]] *[[Ignacij Arrer]] *[[Ernest Artič]] *([[Aladar Zahariaš]]) *Zalka Arnšek == B == *[[Drago Bac]] *[[Jože Barši]] *[[Stojan Batič]] *[[Janko Baumkircher]] *[[Mirsad Begić]] *[[Boris Beja]] *[[Marijan Belec]] *[[Matejka Belle]] *[[Franc Bencak]] *[[Marija Benedetti Keržič]] *[[Maks Bergant]] *[[Franc Berneker]] *[[Jakob Miroslav Bertoncelj]] *[[Jiři Bezlaj]] *[[Tomaž Biffio]] *[[Anton Bitežnik]] *[[Blaž Bitežnik]] *[[Martin Bizjak]] *[[Matej Bizovičar]]? *[[Anton Blatnik]] *[[Rok Bogataj]] *[[Bojan Bole]] *[[Janez Boljka]] *[[Vekoslav Bombač]] *[[Jaka Bonča]] *[[Franci Boštjančič]] *[[Darko Božič]] *[[Janez Gregor Božič]] *[[Milena Braniselj]] *[[Mirko Bratuša]] *[[Vladimira Bratuž Furlan]] - Laka *[[Jakov Brdar]] *[[Tamara Bregar]] *[[Viktor Brezovnik]] *[[Matjaž Brojan]]? *[[Irena Brunec - Tébi]] *[[Dušan Bučar]] *[[Ivan Bukovec (umetnik)|Ivan Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] == C == *[[Neva Capuder]] Grce *[[Lada Cerar]] Sedlaček *[[Andrej Cesar]] *[[Ciril Cesar]] *[[Ivan Cesar (podobar)|Ivan Cesar]] *[[Ina Conradi Chavez]]? *[[Mihaela Ciuha]]? *[[Jacopo Contieri]] *[[Tea Curk Sorta]] *[[Mihael Cussa]] (Kuša) *[[Milan Cvelbar]] == Č == *[[Dragica Čadež]] *[[Tomaž Čadež]] *[[Lojze Čampa]] *[[Hamo Čavrk]] *[[Josip Čeferin|Josip (Jožef) Čeferin]] *[[Luka Čeferin]] *[[Ikara Černe]] *[[Marijan Černe]] *[[Peter Černe]] *[[Franci Černelč]] *[[Alojz Črnigoj]] *[[Andrejka Čufer]] *[[Irena Čuk]] == Ć == *[[Vasilije Ćetković]] == D == *[[Henrik Dejak]] *[[Polona Demšar]] *[[Tone Demšar]] *[[Oreste Dequel]] *[[Matevž Dežela]] *[[Zorko Dežjot]] *[[Jurij Dobrila]] *[[Janko Dolenc]] (les) *[[Milena Dolgan]] *[[Edo Dolinar]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Bogomila Doljak]] *[[Dominik Koprčan]] *[[Denis Dražetić]] *[[Stane Dremelj]] *[[Marjan Drev]] *[[Boštjan Drinovec]] == E == * [[Darka Erdelji]] * [[Alenka Eržen Šuštaršič]] *[[Jože Eržen]] == F == *[[Matej Facij]] *[[Silvester Fakuč]] *[[Avguštin Ferfilla]] *[[Slavko Ferkolj]] *[[Anton Flego]] *[[Metod Frlic]] *[[Tomaž Furlan (kipar)]] == G == *[[Jakob Gaber]] *[[Urban Gaber]] *[[Andrej Grabrovec|Gaberi]] (''Andrej Grabrovec'') *[[Janez Gabrič]] *[[Ferdinand Gallo]] *[[Alojzij Gangl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Marko Glavač]] *[[Ivo Goisniker]] *[[Viktor Gojkovič]] *[[Bojan Golija]] *[[Darko Golija]] *[[Nikolaj Golob]] *[[Jože Gorjup]] *[[Stane Gorjup]] *[[Friderik Gornik]]/Friedrich Gornik (slov.-avstrijski) *[[France Gorše]] *[[Igor Grabec]] *[[Andrej Grabrovec|Andrej Grabrovec - Gaberi]] *[[Janez Gregorka]] *[[Janez Grohar]] *[[Bogdan Grom]] *[[Andrej Grošelj]] *[[Josip Grošelj]] *[[Aleksandra Saška Gruden]] *[[France Gruden]] *[[Marjan Grum]] *[[Evgen Guštin]] *[[Mirko Guštin]] == H == *[[Terezija Haider de Groot]] *[[Urška Heller]] *[[Anton Herman]] *[[Ciril Hočevar (kipar)]] *[[Slavko Hočevar]] *[[Miloš Hohnjec]] *[[Jožef Holzinger]] *[[Leo Homar|Leo(n) Homar]] - Levko *[[Kaja Horvat]] *[[Anton Hribar]] *[[Borut Hribar]] *[[Elizabeta Hribar Obereigner]] (''Liza Hribar'') *[[Pavel Hrovatin]] *[[Drago Hrvacki]] *[[Radoje Hudoklin]] *[[Zdenko Huzjan]]? == I == *[[Lovro Inkret]] *[[Anton Ivšek]] *[[Jakob Hieronim Ižanec]] == J == *[[Viljem Jakopin]] *[[Jurij Jakovac]] *[[Peter Janežič]] *[[Stane Jarm]] *[[Mara Jeraj Kralj]] *[[Alojz Jerčič]] *[[Jernej Jereb]] *[[Vincenc Jereb]] *[[Zdravko Jerkovič]] *[[Anton Jezovšek]] *[[Zvone Jezovšek]] *[[Franc Jontez]] *[[Peter Jovanovič]] *[[Robert Jurak]] *[[Matic Jurglič]] *[[Tomaž Jurjevič]] *[[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivan Jurkovič]] *[[Anže Jurkovšek]] == K == *[[Miha Kač]] *[[Jurij Kalan]] *[[Boris Kalin]] *[[Zdenko Kalin]] *[[France Kambič]] *[[Zvonimir Kamenar]] *[[Azad Karim]] *[[Meta Kastelic]] *[[Elza Kastl Obereigner]] *[[Jakob Kaučič]] *[[Boštjan Kavčič]] *[[Janez Kavčič Traunkar]] *[[Metka Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Ana Kavčnik Jamnik]] *[[Božidar Kemperle]] *[[Ana Kerin]] *[[Marjan Keršič]] *[[Stane Keržič]] *[[Christof Fidelis Kimmel]] *[[Ferenc Király]] *[[Dušan Kirbiš]] *[[Bojan Klančar]] *[[Tone Klemenčič - Plnadar]] *[[Miha Knez]] *[[Neža Knez]] *[[Miha Knific]] *[[Martina Kočevar]] *[[Milenko Kočevar]] *[[Dana Kočica]] *[[Jiři Kočica]] *[[Ljubica Ratkajec Kočica]] *[[Nivea Kofol]] *[[Alojzij Kogovšek]] *[[Viktor Kojc]] *[[France Kokalj]] *[[Jože Kolar (st./ml.)]] *[[Tomaž Kolarič]] *[[Gabrijel Kolbič]] *[[Stanko Kolenc]] *[[Stane Kolman]] *[[Damjan Komel]] *[[Johannes Komersteiner]] *[[Marjan Konič]] *[[Viktor Konjedic]] *[[Borut Korošec]] *[[Paola Korošec (kiparka)]] *[[Alojzij Kos]] *([[Mateo Kos]]) *[[Tine Kos]] *[[Lučka Koščak]] *[[Drago Košir]] *[[Štefka Košir Petrič]] *[[Marko A. Kovačič]] *[[Nina Koželj]] *[[Damijan Kracina]] *[[Nevenka Kraigher]] *[[Anton Krajnc]] *[[Slavko Krajnc (kipar)]] *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Anja Kranjc]] *[[Gašper Kranjec]] (mot. žaga) *[[Gregor Kregar]] *[[Bojana Križanec]] *[[Franc Kuhar]] *[[Karel Kuhar]] *[[Bojan Kunaver]] *[[Mihael Kuša]] (Cussa) == L == *[[Milena Lah]] *([[Nuša Lapajne]]) *[[Tone Lapajne]] *[[Jože Lašič]] *[[Dora Legiša]] *[[Zmago Lenardič]] *[[Aleš Lenassi]]? *[[Eva Lenassi Peterson]] *[[Janez Lenassi]] *[[Aleksander (Sandi) Leskovec|Sandi (Aleksander) Leskovec]] *[[Sibila Leskovec]] *[[Franjo Likar]] *[[Janez Lipec]] *[[Adalbert Lipičnik]] *[[Dušan Lipovec]] *[[Peter Loboda]] *[[Anton Logonder|Tone Logonder]] *[[Jakob Löhr]] *[[Henrik Mihael Löhr]] *[[Taja Lojk]] *[[Ivo Lorenčič]] *[[Erik Lovko]] *[[Polonca Lovšin]] == M == *[[Simon Macuh]] *[[Marko Maher]] *[[Polona Maher]] *[[Metoda Maj]] (r. [[Lesjak]]) *[[Katja Majer]] *[[Janez Gregor Majetič]] *[[Roman Makše]] *[[Andrej Makuc (rezbar)|Andrej Makuc]] (rezbar) *[[Miladi Makuc Semion]] *[[Jernej Mali]] *[[Peter Mali]] *[[Martina Marenčič]] *[[Jure Markota]] *[[Marjan Marksl]] *[[Bojan Mavsar]] *[[Marjeta Medved]] *[[Anton Mersi]] *[[Janez Jurij Mersi]] *[[Štefan Mersi]] *[[Kiar Meško]] *[[Silvo Metelko]] *[[Boris Mihalj]] *[[Jaka Mihelič]] *[[Jana Mihelj]] *[[Stipe Miličić]] *[[Marko Milcovich]] *[[Marijan Mirt]] *[[Celestin Mis]] *[[Luka Mislej]] *[[Rok Mohar]] *[[Loris Morosini]] *[[Majk Mulaček]] *[[Radivoj Mulič]] *[[Miki Muster]] == N == *[[Roberto Nanut]] *[[Ivan Napotnik]] *[[Goran Nemarnik]] *[[Franc Nemec]] *[[Negovan Nemec]] *[[Aleksandar Nišavić]] - Aco *[[Boštjan Novak]] *[[Nežika Novak]] *[[Primož Novak]] *[[Dora Novšak]] *[[Tajda Novšak]] == O == *[[Katja Oblak]] *[[Majda Oblak]]? *[[Slavko Oblak]] *[[Tone Oblak]] *[[Mateja Ocepek]] *[[Valentin Oman]] *[[Silvan Omerzu]] *[[Željko Opačak]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Matija Ozbič]] *[[Alen Ožbolt]] == P == *Alojzije (Lojze) Pongrašić *[[Martin Pacobello]] *[[Bojan Pahor]] *[[Dana Pajnič]] (Oražem) *[[Klavdij Palčič]] *[[Julij Papič]] *[[Jožef Pavlin]] *[[Franc Pavlovič]] *[[Miha Pečar]] *[[Greta Pečnik]] *[[Nedeljko Pečanac]] *[[Božo (Božidar) Pengov]] *[[Ivan Pengov (kipar)|Ivan Pengov]] *[[Sebastjan Peršolja]]? *[[Čelo Pertot]] *[[Svitoslav Peruzzi]] *[[Štefka Petrić Košir]] *[[Tejka Pezdirc]] *([[Nataša Pičman]]) *[[Tomaž Pipp]] *[[Janez Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Elda Piščanec]] *[[Tomaž Plavec]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Matej Plestenjak]] *[[Viktor Plestenjak]] *[[Jernej Plumberger]] *[[Matjaž Počivavšek]] *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Mihael Pogačnik]] *[[Jože Pohlen]] *[[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Anton Postl]] *[[Zmago Posega]] *[[Ervin Potočnik]] *[[Boštjan Potokar]] *[[Marjetica Potrč]] *[[Janez Povirek|Janez (Ivan) Povirek]] *[[Zoran Poznič]] *[[Zlatko Zlati Prah]] *[[Marko Predan]] *[[Nataša Prestor]] *[[Miran Prodnik]] *[[Alojzij Progar]] *[[Boris Prokofjev]] *[[Primož Pugelj]] *[[Edvin Puntar]] *[[Franc Purg]] *[[Boštjan Putrih]] *[[Karel Putrih]] *[[Tobias Putrih]] *[[Angelo Putti]] == R == *[[Peter Rauch]] *[[Sonja Rauter Zelenko]] *([[Igor Ravbar]]) *[[Franc Ravnikar]] *[[Matjaž Rebec]] *[[Julijan Renko]] *[[Janez Repanšek]] *[[Alojzij Repič]] *[[Franc Repič]] *[[Miriam Repič-Lekič|Miriam Repič-Lekić]] *[[Nace Ribič]] *[[Vinko (Cene) Ribnikar]] (1930-2020) *[[Francesco Robba]] *[[Katjuša Rojac]] *[[Naca Rojnik]] *[[France Rotar]] *[[Franc Rotman]] *[[Andrej Rovšek starejši]] *[[Andrej Rovšek mlajši]] *[[Drago Vit Rozman]] *[[Zlato Rudolf]] *[[Mihael Ruppe]] *[[Rene Rusjan]] *[[Kristina Rutar]] *[[Simon Rutnik]] *[[Giulio Ruzzier]]? == S == *[[Maruša Sagadin]] *[[Janez Sajevic|Janez (Ivan) Sajevic]] *[[Boris Sajovic]]? *([[Marjan Sajovic]] 1941-) *[[Herko Saksida]] *[[Edvard Salesin]] (Edvard Salezin) *[[Duba Sambolec]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Janez Jakob Schoy]] (''Johann Jacob Schoy'') *[[Nataša Sedej]] *[[Lada Sedlaček]] *[[Dalija Sega]] *[[Mirjam Semolič Sore]] *[[Lan Seušek]] *[[Tamara Sevčnikar]] *[[Anton Sever]] *[[Mik Simčič]] *[[Marija Simonič]] *[[Saba Skaberne]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Katja Smerdu]] *[[Mojca Smerdu]] *[[Jurij Smole]] *[[Tanja Smole Cvelbar]] *[[Vojc Sodnikar Ponis]] *[[Ivan Sojč]] *[[Franc Solina]] *[[Sergij Sosič]] *[[Gorazd Sotler]] *[[Zoran Srdić Janežič]] *[[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]] *[[Janez Jurij Straub]] *[[Jožef Straub]] *[[Jože Stražar Kiyohara]] *[[Lojze Struna]]? *[[Robert Struna]] *[[Duilio Svara]] (Trst) *[[Tone Svetina]] == Š == *Edo (Edin) Šćuk *[[Špela Šedivý]] *[[Anja Šmajdek|Anja (Anamarija) Šmajdek]] *[[Anton Špacapan Vončina]]? *[[Nika Špan]]? *[[Tanja Špenko]] *[[Anton Štefic]] *[[Barbara Štembergar Zupan]] *[[Bojan Štine]] *[[Boštjan Štine]] *[[Matjaž Štine]] *[[Bojan Štokelj]] *[[Vladimir Štoviček]] *[[Vladimira Štoviček|Vladimira (Vladka) Štoviček]] "Vlastov" *[[Jožef Štravs]] *[[Ivan Štrekelj]] *[[Radivoj Vojko Štuhec]] *[[Jože Šubic]] *[[Lojze Šušmelj]] *[[Mateja Šušteršič Dimic]] * [[Tin Švagelj]] *[[Damjan Švara]] == T == *[[Sonja Tavčar Skaberne]] *[[Boštjan Temniker]] *[[Anton Ternovšek]] *[[Marjan Teržan]] *[[Slavko Tihec]] *[[Franc Tobias]] (1937-) *[[Ignacij Toman]], Ignacij ml., Peter, Feliks, [[Anton Toman]] *[[Urša Toman Drinovec]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Tajda Tomšič]] *[[Fran Ksaver Tončič]] *[[Nina Tovornik]] *[[Drago Tršar]] *[[Dušan Tršar]] *[[Eva Tršar]] *[[Stanislav Tucakovič]] *[[Vinko Turk]] *[[Matej Turnšek]] *[[Stanko Tušek]] *[[Vinko Tušek]] ==U== *[[Matjaž Ugovšek]] [[Matjaž Ugovšek - Ugo|- Ugo]] *[[Vasja Ulrih]] *[[Izidor Urbančič]] *[[Josip Urbanija]] ==V== *[[Črt Valenčak]] *[[Franko Vecchiet]] *[[Peter Vene]] *[[Dean Verzel]] *[[Alenka Viceljo]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Franc Vidrih]] (v kovini) *[[Mario L. Vilhar|Mario Vilhar]] *([[Alojzij Vodnik]]) *[[France Vodnik (restavrator)|France Vodnik]] (1874-1966) *([[Janez Vodnik]]) *([[Marijan Vodnik]]) *[[Lujo Vodopivec]] *[[Milan Vojsk]] *[[Žiga Vojska]] *[[Jože Volarič]] *[[Valentin Vrbnik]] *[[Jožef Vrščaj]] *[[Denis Vučko]] *[[Momo Vuković]] *[[Janez Vurnik]] *[[Janez Vurnik starejši]] == W == * [[Janez Weiss]] *[[Tom Winkler]] == Z == *[[Aladar Zahariaš]] *[[Anton Zajc (umetnik)]] *[[Franc Ksaver Zajec]] *[[Ivan Zajec]] *[[Josip Zajec]] *[[Marko Zajec]] *[[Valentin Zajec]] *[[Maks & Marko Zakotnik]] *[[György Zala]]? *[[Franc Zamelik]] *[[Veljko Zejak]] *[[Karel Zelenko]] *[[Marko Zelenko]] *[[Ljubica Zgonec Zorko]] *[[Dušan Zidar]] *[[Alojz Zoratti]] *[[Branko Zorec]] (1952-1994) *[[Janez Zorko]] *[[Vlasta Zorko]] *[[Gaja Zornada]] *[[Niko Zupan]] *[[Mirjam Zupančič]] *[[Metka Zupančič]] *Vinko Zupančič *[[Metka Zupanič]] == Ž == * [[Mihaela Žakelj Ogrin]] * [[Vasja Žbona]] *[[Ana Žerjal]] *[[Ulla Žibert]] *[[Eva Žibrat]]? *[[Peter Žiwobski]] * [[Jakob Žnider]] *[[Boris Žohar]] *[[France Žvan]] == Glej tudi == * [[seznam kiparjev]] * [[Seznam slovenskih slikarjev]], [[Seznam slovenskih sodobnih umetnikov]] in [[Seznam slovenskih konceptualnih, video in instalacijskih umetnikov ter umetnikov performanca]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kiparji]] [[Kategorija:Slovenski kiparji|*]] oxspwbaxr3lo45cr25n787xp2e9hrzz 6687955 6687951 2026-06-11T00:06:18Z ~2026-32552-67 260877 /* H */ 6687955 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kipar]]jev''' in kipark. {{CompactTOC2}} {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} == A == *[[Peter Abram]] *[[Drago Ačko]]? *[[France Ahčin]] *[[Andrej Ajdič]] *[[Jožef Ajlec]] *[[Bine Ambrožič]] *[[Ignacij Arrer]] *[[Ernest Artič]] *([[Aladar Zahariaš]]) *Zalka Arnšek == B == *[[Drago Bac]] *[[Jože Barši]] *[[Stojan Batič]] *[[Janko Baumkircher]] *[[Mirsad Begić]] *[[Boris Beja]] *[[Marijan Belec]] *[[Matejka Belle]] *[[Franc Bencak]] *[[Marija Benedetti Keržič]] *[[Maks Bergant]] *[[Franc Berneker]] *[[Jakob Miroslav Bertoncelj]] *[[Jiři Bezlaj]] *[[Tomaž Biffio]] *[[Anton Bitežnik]] *[[Blaž Bitežnik]] *[[Martin Bizjak]] *[[Matej Bizovičar]]? *[[Anton Blatnik]] *[[Rok Bogataj]] *[[Bojan Bole]] *[[Janez Boljka]] *[[Vekoslav Bombač]] *[[Jaka Bonča]] *[[Franci Boštjančič]] *[[Darko Božič]] *[[Janez Gregor Božič]] *[[Milena Braniselj]] *[[Mirko Bratuša]] *[[Vladimira Bratuž Furlan]] - Laka *[[Jakov Brdar]] *[[Tamara Bregar]] *[[Viktor Brezovnik]] *[[Matjaž Brojan]]? *[[Irena Brunec - Tébi]] *[[Dušan Bučar]] *[[Ivan Bukovec (umetnik)|Ivan Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] == C == *[[Neva Capuder]] Grce *[[Lada Cerar]] Sedlaček *[[Andrej Cesar]] *[[Ciril Cesar]] *[[Ivan Cesar (podobar)|Ivan Cesar]] *[[Ina Conradi Chavez]]? *[[Mihaela Ciuha]]? *[[Jacopo Contieri]] *[[Tea Curk Sorta]] *[[Mihael Cussa]] (Kuša) *[[Milan Cvelbar]] == Č == *[[Dragica Čadež]] *[[Tomaž Čadež]] *[[Lojze Čampa]] *[[Hamo Čavrk]] *[[Josip Čeferin|Josip (Jožef) Čeferin]] *[[Luka Čeferin]] *[[Ikara Černe]] *[[Marijan Černe]] *[[Peter Černe]] *[[Franci Černelč]] *[[Alojz Črnigoj]] *[[Andrejka Čufer]] *[[Irena Čuk]] == Ć == *[[Vasilije Ćetković]] == D == *[[Henrik Dejak]] *[[Polona Demšar]] *[[Tone Demšar]] *[[Oreste Dequel]] *[[Matevž Dežela]] *[[Zorko Dežjot]] *[[Jurij Dobrila]] *[[Janko Dolenc]] (les) *[[Milena Dolgan]] *[[Edo Dolinar]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Bogomila Doljak]] *[[Dominik Koprčan]] *[[Denis Dražetić]] *[[Stane Dremelj]] *[[Marjan Drev]] *[[Boštjan Drinovec]] == E == * [[Darka Erdelji]] * [[Alenka Eržen Šuštaršič]] *[[Jože Eržen]] == F == *[[Matej Facij]] *[[Silvester Fakuč]] *[[Avguštin Ferfilla]] *[[Slavko Ferkolj]] *[[Anton Flego]] *[[Metod Frlic]] *[[Tomaž Furlan (kipar)]] == G == *[[Jakob Gaber]] *[[Urban Gaber]] *[[Andrej Grabrovec|Gaberi]] (''Andrej Grabrovec'') *[[Janez Gabrič]] *[[Ferdinand Gallo]] *[[Alojzij Gangl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Marko Glavač]] *[[Ivo Goisniker]] *[[Viktor Gojkovič]] *[[Bojan Golija]] *[[Darko Golija]] *[[Nikolaj Golob]] *[[Jože Gorjup]] *[[Stane Gorjup]] *[[Friderik Gornik]]/Friedrich Gornik (slov.-avstrijski) *[[France Gorše]] *[[Igor Grabec]] *[[Andrej Grabrovec|Andrej Grabrovec - Gaberi]] *[[Janez Gregorka]] *[[Janez Grohar]] *[[Bogdan Grom]] *[[Andrej Grošelj]] *[[Josip Grošelj]] *[[Aleksandra Saška Gruden]] *[[France Gruden]] *[[Marjan Grum]] *[[Evgen Guštin]] *[[Mirko Guštin]] == H == *[[Terezija Haider de Groot]] *[[Urška Heller]] *[[Anton Herman]] *[[Ciril Hočevar (kipar)]] *[[Slavko Hočevar]] *[[Miloš Hohnjec]] *[[Jožef Holzinger]] *[[Leo Homar|Leo(n) Homar]] - Levko *[[Kaja Horvat]] *[[Anton Hribar]] *[[Borut Hribar]] *[[Dejan Hribar]] *[[Elizabeta Hribar Obereigner]] (''Liza Hribar'') *[[Pavel Hrovatin]] *[[Drago Hrvacki]] *[[Radoje Hudoklin]] *[[Zdenko Huzjan]]? == I == *[[Lovro Inkret]] *[[Anton Ivšek]] *[[Jakob Hieronim Ižanec]] == J == *[[Viljem Jakopin]] *[[Jurij Jakovac]] *[[Peter Janežič]] *[[Stane Jarm]] *[[Mara Jeraj Kralj]] *[[Alojz Jerčič]] *[[Jernej Jereb]] *[[Vincenc Jereb]] *[[Zdravko Jerkovič]] *[[Anton Jezovšek]] *[[Zvone Jezovšek]] *[[Franc Jontez]] *[[Peter Jovanovič]] *[[Robert Jurak]] *[[Matic Jurglič]] *[[Tomaž Jurjevič]] *[[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivan Jurkovič]] *[[Anže Jurkovšek]] == K == *[[Miha Kač]] *[[Jurij Kalan]] *[[Boris Kalin]] *[[Zdenko Kalin]] *[[France Kambič]] *[[Zvonimir Kamenar]] *[[Azad Karim]] *[[Meta Kastelic]] *[[Elza Kastl Obereigner]] *[[Jakob Kaučič]] *[[Boštjan Kavčič]] *[[Janez Kavčič Traunkar]] *[[Metka Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Ana Kavčnik Jamnik]] *[[Božidar Kemperle]] *[[Ana Kerin]] *[[Marjan Keršič]] *[[Stane Keržič]] *[[Christof Fidelis Kimmel]] *[[Ferenc Király]] *[[Dušan Kirbiš]] *[[Bojan Klančar]] *[[Tone Klemenčič - Plnadar]] *[[Miha Knez]] *[[Neža Knez]] *[[Miha Knific]] *[[Martina Kočevar]] *[[Milenko Kočevar]] *[[Dana Kočica]] *[[Jiři Kočica]] *[[Ljubica Ratkajec Kočica]] *[[Nivea Kofol]] *[[Alojzij Kogovšek]] *[[Viktor Kojc]] *[[France Kokalj]] *[[Jože Kolar (st./ml.)]] *[[Tomaž Kolarič]] *[[Gabrijel Kolbič]] *[[Stanko Kolenc]] *[[Stane Kolman]] *[[Damjan Komel]] *[[Johannes Komersteiner]] *[[Marjan Konič]] *[[Viktor Konjedic]] *[[Borut Korošec]] *[[Paola Korošec (kiparka)]] *[[Alojzij Kos]] *([[Mateo Kos]]) *[[Tine Kos]] *[[Lučka Koščak]] *[[Drago Košir]] *[[Štefka Košir Petrič]] *[[Marko A. Kovačič]] *[[Nina Koželj]] *[[Damijan Kracina]] *[[Nevenka Kraigher]] *[[Anton Krajnc]] *[[Slavko Krajnc (kipar)]] *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Anja Kranjc]] *[[Gašper Kranjec]] (mot. žaga) *[[Gregor Kregar]] *[[Bojana Križanec]] *[[Franc Kuhar]] *[[Karel Kuhar]] *[[Bojan Kunaver]] *[[Mihael Kuša]] (Cussa) == L == *[[Milena Lah]] *([[Nuša Lapajne]]) *[[Tone Lapajne]] *[[Jože Lašič]] *[[Dora Legiša]] *[[Zmago Lenardič]] *[[Aleš Lenassi]]? *[[Eva Lenassi Peterson]] *[[Janez Lenassi]] *[[Aleksander (Sandi) Leskovec|Sandi (Aleksander) Leskovec]] *[[Sibila Leskovec]] *[[Franjo Likar]] *[[Janez Lipec]] *[[Adalbert Lipičnik]] *[[Dušan Lipovec]] *[[Peter Loboda]] *[[Anton Logonder|Tone Logonder]] *[[Jakob Löhr]] *[[Henrik Mihael Löhr]] *[[Taja Lojk]] *[[Ivo Lorenčič]] *[[Erik Lovko]] *[[Polonca Lovšin]] == M == *[[Simon Macuh]] *[[Marko Maher]] *[[Polona Maher]] *[[Metoda Maj]] (r. [[Lesjak]]) *[[Katja Majer]] *[[Janez Gregor Majetič]] *[[Roman Makše]] *[[Andrej Makuc (rezbar)|Andrej Makuc]] (rezbar) *[[Miladi Makuc Semion]] *[[Jernej Mali]] *[[Peter Mali]] *[[Martina Marenčič]] *[[Jure Markota]] *[[Marjan Marksl]] *[[Bojan Mavsar]] *[[Marjeta Medved]] *[[Anton Mersi]] *[[Janez Jurij Mersi]] *[[Štefan Mersi]] *[[Kiar Meško]] *[[Silvo Metelko]] *[[Boris Mihalj]] *[[Jaka Mihelič]] *[[Jana Mihelj]] *[[Stipe Miličić]] *[[Marko Milcovich]] *[[Marijan Mirt]] *[[Celestin Mis]] *[[Luka Mislej]] *[[Rok Mohar]] *[[Loris Morosini]] *[[Majk Mulaček]] *[[Radivoj Mulič]] *[[Miki Muster]] == N == *[[Roberto Nanut]] *[[Ivan Napotnik]] *[[Goran Nemarnik]] *[[Franc Nemec]] *[[Negovan Nemec]] *[[Aleksandar Nišavić]] - Aco *[[Boštjan Novak]] *[[Nežika Novak]] *[[Primož Novak]] *[[Dora Novšak]] *[[Tajda Novšak]] == O == *[[Katja Oblak]] *[[Majda Oblak]]? *[[Slavko Oblak]] *[[Tone Oblak]] *[[Mateja Ocepek]] *[[Valentin Oman]] *[[Silvan Omerzu]] *[[Željko Opačak]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Matija Ozbič]] *[[Alen Ožbolt]] == P == *Alojzije (Lojze) Pongrašić *[[Martin Pacobello]] *[[Bojan Pahor]] *[[Dana Pajnič]] (Oražem) *[[Klavdij Palčič]] *[[Julij Papič]] *[[Jožef Pavlin]] *[[Franc Pavlovič]] *[[Miha Pečar]] *[[Greta Pečnik]] *[[Nedeljko Pečanac]] *[[Božo (Božidar) Pengov]] *[[Ivan Pengov (kipar)|Ivan Pengov]] *[[Sebastjan Peršolja]]? *[[Čelo Pertot]] *[[Svitoslav Peruzzi]] *[[Štefka Petrić Košir]] *[[Tejka Pezdirc]] *([[Nataša Pičman]]) *[[Tomaž Pipp]] *[[Janez Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Elda Piščanec]] *[[Tomaž Plavec]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Matej Plestenjak]] *[[Viktor Plestenjak]] *[[Jernej Plumberger]] *[[Matjaž Počivavšek]] *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Mihael Pogačnik]] *[[Jože Pohlen]] *[[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Anton Postl]] *[[Zmago Posega]] *[[Ervin Potočnik]] *[[Boštjan Potokar]] *[[Marjetica Potrč]] *[[Janez Povirek|Janez (Ivan) Povirek]] *[[Zoran Poznič]] *[[Zlatko Zlati Prah]] *[[Marko Predan]] *[[Nataša Prestor]] *[[Miran Prodnik]] *[[Alojzij Progar]] *[[Boris Prokofjev]] *[[Primož Pugelj]] *[[Edvin Puntar]] *[[Franc Purg]] *[[Boštjan Putrih]] *[[Karel Putrih]] *[[Tobias Putrih]] *[[Angelo Putti]] == R == *[[Peter Rauch]] *[[Sonja Rauter Zelenko]] *([[Igor Ravbar]]) *[[Franc Ravnikar]] *[[Matjaž Rebec]] *[[Julijan Renko]] *[[Janez Repanšek]] *[[Alojzij Repič]] *[[Franc Repič]] *[[Miriam Repič-Lekič|Miriam Repič-Lekić]] *[[Nace Ribič]] *[[Vinko (Cene) Ribnikar]] (1930-2020) *[[Francesco Robba]] *[[Katjuša Rojac]] *[[Naca Rojnik]] *[[France Rotar]] *[[Franc Rotman]] *[[Andrej Rovšek starejši]] *[[Andrej Rovšek mlajši]] *[[Drago Vit Rozman]] *[[Zlato Rudolf]] *[[Mihael Ruppe]] *[[Rene Rusjan]] *[[Kristina Rutar]] *[[Simon Rutnik]] *[[Giulio Ruzzier]]? == S == *[[Maruša Sagadin]] *[[Janez Sajevic|Janez (Ivan) Sajevic]] *[[Boris Sajovic]]? *([[Marjan Sajovic]] 1941-) *[[Herko Saksida]] *[[Edvard Salesin]] (Edvard Salezin) *[[Duba Sambolec]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Janez Jakob Schoy]] (''Johann Jacob Schoy'') *[[Nataša Sedej]] *[[Lada Sedlaček]] *[[Dalija Sega]] *[[Mirjam Semolič Sore]] *[[Lan Seušek]] *[[Tamara Sevčnikar]] *[[Anton Sever]] *[[Mik Simčič]] *[[Marija Simonič]] *[[Saba Skaberne]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Katja Smerdu]] *[[Mojca Smerdu]] *[[Jurij Smole]] *[[Tanja Smole Cvelbar]] *[[Vojc Sodnikar Ponis]] *[[Ivan Sojč]] *[[Franc Solina]] *[[Sergij Sosič]] *[[Gorazd Sotler]] *[[Zoran Srdić Janežič]] *[[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]] *[[Janez Jurij Straub]] *[[Jožef Straub]] *[[Jože Stražar Kiyohara]] *[[Lojze Struna]]? *[[Robert Struna]] *[[Duilio Svara]] (Trst) *[[Tone Svetina]] == Š == *Edo (Edin) Šćuk *[[Špela Šedivý]] *[[Anja Šmajdek|Anja (Anamarija) Šmajdek]] *[[Anton Špacapan Vončina]]? *[[Nika Špan]]? *[[Tanja Špenko]] *[[Anton Štefic]] *[[Barbara Štembergar Zupan]] *[[Bojan Štine]] *[[Boštjan Štine]] *[[Matjaž Štine]] *[[Bojan Štokelj]] *[[Vladimir Štoviček]] *[[Vladimira Štoviček|Vladimira (Vladka) Štoviček]] "Vlastov" *[[Jožef Štravs]] *[[Ivan Štrekelj]] *[[Radivoj Vojko Štuhec]] *[[Jože Šubic]] *[[Lojze Šušmelj]] *[[Mateja Šušteršič Dimic]] * [[Tin Švagelj]] *[[Damjan Švara]] == T == *[[Sonja Tavčar Skaberne]] *[[Boštjan Temniker]] *[[Anton Ternovšek]] *[[Marjan Teržan]] *[[Slavko Tihec]] *[[Franc Tobias]] (1937-) *[[Ignacij Toman]], Ignacij ml., Peter, Feliks, [[Anton Toman]] *[[Urša Toman Drinovec]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Tajda Tomšič]] *[[Fran Ksaver Tončič]] *[[Nina Tovornik]] *[[Drago Tršar]] *[[Dušan Tršar]] *[[Eva Tršar]] *[[Stanislav Tucakovič]] *[[Vinko Turk]] *[[Matej Turnšek]] *[[Stanko Tušek]] *[[Vinko Tušek]] ==U== *[[Matjaž Ugovšek]] [[Matjaž Ugovšek - Ugo|- Ugo]] *[[Vasja Ulrih]] *[[Izidor Urbančič]] *[[Josip Urbanija]] ==V== *[[Črt Valenčak]] *[[Franko Vecchiet]] *[[Peter Vene]] *[[Dean Verzel]] *[[Alenka Viceljo]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Franc Vidrih]] (v kovini) *[[Mario L. Vilhar|Mario Vilhar]] *([[Alojzij Vodnik]]) *[[France Vodnik (restavrator)|France Vodnik]] (1874-1966) *([[Janez Vodnik]]) *([[Marijan Vodnik]]) *[[Lujo Vodopivec]] *[[Milan Vojsk]] *[[Žiga Vojska]] *[[Jože Volarič]] *[[Valentin Vrbnik]] *[[Jožef Vrščaj]] *[[Denis Vučko]] *[[Momo Vuković]] *[[Janez Vurnik]] *[[Janez Vurnik starejši]] == W == * [[Janez Weiss]] *[[Tom Winkler]] == Z == *[[Aladar Zahariaš]] *[[Anton Zajc (umetnik)]] *[[Franc Ksaver Zajec]] *[[Ivan Zajec]] *[[Josip Zajec]] *[[Marko Zajec]] *[[Valentin Zajec]] *[[Maks & Marko Zakotnik]] *[[György Zala]]? *[[Franc Zamelik]] *[[Veljko Zejak]] *[[Karel Zelenko]] *[[Marko Zelenko]] *[[Ljubica Zgonec Zorko]] *[[Dušan Zidar]] *[[Alojz Zoratti]] *[[Branko Zorec]] (1952-1994) *[[Janez Zorko]] *[[Vlasta Zorko]] *[[Gaja Zornada]] *[[Niko Zupan]] *[[Mirjam Zupančič]] *[[Metka Zupančič]] *Vinko Zupančič *[[Metka Zupanič]] == Ž == * [[Mihaela Žakelj Ogrin]] * [[Vasja Žbona]] *[[Ana Žerjal]] *[[Ulla Žibert]] *[[Eva Žibrat]]? *[[Peter Žiwobski]] * [[Jakob Žnider]] *[[Boris Žohar]] *[[France Žvan]] == Glej tudi == * [[seznam kiparjev]] * [[Seznam slovenskih slikarjev]], [[Seznam slovenskih sodobnih umetnikov]] in [[Seznam slovenskih konceptualnih, video in instalacijskih umetnikov ter umetnikov performanca]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kiparji]] [[Kategorija:Slovenski kiparji|*]] dgt30vaofl5c726d2hjax5hpeeldtjd Kazba 0 32960 6687927 6385922 2026-06-10T21:14:15Z A09 188929 pp, -en IPA 6687927 wikitext text/x-wiki [[File:Kasbah of Sfax.jpg|thumb|upright=1.5|[[Kasbah v Sfaksu]], Tunizija]] '''Kazba''' ({{lang-ar|قَـصَـبَـة|qaṣaba|lit=trdnjava}}, {{IPA|ar|qasˤaba}}, magrebska arabščina {{IPA|ar|qasˤba|}}) je [[trdnjava]], najpogosteje [[citadela]] ali utrjena četrt arabskega mesta.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Petersen|first=Andrew|title=Dictionary of Islamic architecture|publisher=Routledge|year=1996|isbn=9781134613663|location=|pages=236|chapter=qasaba|quote=Central part of a town or citadel.}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Bloom|first=Jonathan M.|chapter-url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ&dq=Architecture+of+the+Islamic+West%3A+North+Africa+and+the+Iberian+Peninsula%2C+700-1800&pg=PP1|title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800|publisher=Yale University Press|year=2020|isbn=9780300218701|location=|pages=282|chapter=Glossary|quote=''qaṣba'': also ''qaṣaba'', casbah, kasba(h); fortress}}</ref> Je tudi enakovreden izrazu '''{{lang|es|alcazaba}}''' v španščini ({{IPA-es|alkaˈθaβa|lang}}), ki izhaja iz iste arabske besede.<ref name=":43">{{navedi knjigo|last=Zozaya|first=Juan|title=Al-Andalus: The Art of Islamic Spain|publisher=The Metropolitan Museum of Art|year=1992|isbn=0870996371|editor-last=Dodds|editor-first=Jerrilynn D.|location=New York|pages=63–74|chapter=The Fortifications of Al-Andalus}}</ref> Razširjeno se lahko izraz nanaša tudi na [[medina|medinsko]] četrt, zlasti v [[Alžirija|Alžiriji]]. V različnih jezikih se lahko arabska beseda ali lokalne besede, izposojene iz arabske besede, nanašajo tudi na naselbino, utrdbo, stražni stolp ali blokovsko hišo. == Citadela ali trdnjava == {{multiple image | align = right | image1 = Alcazaba-IMG 2828.jpg | width1 = | alt1 = | caption1 = | image2 = Spain Andalusia Malaga BW 2015-10-24 15-21-05 edited.jpg | width2 = | alt2 = | caption2 = | footer = Alcazaba v Málagi: zunanje obzidje (levo) in notranje dvorišče palače (desno) | total_width = 400 }} Izraz ''qasaba'' je bil zgodovinsko prilagodljiv, vendar v bistvu označuje trdnjavo, običajno citadelo, ki varuje mesto ali naselbinsko območje ali ki služi kot upravno središče.<ref name=":3">{{navedi knjigo|last1=Barrucand|first1=Marianne|title=Moorish architecture in Andalusia|last2=Bednorz|first2=Achim|publisher=Taschen|year=1992|isbn=3822896322|location=|pages=}}</ref>{{Rp|page=228}} V citadeli kazbi je bila običajno vojaška garnizija in druge privilegirane stavbe, kot je palača, skupaj z drugimi dobrinami, kot sta [[mošeja]] in [[hamam]] (kopališče). Nekatere kazbe so zgrajene na strateško dvignjenem položaju s pogledom na mesto, kot je kazba Oudayas v [[Rabat]]u v [[maroko|Maroku]] ali [[Alcazaba, Málaga|Alcazaba]] v Málagi v Španiji. Lahko bi bila tudi velika namensko zgrajena kraljeva četrt, zaščitena z lastnim sklopom obzidja, v katerem je bila vladarska palača in uprava države. Primeri tega vključujejo Kazbo v [[Marakeš]]u in Kazbo v [[Tunis]]u, ki so ju ustanovili [[Almohadi]], ki so zgradili ali preuredili podobne palače v številnih pomembnih mestih svojega imperija. V nekaterih primerih so lahko bile kazbe preproste utrjene ograde okoli mesta, v katerih so bile vojaške garnizije, ne da bi bile glavna citadela. V [[Fes, Maroko|Fesu]] je bilo na primer v različnih obdobjih po mestu zgrajenih do 13 kazb, vključno s kazbo an-Nouar in kazbo Cherarda.<ref name=":0322">{{navedi knjigo|last=Le Tourneau|first=Roger|title=Fès avant le protectorat: étude économique et sociale d'une ville de l'occident musulman|publisher=Société Marocaine de Librairie et d'Édition|year=1949|location=Casablanca}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2014-07-24|title=نفائس فاس العتيقة : بناء 13 قصبة لأغراض عسكرية {{!}} جريدة الصباح|url=https://assabah.ma/70643.html|access-date=2022-02-16|website=assabah.ma|language=ar}}</ref> Po mnenju arhitekta in restavratorja Leopolda Torresa Balbása je Alcazaba v Málagi prototip vojaške arhitekture v obdobju [[Taifa]] v [[Al Andaluz]]u s svojim dvojnim obzidjem in številnimi utrdbami. Njegova edina vzporednica je grad [[Krak des Chevaliers]] v [[Sirija|Siriji]].<ref>[http://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3938885 Dialnet.es, Fanny de Carranza Sell, ''La alcazaba de Málaga. Historia a través de su imagen'', 2011.] (''In Spanish'')</ref> Primeri drugih alcazab v Španiji so Alcazaba iz Almeríe, Alcazaba iz Antequere, Alcazaba iz Badajoza, Alcazaba iz Guadixa, Alcazaba iz Méride, grad Molina de Aragón, Alcazaba iz Alcalá la Real in Alcazaba iz Alhambra v Granadi. [[File:Kasbah Glaoui in Télouet Morocco.jpg|thumb|[[Kazba Telouet]] v Maroku]] V Maroku se izraz ''kasbah'' uporablja tudi v pretežno amaziških regijah za označevanje utrjenega prebivališča (''tighremt'' v amaziških jezikih), ki je pogosto zgrajeno iz blatne opeke, kot je [[kazba Telouet]] ali kazba Amridil.<ref>Ingeborg Lehmann, Rita Henss (2012): ''Morocco Baedeker Guide'', p. 214: "KASBAH A mud-brick castle that serves as a residence for the local Berber tribe is called a kasbah or »tighremt« in Morocco. Some are private mansions, others are even whole fortified villages with many large and small buildings crowded on [...]"</ref> V južni Tuniziji se izraz včasih uporablja za nekatere utrjene kašče (znane tudi kot ''ksour'').<ref>{{Cite journal|last=Golvin|first=L.|date=1989-01-01|title=Architecture berbère|url=https://journals.openedition.org/encyclopedieberbere/2582|journal=Encyclopédie berbère|language=fr|issue=6|pages=865–877|doi=10.4000/encyclopedieberbere.2582|issn=1015-7344|doi-access=free}}</ref> == Druge uporabe izraza == === Staro mesto === Beseda kazba se lahko uporablja tudi za opis starega dela mesta, v tem primeru ima enak pomen kot medinska četrt. V Alžiru se je ime ''qasaba'' prvotno nanašalo na zgornji del mesta, ki je vseboval citadelo in rezidenco vladarjev.<ref name=":0522">{{navedi knjigo|last1=Hoexter|first1=Miriam|title=Encyclopaedia of Islam, Three|last2=Shuval|first2=Tal|publisher=Brill|year=|editor-last=Fleet|editor-first=Kate|location=|pages=|chapter=Algiers|issn=1873-9830|editor-last2=Krämer|editor-first2=Gudrun|editor-last3=Matringe|editor-first3=Denis|editor-last4=Nawas|editor-first4=John|editor-last5=Rowson|editor-first5=Everett}}</ref> Po francoski osvojitvi države leta 1830 je bil večji del zgodovinskega spodnjega mesta Alžir porušen in preoblikovan po evropskih vzorcih. Edini del starega mesta, ki je ostal relativno nedotaknjen, je bilo zgornje mesto, tako znano kot ''[[kazba v Alžiru]]''. Kazba v Dellysu je še en primer izraza, ki se uporablja za staro mesto. === Stražni stolpi na Arabskem polotoku === [[Image:Baha-old-architecture.jpg|thumb|Stražni stolp Kazba v mestu Hedžazi v Al Bahi v Saudovi Arabiji]] V provincah Al-Bahah in Asir v [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]] in [[Jemen|Jemnu]] se lahko beseda ''qasaba'' nanaša na en sam kamnit [[stolp]], bodisi kot del stolpnice ali stolpa, ki je izoliran na vrhu hriba ali obvladuje polje. Članek Encyclopædie Britannica o Asirju (jugozahodna provinca Saudove Arabije) omenja, da so »starodavne qasabe ("stolpe"), najdene v provinci, uporabljali kot razgledne točke ali kašče«.<ref>[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/485531/qasaba ''The New Encyclopædia Britannica'' (1998): "Asir". 15th ed., vol. 1, "Micropedia", p. 635.]</ref> Druga knjiga opisuje te stolpe takole: »Očitno edinstveni za arhitekturo Asirja so stolpi qasaba. Polemike obkrožajo njihovo funkcijo – nekateri trdijo, da so bili zgrajeni kot razgledne točke, drugi pa, da so bili hrami ali celo kašče. Morda gre za kombinacijo, čeprav pravilnega položaja stražnega stolpa, na hribu vrh, je napačen kraj za hrambo ali kaščo.«<ref name=Mostyn>Mostyn, Trevor (1983): ''Saudi Arabia: A MEED Practical Guide''. London: Middle East Economic Digest, 2nd ed., p. 320.</ref> Arheologi so našli slike podobnih stolpov v ruševinah Qaryat al-Fāw v Rub' al Khali v Saudovi Arabiji, ki izvirajo iz obdobja med 3. stoletjem pr. n. št. do 4. stoletja našega štetja. »Hiše so se dvigovale v dveh nadstropjih, podpirale so jih kamnite stene, debele skoraj dva metra in se ponašale s takšnimi dobrinami, kot so sistemi za oskrbo z vodo in stranišča v drugem nadstropju. Ena privlačna freska rahlo prikazuje večnadstropno stolpnico s figurami v okna: njegova zasnova je podobna podobnim bivališčem danes v Jemnu in južni Saudovi Arabiji.»<ref>[https://web.archive.org/web/20141115122236/http://www.saudiaramcoworld.com/issue/201102/roads.of.arabia.htm Covington, Richard (2011): "Roads of Arabia". ''Saudi Aramco World'', March/April 2011, pp. 24–35.]</ref> »Večina kazb ima krožni tloris, čeprav so nekatere kvadratne. Včasih imajo pas kremenčevih kamnov tik pod okni ali okvirje oken – en dobro ohranjen primer je na vrhu Vadi Aina. Ostanki stolpa Martello -podobna kamnita struktura je tik ob makadamski poti severno od Al-Masnaha. Zdi se, da je zanimiva predhodnica kmečke hiše Asir in je morda tesno povezana s qasabo. Zdaj je v ruševinah, vendar je bila nekoč bivališče in je močno obrambna«. Eno poročilo pravi o tradicionalni vasi v Al-Bahahu v Saudovi Arabiji: »Tudi cesta, ki vodi do vasi, je impresivna, poleg nje pa je posejanih več zgodovinskih stolpov iz kamna in skrilavca. Provinca Al-Bahah je znana kot območje 1001 stolpa, ki je bil nekoč zgrajen za zaščito vasi, cest in nasadov pred tekmovalnimi plemeni. Danes so ti stolpi zapuščeni in mnogi od njih so delno ali v celoti v ruševinah.«<ref>[http://atlasobscura.com/place/marble-village-of-dhee-ayn "Marble Village of Dhee Ayn".]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kasbahs}} [[Kategorija:Islamska arhitektura]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Arabska kultura]] [[Kategorija:Grajska arhitektura]] fcjkeh6xwyyrrph451fb7ghby9y803p Kairouan 0 33040 6687766 6687720 2026-06-10T13:49:48Z Ljuba24b 92351 /* Mošeja treh vrat */ np 6687766 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Kairouan | native_name = {{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}} | settlement_type = mesto | image_skyline = Montage ville de Kairouan.png | imagesize = 275px | image_caption = Zgoraj (od leve proti desni): Spomenik kairouanskim preprogam, [[Velika mošeja v Kairouanu]] <br> zgodovinsko mestno obzidje, Aghlabid Basins <br>Zawiya Sidi Abid al-Ghariani, [[Makroudh]] <br>Kairouanske preproge, Bazar, Medina | image_flag = | image_seal = | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Tunizija | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name = {{TUN}} | subdivision_name1 = Kairouan | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 670 n. št. | established_title2 = | established_date2 = | founder = Uqba ibn Nafi | government_type = | leader_title = župan | leader_name = Radouane Bouden | area_magnitude = | area_total_km2 = | population_as_of = 2022 | population_footnotes = | population_total = 210.313 | population_density_km2 = auto | coordinates = {{coord|35|40|38|N|10|06|03|E|region:TN|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 68 | postal_code_type = | postal_code = 3100 | area_code = | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |ID = 499 |Year = 1988 |Criteria = Cultural: i, ii, iii, v, vi |Area = 68.02 ha |Buffer_zone = 154.36 ha }} | website = {{Official website|http://www.commune-kairouan.gov.tn/}} }} '''Kairouan''' ({{langx|ar|ٱلْقَيْرَوَان|al-Qayrawān}} القيروان, tudi '''Al Kairouan''', ''Al Qayrawan''; {{langx|aeb-Latn|Qeirwān}}) je [[mesto]] in [[guvernat]] v osrednji severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Znano je po [[vera|verskem]] pomenu za [[muslimani|muslimane]] – med [[suniti|sunitskimi muslimani]] velja za četrto najbolj [[sveto mesto]] [[islam]]a (sledeč [[Meka|Meki]], [[Medina|Medini]] in [[Jeruzalem]]u) ter najbolj sveto mesto [[Magreb]]a. Prav tako je [[romarsko središče]]. Ocenjena [[prebivalstvo|populacija]] je 210.313 (ocena 2022). Mesto so ustanovili [[Omajadi]] okoli leta 670,<ref>{{cite book |last=Singh |first=Nagendra Kr |year=2002 |title=International encyclopaedia of Islamic dynasties |url=https://books.google.com/books?id=ScBbJdau_ZUC&dq=kairouan+founded+by+the+arabs&pg=PA1006 |publisher=Anmol Publications PVT. LTD. |page=1006}}</ref> v času kalifa Mu'avije (vladal 661–680); takrat je postalo pomembno središče sunitskega islamskega učenja in učenja [[Koran]]a,<ref>{{cite book|editor1-last=Luscombe|editor1-first=David|editor-link1=|editor2-last=Riley-Smith|editor2-first=Jonathan|editor-link2=|title=The New Cambridge Medieval History, Volume 2; Volume 4|date=2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-41411-1|page=696}}</ref> ki je privabljalo muslimane z različnih delov sveta. V mestu je [[Velika mošeja v Kairouanu|mošeja Uqba]].<ref name=EP>Europa Publications "General Survey: Holy Places" ''The Middle East and North Africa 2003'', p. 147. Routledge, 2003. {{ISBN|1-85743-132-4}}. "The city is regarded as a holy place for Muslims."</ref><ref>{{cite book |title=Hutchinson Encyclopedia 1996 Edition |publisher=Helicon Publishing Ltd, [[Oxford]] |year=1996 |page=572 |isbn=1-85986-107-5}}</ref> == Etimologija == Ime ({{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}} ''al-Qayrawān'') je arabska beseda, ki pomeni »vojaška skupina« ali »karavana«,<ref>Alk-Khalil ibn Ahmad, ''[http://arabiclexicon.hawramani.com/search/%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86?cat=5 Kitab al-Ayn]''</ref><ref>{{Cite web|date=2021-04-27|title=القيروان|url=https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|access-date=2021-04-27|website=أطلس الحكمة|language=ar|archive-date=27 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210427193226/https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|url-status=dead}}</ref> izposojena iz srednjeperzijske besede ''kārawān''<ref>MacKenzie, D. N. (1971), "kārawān", in ''[http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf A concise Pahlavi dictionary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121203034323/http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf |date=3 December 2012 }}'', London, New York, Toronto: Oxford University Press</ref> (sodobna perzijska karavana), ki pomeni »vojaška kolona« ali »karavana« (glej [[karavanseraj]]).<ref name="isesco">{{cite web |url=http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |title=Location and origin of the name of Kairouan |publisher=Isesco.org |access-date=2010-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605234532/http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |archive-date=5 June 2011}}</ref><ref>[http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html "قيروان"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110301052956/http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html|date=1 March 2011}}[https://web.archive.org/web/20130405075322/http://dics.ir/index.php?DISP=dehmean&word=%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86&S1=%D8%AF%D9%87%D8%AE%D8%AF%D8%A7]. ''Dehkhoda Dictionary''.</ref><ref>{{Cite book |last=Everett-Heath |first=John |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191882913.001.0001/acref-9780191882913;jsessionid=5EFFA18292893F814D439C0C8F99C48F |title=The Concise Oxford Dictionary of World Place Names |date=2019-10-24 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-188291-3 |language=en-US |doi=10.1093/acref/9780191882913.001.0001}}</ref><ref>[http://www.noormags.com/view/fa/ArticlePage/1701/75/Text «رابطه دو سویه زبان فارسی–عربی»]. ''ماهنامه کیهان فرهنگی''. دی 1383، شماره 219. صص 73–77.</ref> V berberščini se je mesto nekoč imenovalo {{lang|ber-Arab|تيكيروان}} ''Tikirwan'',<ref>Al-Nuwayri, Ahmad b. Abd al-Wahhab. ''[https://www.noorlib.ir/view/en/book/bookview/text/3109/1/25 Nihayat al-Arab fi funun al-`Arab]'', Cairo: Dar al-Kutub, p. 25.</ref> kar velja za priredbo arabskega imena. == Zgodovina == === Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje === Ustanovitev Kairouana sega okoli leta 670, ko je arabski general Uqba ibn Nafi kalifa Mu'avije izbral lokacijo sredi gostega gozda, ki je bil takrat poln divjih zveri in plazilcev, za lokacijo vojaške postojanke za osvajanje Zahoda. Kjer danes stoji Kairouan je bilo prej tam mesto ''Kamounia''. Pred arabsko osvojitvijo je imelo bizantinsko garnizijo in je stalo daleč od morja – varno pred nenehnimi napadi [[berberi|berberov]], ki so se odločno upirali arabski invaziji. Berberski odpor se je nadaljeval, najprej ga je vodil Kusaila, čigar čete so približno petnajst let po ustanovitvi vojaške postojanke ubile Uqbo pri Biskri,<ref name="Conant">{{cite book |last=Conant |first=Jonathan |title=Staying Roman: conquest and identity in Africa and the Mediterranean, 439–700 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge New York |year=2012 |isbn=978-0-521-19697-0 |pages=280–281}}</ref> nato pa berbera Al-Kahina, ki je bil leta 702 ubita, njegova vojska pa poražena. Posledično je prišlo do množičnega spreobrnjenja Berberov v islam. Haridžiti ali islamski 'zunanji privrženci', ki so oblikovali egalitarno in puritansko sekto, so se pojavili in so še vedno prisotni na otoku [[Džerba]]. Oktobra 741 so med velikim berberskim uporom v [[Magreb]]u Berberi v bitki pri Bagdouri uničili ifrikijsko vojsko skupaj s sirsko silo, ki jo je poslal kalif. Guverner Kulthum ibn Ijad al-Kasi je umrl na bojišču, njegov nečak in naslednik Baldž ibn Bišr al-Kušajri pa se je s preostankom vojske skril v Španiji, zaradi česar je bila celotna Ifrikija odprta za napredovanje berberskih upornikov. Ker omajadski kalif Hišam ni imel več na voljo sil, je za guvernerja Ifrikije hitro imenoval Handhalo ibn Safvana z nadzorno oblastjo nad vsem Magrebom (Severna Afrika zahodno od Egipta) in [[Al Andaluz]]om (Španija) ter mu naročil, naj zbere vse sile, ki jih lahko zbere, za obrambo Ifrikije in zatiranje berberskega upora. Handhala je Egipt pustil v rokah Hafsa ibn al-Valida ibn Jusufa al-Hadramija in se februarja 742 odpravil proti zahodu, kjer je pobral dodatne sile iz Barke ([[Cirenajka]]) in [[Tripolis]]a (Tripolitana). V Kairouan je prispel okoli aprila 742. Kadi Ifrikije, Abd al-Rahman ibn Okba al-Ghafari, je vodil obrambo Kairouana in uspel odbiti napad berberske uporniške vojske, ki jo je v južni Tuniziji zbral sufritski voditelj Okaša ibn Ajub al-Fezari. Handhala ibn Safvan je prispel v Kairouan ravno takrat, ko naj bi Okaša načrtoval nov napad, usklajeno z drugo veliko berbersko vojsko, ki je prihajala z zahoda pod vodstvom Abd al-Vahida ibn Jazida al-Havarija. Berberske uporniške vojske naj bi se združile pred Kairouanom, preden bi sprožile svoj zadnji napad na mesto. Handhala ni izgubljal časa in je poslal konjenico, da bi upočasnil Abd al-Vahidovo napredovanje, glavnino njegovih sil pa je potisnil proti jugu, pri čemer je v krvavi bitki pri El-Karnu premagal Okašo in ga ujel. Toda Handhala je sam utrpel veliko izgub in se je zdaj soočil z nesrečno pričakovanji Abd al-Vahidove velikanske vojske, ki naj bi štela približno 300.000 mož, domnevno največjo berbersko vojsko, kar jih je kdaj videl. Handhala se je pohitel nazaj in naj bi zbral celotno prebivalstvo Kairouana pod orožje, da bi okrepil svoje vrste, preden se je znova odpravil na pot. V morda najbolj krvavem spopadu v berberskih vojnah je Handhala ibn SafVan maja 742 (morda malo kasneje) pri al Asnamu, le tri milje od Kairouana, premagal veliko berbersko vojsko Abd al-Wahida ibn Jazida. V tem enem samem spopadu je na bojišču padlo približno 120.000–180.000 Berberov, vključno z Abd al-Vahidom.<ref>{{cite book |chapter=Egypt as a province in the Islamic caliphate, 641–868 |last=Kennedy |first=Hugh |author-link= |title=Cambridge History of Egypt, Volume One: Islamic Egypt, 640–1517 |publisher=Cambridge University Press |editor-last=Petry |editor-first=Carl F. |location=Cambridge |year=1998 |isbn=0-521-47137-0 |pages=62–85 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=y3FtXpB_tqMC&pg=PA62}}</ref> === Aglabidsko obdobje === Leta 745 so haridžitski Berberi zavzeli Kairouan, ki je bil takrat že razvito mesto z bujnimi vrtovi in ​​oljčnimi nasadi. Boji za oblast so se nadaljevali, dokler Ibrahim ibn al-Aghlab ni ponovno zavzel Kairouana konec 8. stoletja. Leta 800 je kalif Harun ar-Rašid v [[Bagdad]]u potrdil Ibrahima za emirja in dednega vladarja Ifrikije. Ibrahim ibn al-Aghlab je ustanovil dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Ifrikiji med letoma 800 in 909. Novi emirji so polepšali Kairouan in ga spremenili v svojo prestolnico. Kmalu je postal znan po svojem bogastvu in blaginji, dosegel je raven [[Basra|Basre]] in [[Kufa|Kufe]] ter Tuniziji dal obdobje moči in blaginje. [[File:Aghlabid cistern.jpg|thumb|left|Aglabidske kotlines]] Aglabidi so zgradili veliko mošejo in v njej ustanovili univerzo, ki je bila središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih. Njeno vlogo lahko primerjamo z vlogo Pariške univerze v srednjem veku. V 9. stoletju je mesto postalo sijajno središče arabske in islamske kulture, ki je privabljalo učenjake z vsega islamskega sveta. V tem obdobju sta imam Sahnun in Asad ibn al-Furat iz Kairouana naredila tempelj znanja in veličastno središče širjenja islamskih znanosti. Aglabidi so zgradili tudi palače, utrdbe in čudovite vodovode, od katerih so ostali le še bazeni. Iz Kairouana so se odposlanci [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in Svetega rimskega cesarstva vrnili z navdušenimi poročili o aglabidskih palačah, knjižnicah in vrtovih – ter o uničujočih davkih, ki so jih naložili za plačilo njihovega pijančevanja in razuzdanosti. Aglabidi so tudi pomirili državo in leta 827 osvojili Sicilijo.<ref>[https://books.google.com/books?id=qamIQbPLMqgC&dq=aghlabids+conquered+sicily+in+827&pg=PA48 Barbara M. Kreutz, ''Before the Normans: Southern Italy in the Ninth and Tenth Centuries'', University of Pennsylvania Press, 1996, p. 48]</ref> === Fatimidsko in ziridsko obdobje === [[File:Calif al Mahdi Kairouan 912 CE(png).png|thumb|150px|Zlati kovanec fatimidskega kalifa Al-Mahdija Billaha, kovan v Kairouanu leta 912 n. št.]] Leta 893 so Kutamski Berberi z zahoda države s pomočjo misije Abdulaha al Mahdija začeli gibanje šiitskih Fatimidov. Leta 909 so bili strmoglavljeni sunitski Aglabidi, ki so vladali Ifrikiji in ustanovljena je bila dinastija [[Fatimidi|Fatimidov]]. Med vladavino Fatimidov je bil Kairouan zanemarjen in je izgubil svoj pomen: novi vladarji so najprej prebivali v Rakadi, kmalu pa so svojo prestolnico preselili v novozgrajeno [[Mahdia|Mahdijo]] na vzhodni obali Tunizije. Potem ko jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotnim osrednjim Magrebom, območjem, ki ga sestavljajo sodobne države Maroko, Alžirija, Tunizija in Libija, so se sčasoma preselili proti vzhodu v Egipt, kjer so ustanovili [[Kairo]], ki je postal prestolnica njihovega ogromnega kalifata, Ziride pa so pustili za svoje vazale v Ifrikiji. Ziridi so ponovno vladali iz Kairouana in državo popeljali skozi nov umetniški, trgovski in kmetijski razcvet. Šole in univerze so cvetele, čezmorska trgovina z lokalnimi izdelki in kmetijskimi pridelki je bila v polnem razcvetu, dvori vladarjev Ziridov pa so bili središča prefinjenosti, ki so zasenčila dvore njihovih evropskih sodobnikov. Ko so Ziridi leta 1045 razglasili neodvisnost od Kaira in spreobrnitev v sunitski islam s tem, ko so se zavezali Bagdadu, je fatimidski kalif Ma'ad al-Mustansir Billah za kazen poslal horde problematičnih arabskih plemen ([[Banu Hilal]] in Banu Sulaym), da napadejo Ifrikijo. Ti napadalci so leta 1057 tako popolnoma zavzeli Kairouan od Ziridov<ref>{{Cite journal|last=Idris|first=Hady Roger|date=1968 |title=L'invasion hilālienne et ses conséquences|journal=Cahiers de civilisation médiévale|volume=11|issue=43|pages=353–369|doi=10.3406/ccmed.1968.1452|issn=0007-9731}}</ref> in ga uničili, da ni nikoli več pridobil svojega nekdanjega pomena, njihov pritok pa je bil pomemben dejavnik pri širjenju nomadstva na območjih, kjer je bilo prej prevladujoče kmetijstvo. Približno 1700 let občasnega, a nenehnega napredka je bilo v desetletju izničenih, saj je bil večji del države skoraj dve stoletji opustošen. === Kasnejša zgodovina === [[File:Street in Kairouan - Tunisia - 1899.jpg|thumb|right|Ulica Bab Chouhada leta 1899]] Al-Idrisi je mesto v 12. stoletju opisal takole:<ref>[https://ar.wikisource.org/wiki/نزهة_المشتاق_في_اختراق_الآفاق/الإقليم_الثالث/الجزء_الثاني نزهة المشتاق في اختراق الآفاق - الإقليم الثالث، الجزء الثاني] [[Al-Idrizi]]</ref> {{quote|Mesto Kairouan je mati naselij in glavno mesto regij. Nekoč je bilo največje mesto na Zahodu po svoji prostranosti, najbolj naseljeno, najbogatejše, najbolj uspešno, najlepše zgrajeno in najbolj ambiciozno, z najdonosnejšo trgovino, najvišjimi davčnimi prihodki, najbolj cvetočimi trgi in največjimi trgovinskimi dobički, medtem ko so bili njegovi prebivalci tudi najbolj uporniški in najbolj arogantni med nevednimi, vendar so med njegovo krepostno elito prevladovale lastnosti zvestoba pravičnosti, izpolnjevanje zavez, izogibanje dvomljivim zadevam, vzdržanje prepovedi, obvladovanje prefinjenih znanosti in nagnjenost k zmernosti. Toda Vsemogočni Bog ga je prizadel z Arabci in nesreče so ga doletele ena za drugo, dokler od njega ni ostalo nič drugega kot bledeče ruševine in izbrisane sledi. V našem času je le del mesta obdan z zemeljskim zidom. Njegovi vladarji so Arabci, ki pobirajo vse preostale prihodke. Tam še vedno živi nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s skromno trgovino z minimalnimi koristmi. Znanstveniki domnevajo, da se bo kmalu vrnilo v nekdanje stanje blaginje in veličastnosti. Njegova oskrba z vodo je redka, prebivalci pa pijejo iz velike cisterne (''majel'') v mestu. Ta cisterna je arhitekturno čudo, saj je zgrajena v kvadratni obliki s stolpom podobno strukturo, ki se dviga na sredini. Vsaka stranica meri dvesto komolcev in je še vedno napolnjena z vodo. Kairouan je bil prvotno dve mesti: eno je bilo Kairouan sam in drugo Sabra. Sabra je bila kraljeva rezidenca in na vrhuncu blaginje je imela tristo kopališč – večina zasebnih, ostale pa javne za vse ljudi. Sabra pa je zdaj v popolnem ruševinah, brez prebivalcev.}} V 13. stoletju pod uspešno dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]], ki je vladala Ifrikiji, se je mesto začelo dvigati iz ruševin. Šele pod dinastijo Husainidov je Kairouan začel iskati častno mesto v državi in ​​po vsem islamskem svetu. Leta 1881 so Francozi zavzeli Kairouan, nakar so nemuslimanom dovolili dostop do mesta. Francozi so zgradili železnico Sousse–Kairouan Decauville s širino 600 mm, ki je obratovala od leta 1882 do 1996, preden je bila preurejena na 1000 mm. Staro mesto Kairouan in z njim povezani zgodovinski spomeniki so leta 1988 postali del Unescove svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |last= |first= |title=Kairouan |url=https://whc.unesco.org/en/list/499/ |access-date=2023-12-18 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Decembra 2023 se je med obnovo zrušilo približno 30 m zidu v bližini Vrat usnjarjev. Trije zidarji so bili ubiti, več drugih pa je bilo ranjenih.<ref name="2023-12-17_AFP-ABC">[https://www.abc.net.au/news/2023-12-17/tunisia-wall-collapse-kills-three-unesco-world-heritage-site/103239858 Ancient wall collapsing kills three at Tunisia UNESCO World Heritage Site], Agence France-Presse/ABC News Online, 2023-12-17</ref> == Geografija == Kairouan, glavno mesto governata Kairouan, leži južno od [[Sousse]], 50 km od vzhodne obale, 75 km od Monastirja in 184 km od [[Tunis]]a. {{wide image|Panorama of Kairouan roofs - Panorama des toits de Kairouan.jpg|1000px|Paranoma starega mesta Kairouan}} Kairouan ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh''). == Gospodarstvo == [[Ekonomija]] mesta temelji na [[trgovina|trgovini]], saj kraj velja za trgovski center zlasti [[žitarice|žitaric]], [[olivno olje|olivnega olja]], [[ovca|ovac]] in [[volna|volne]], [[koža|kož]] ter ročnih izdelkov. Posebej znamenito pa je [[tapetarstvo]], ki slovi po svoji nadzorovani kvaliteti. Guvernat Kairouan je znan predvsem po pridelavi zelenjave (paprike, paradižnika) in sadja (marelice, mandlji in olive). Je vodilni nacionalni proizvajalec čili paprik s skoraj 90.000 tonami v letu 2019, pa tudi marelic z več kot 15.000 tonami.<ref>[http://www.ccicentre.org.tn/region-du-centre-2/presentation-des-4-gouvernorats/gouvernorat-de-kairouan/agriculture-kairouan/ : Agriculture Kairouan]</ref> Kairouan je eno od štirih najbolj obiskanih območij v Tuniziji, skupaj s Kartagino, El Džemom in Le Bardom kot zgodovinskimi kraji. Turistična dejavnost je osredotočena na zgodovinske znamenitosti in spomenike mesta Kairouan.<ref>{{Cite book |last=Coslett |first=Daniel E. |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Is6gDwAAQBAJ&pg=PT266 |title=Neocolonialism and Built Heritage: Echoes of Empire in Africa, Asia, and Europe |publisher=Routledge |year=2019 |isbn=978-0-429-76951-1 |editor-last=Coslett |editor-first=Daniel E. |language=en |chapter=Heritage, tourism, and the challenges of postcolonial globalization at Tunis' Bardo Museum}}</ref> Mesto z drugimi kraji povezujejo regionalne [[cesta|ceste]] ter [[železnica]]. == Verski pomen == Ime kraja pomeni ''mali Kairo'', zaradi množice mošej v kraju je ta znan tudi kot ''Mesto petdesetih mošej''. Obstajata dve [[legenda|legendi]] o tem, kako je nastalo versko mesto, obe povezani z znamenitim vodnim izvirom ''Bi'r Barouta''. Prva govori o muslimanskem osvajalcu po imenu ''Uqba bin Nafi I-Fihri'', ki je na tem kraju v zemljo zapičil palico, ven pa je pritekla voda. Druga pa pripoveduje o vodnem izviru, ki je že bil na mestu; v njem je taisti osvajalec našel [[zlato]] posodo, ki jo je izgubil v izviru Zamzam v Meki. Slednje predstavlja dokaz, da sta kraja povezana s podzemno [[reka|reko]], zato je lokalni izvir svet. Pitje iz tega izvira pa slehernega muslimana odveže potrebe po dolgem in dragem romanju v Meko. == Zanimivosti == === Velika mošeja v Kairouanu === {{glavni|Velika mošeja v Kairouanu}} Glavna znamenitost mesta je Velika mošeja Sidi-Uqba (znana tudi kot Velika mošeja v Kairouanu), ki je eden najbolj impresivnih in največjih islamskih spomenikov v Severni Afriki. Mošeja, prvotno zgrajena ob ustanovitvi Kairouana leta 670 n. št., trenutno zavzema površino več kot 9000 kvadratnih metrov in je eno najstarejših bogoslužnih mest v islamskem svetu. Mošeja je postala središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih ter je mestu pomagala pri razvoju in širitvi. {{wide image|Grande Mosquée de Kairouan 200.jpg|700px|Paranoma Velike mošeje v Kairouanu}} === Mošeja treh vrat === {{glavni|Mošeja Treh vrat}} Mošeja Treh vrat je bila ustanovljena leta 866. Njena fasada je pomemben primer [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]].<ref>{{cite book|first=Henri |last=Saladin|author-link=:fr:Henri Saladin|title=Tunis et Kairouan. Voyages à travers l'architecture, l'artisanat et les mœurs du début du XXe siècle|publisher=Henri Laurens|location=Paris|year=1908}}</ref> Ima tri obokana vrata, na katerih so trije napisi v [[kufska pisava|kufski pisavi]], prepleteni s cvetličnimi in geometrijskimi [[relief (umetnost)|reliefi]], na vrhu pa je izrezljan [[friz]]; prvi napis vključuje verze 70–71 v 33. suri Korana.<ref>{{cite book|first=Gisela |last=Kircher|title=Die Moschee des Muhammad b. Hairun (Drei-Tore-Moschee) in Qairawân/Tunesien|publisher=Publications de l'Institut archéologique allemand|location=Cairo|volume=26|year=1970|pages=141–167}}</ref> Majhen [[minaret]] je bil dodan med obnovitvenimi deli pod dinastijo Hafsidov. Molitvena dvorana ima ladjo in dva hodnika, razdeljena z obokanimi stebri, vzporedno s steno [[Kibla (islam)|kible]]. [[File:ZaouiaSidiSahab.Kairouan.jpg|thumb|[[Mošeja brivca]]]] === Mošeja brivca === Zavija Sidi Sahib, znana tudi kot ''mošeja brivca'', je verski kompleks, v katerem je mavzolej Abu Zame al-Balavija, spremljevalca islamskega preroka [[Mohamed]]a, ki si je po legendi prihranil tri lase Mohamedove brade, od tod tudi ime stavbe.<ref>{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |chapter-url=https://books.google.com/books?id=R44VRnNCzAYC&pg=PA391 |title=International Dictionary of Historic Places: Middle East and Africa |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=Boda |first3=Sharon La |date=1995 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-884964-03-9 |page=391 |language=en |chapter=Kairouan (Tunisia)}}</ref> Kompleks je bil prvič zgrajen v 14. stoletju pod Hafsidi, v sedanjem stanju pa izvira iz 17. stoletja, pod Muradidi.<ref name=":12">{{EI2|title=Zāwiya|last1=Blair|first1=Sheila S.|author-link1= |last2=Katz|first2=J. G.|last3=Hamès|first3=C.|volume=11|page=467}}</ref> Do grobnice se dostopa z dvorišča, podobnega [[križni hodnik|križnemu hodniku]], z bogato dekoracijo iz ploščic in štukature. Poleg mavzoleja kompleks vključuje medreso in več drugih objektov.<ref name=":2">{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |author-link1= |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |display-authors=3 |publisher=Museum With No Frontiers & Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=978-3-902782-19-9 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=V.1.h Abu Zama'a al-Balaui Mausoleum}}</ref> === Aglabidski bazeni === Aglabidski bazeni so tunizijski zgodovinski spomenik v Kairouanu. Izvirajo iz 9. stoletja in so zunaj obzidja medine Kairouan, veljajo pa za najpomembnejši hidravlični sistem v zgodovini muslimanskega sveta.<ref>{{Cite web |last=Binous |first=Jamila |author-link1=:fr:Jamila Binous |title=Aghlabid Reservoirs |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;9;en |access-date=2022-12-03 |website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}</ref> Struktura pokriva površino 11.000 kvadratnih metrov in je sestavljena iz majhnega usedalnega bazena, velikega bazena za shranjevanje vode in dveh rezervoarjev za črpanje, vsi s skupno prostornino 68.800 kubičnih metrov.<ref name="kairouan">{{cite web |title=Les bassins des aghlabites |url=https://www.kairouan.org/fr/decouverte/Histoiredekairouan/bassindesaghlabites.htm |website=kairouan.org |language=fr |access-date=2024-03-15}}</ref> {{wide image|Ville de Kairouan, 31 janvier 2018 DSC 0189.jpg|750px|Aglabidski bazeni}} == V popularni kulturi == Kairouan je bil uporabljen kot snemalna lokacija za film ''Iskalci izgubljene skrinje'' iz leta 1981, ki je nadomestil Kairo.<ref name="UproxxLocations">{{cite web|first=Christian |last=Long |title=Visit These 'Raiders of the Lost Ark' Travel Locations This Summer |url=https://uproxx.com/life/indiana-jones-raiders-travel-locations/ |publisher=Uproxx |date=June 12, 2016 |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191008104755/https://uproxx.com/life/indiana-jones-raiders-travel-locations/ |archive-date=October 8, 2019 |url-status=live}}</ref> Ker se film dogaja leta 1936, so bile televizijske antene po vsem mestu med snemanjem odstranjene.<ref name="Cinephilia">{{cite web|first=Sven |last=Mikulec |title='Raiders of the Lost Ark': Lucas and Spielberg's Epitome of Action-Adventure Films Still Waiting to Be Surpassed |date=22 October 2016 |url=https://cinephiliabeyond.org/raiders-lost-ark-lucas-spielbergs-epitome-action-adventure-films-still-waiting-surpassed/ |publisher=Cinephelia & Beyond |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703223600/https://cinephiliabeyond.org/raiders-lost-ark-lucas-spielbergs-epitome-action-adventure-films-still-waiting-surpassed/|archive-date=July 3, 2019 |url-status=live}}</ref> == Pobratena mesta == {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|MAR}} [[Fes, Maroko|Fès]], Maroko, od 22. oktober 1965 *{{flagicon|ALG}} [[Tlemcen]], Alžirija, od 28. maj 1969 *{{flagicon|ESP}} [[Kordova]], Španija od 10. junij 1969 *{{flagicon|EGY}} [[Kairo]], Egipt, od 14. marec 1976 || *{{flagicon|UZB}} [[Samarkand]], Uzbekistan, od 5. oktober 1977 *{{flagicon|MLI}} [[Timbuktu]], Mali, od 2. junij 1986 *{{flagicon|TUR}} [[Bursa]], Turčija, od 26. december 1987<ref name="Bursa twinnings">{{cite web|url=http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/|title=Kardeş Şehirler|access-date=2013-07-27|work=Bursa Büyükşehir Belediyesi Basın Koordinasyon Merkez|publisher=Tüm Hakları Saklıdır|archive-date=23 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160523225737/http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/}}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Nišapur]], Iran, od 26. december 1987 |} {{clear}} == Galerija == <gallery mode="packed"> Mosquée des Trois Portes14.jpg|Mošeja treh vrat Grand Mosquée de Kairouan.jpg|Velika mošeja ponoči Remparts en flame.JPG|Obzidje ponoči Imgp7579a.jpg|Center mesta Kairouan SoukKairouan.JPG|Suk v Kairouanu Tunisia Hotel, Kairouan, Tunisia.JPG|Tunisia Hotel Tunezja, Kairouan, Baseny Aghlabidów - panoramio (2).jpg|Aglabidski bazeni Prière de Tarawih dans la Grande Mosquée de Kairouan. Ramadan 2012.jpg|Molitev Tarawih v Veliki mošeji </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Kairouan}} {{Commons}} *{{Official website|http://www.kairouan.org}} *[http://www.tourismtunisia.com/togo/kairouan/kairouan.html Kairouan], tourismtunisia.com *[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=499 Kairouan World heritage Site], whc.unesco.org *[https://web.archive.org/web/20050210013750/http://www.flshk.rnu.tn/ Kairouan University] *[http://www.muslimheritage.com/topics/default.cfm?ArticleID=324 Al-Qayrawan], muslimheritage.com *[http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=33&letter=K#82 Kairwan], jewishencyclopedia.com *[http://www.worldstatesmen.org/Tunisia.html WorldStatesmen-Tunisia] *[https://web.archive.org/web/20090324014103/http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/ KAIROUAN, The Capital of Islamic Culture ] [[Kategorija:Kairouan| ]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Sveta mesta]] {{normativna kontrola}} 14o3q5xlyiflcmy7rlta3yd29pxve4p 6687770 6687766 2026-06-10T14:06:16Z Ljuba24b 92351 /* Aglabidski bazeni */ np 6687770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Kairouan | native_name = {{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}} | settlement_type = mesto | image_skyline = Montage ville de Kairouan.png | imagesize = 275px | image_caption = Zgoraj (od leve proti desni): Spomenik kairouanskim preprogam, [[Velika mošeja v Kairouanu]] <br> zgodovinsko mestno obzidje, Aghlabid Basins <br>Zawiya Sidi Abid al-Ghariani, [[Makroudh]] <br>Kairouanske preproge, Bazar, Medina | image_flag = | image_seal = | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Tunizija | pushpin_map_caption = Lega v Tuniziji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = Guvernat | subdivision_name = {{TUN}} | subdivision_name1 = Kairouan | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 670 n. št. | established_title2 = | established_date2 = | founder = Uqba ibn Nafi | government_type = | leader_title = župan | leader_name = Radouane Bouden | area_magnitude = | area_total_km2 = | population_as_of = 2022 | population_footnotes = | population_total = 210.313 | population_density_km2 = auto | coordinates = {{coord|35|40|38|N|10|06|03|E|region:TN|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 68 | postal_code_type = | postal_code = 3100 | area_code = | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |ID = 499 |Year = 1988 |Criteria = Cultural: i, ii, iii, v, vi |Area = 68.02 ha |Buffer_zone = 154.36 ha }} | website = {{Official website|http://www.commune-kairouan.gov.tn/}} }} '''Kairouan''' ({{langx|ar|ٱلْقَيْرَوَان|al-Qayrawān}} القيروان, tudi '''Al Kairouan''', ''Al Qayrawan''; {{langx|aeb-Latn|Qeirwān}}) je [[mesto]] in [[guvernat]] v osrednji severni [[Tunizija|Tuniziji]]. Znano je po [[vera|verskem]] pomenu za [[muslimani|muslimane]] – med [[suniti|sunitskimi muslimani]] velja za četrto najbolj [[sveto mesto]] [[islam]]a (sledeč [[Meka|Meki]], [[Medina|Medini]] in [[Jeruzalem]]u) ter najbolj sveto mesto [[Magreb]]a. Prav tako je [[romarsko središče]]. Ocenjena [[prebivalstvo|populacija]] je 210.313 (ocena 2022). Mesto so ustanovili [[Omajadi]] okoli leta 670,<ref>{{cite book |last=Singh |first=Nagendra Kr |year=2002 |title=International encyclopaedia of Islamic dynasties |url=https://books.google.com/books?id=ScBbJdau_ZUC&dq=kairouan+founded+by+the+arabs&pg=PA1006 |publisher=Anmol Publications PVT. LTD. |page=1006}}</ref> v času kalifa Mu'avije (vladal 661–680); takrat je postalo pomembno središče sunitskega islamskega učenja in učenja [[Koran]]a,<ref>{{cite book|editor1-last=Luscombe|editor1-first=David|editor-link1=|editor2-last=Riley-Smith|editor2-first=Jonathan|editor-link2=|title=The New Cambridge Medieval History, Volume 2; Volume 4|date=2004|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-41411-1|page=696}}</ref> ki je privabljalo muslimane z različnih delov sveta. V mestu je [[Velika mošeja v Kairouanu|mošeja Uqba]].<ref name=EP>Europa Publications "General Survey: Holy Places" ''The Middle East and North Africa 2003'', p. 147. Routledge, 2003. {{ISBN|1-85743-132-4}}. "The city is regarded as a holy place for Muslims."</ref><ref>{{cite book |title=Hutchinson Encyclopedia 1996 Edition |publisher=Helicon Publishing Ltd, [[Oxford]] |year=1996 |page=572 |isbn=1-85986-107-5}}</ref> == Etimologija == Ime ({{lang|ar|ٱلْقَيْرَوَان}} ''al-Qayrawān'') je arabska beseda, ki pomeni »vojaška skupina« ali »karavana«,<ref>Alk-Khalil ibn Ahmad, ''[http://arabiclexicon.hawramani.com/search/%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86?cat=5 Kitab al-Ayn]''</ref><ref>{{Cite web|date=2021-04-27|title=القيروان|url=https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|access-date=2021-04-27|website=أطلس الحكمة|language=ar|archive-date=27 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210427193226/https://al-hikma.org/alatlus/%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86|url-status=dead}}</ref> izposojena iz srednjeperzijske besede ''kārawān''<ref>MacKenzie, D. N. (1971), "kārawān", in ''[http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf A concise Pahlavi dictionary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121203034323/http://www.rabbinics.org/pahlavi/MacKenzie-PahlDict.pdf |date=3 December 2012 }}'', London, New York, Toronto: Oxford University Press</ref> (sodobna perzijska karavana), ki pomeni »vojaška kolona« ali »karavana« (glej [[karavanseraj]]).<ref name="isesco">{{cite web |url=http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |title=Location and origin of the name of Kairouan |publisher=Isesco.org |access-date=2010-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605234532/http://www.isesco.org.ma/english/capitalsIslamic/2009/kairouan2009/p2.php |archive-date=5 June 2011}}</ref><ref>[http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html "قيروان"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110301052956/http://www.loghatnaameh.com/dehkhodaworddetail-4349297db35d4777b368293072a02b65-fa.html|date=1 March 2011}}[https://web.archive.org/web/20130405075322/http://dics.ir/index.php?DISP=dehmean&word=%D9%82%D9%8A%D8%B1%D9%88%D8%A7%D9%86&S1=%D8%AF%D9%87%D8%AE%D8%AF%D8%A7]. ''Dehkhoda Dictionary''.</ref><ref>{{Cite book |last=Everett-Heath |first=John |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191882913.001.0001/acref-9780191882913;jsessionid=5EFFA18292893F814D439C0C8F99C48F |title=The Concise Oxford Dictionary of World Place Names |date=2019-10-24 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-188291-3 |language=en-US |doi=10.1093/acref/9780191882913.001.0001}}</ref><ref>[http://www.noormags.com/view/fa/ArticlePage/1701/75/Text «رابطه دو سویه زبان فارسی–عربی»]. ''ماهنامه کیهان فرهنگی''. دی 1383، شماره 219. صص 73–77.</ref> V berberščini se je mesto nekoč imenovalo {{lang|ber-Arab|تيكيروان}} ''Tikirwan'',<ref>Al-Nuwayri, Ahmad b. Abd al-Wahhab. ''[https://www.noorlib.ir/view/en/book/bookview/text/3109/1/25 Nihayat al-Arab fi funun al-`Arab]'', Cairo: Dar al-Kutub, p. 25.</ref> kar velja za priredbo arabskega imena. == Zgodovina == === Ustanovitev in zgodnje islamsko obdobje === Ustanovitev Kairouana sega okoli leta 670, ko je arabski general Uqba ibn Nafi kalifa Mu'avije izbral lokacijo sredi gostega gozda, ki je bil takrat poln divjih zveri in plazilcev, za lokacijo vojaške postojanke za osvajanje Zahoda. Kjer danes stoji Kairouan je bilo prej tam mesto ''Kamounia''. Pred arabsko osvojitvijo je imelo bizantinsko garnizijo in je stalo daleč od morja – varno pred nenehnimi napadi [[berberi|berberov]], ki so se odločno upirali arabski invaziji. Berberski odpor se je nadaljeval, najprej ga je vodil Kusaila, čigar čete so približno petnajst let po ustanovitvi vojaške postojanke ubile Uqbo pri Biskri,<ref name="Conant">{{cite book |last=Conant |first=Jonathan |title=Staying Roman: conquest and identity in Africa and the Mediterranean, 439–700 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge New York |year=2012 |isbn=978-0-521-19697-0 |pages=280–281}}</ref> nato pa berbera Al-Kahina, ki je bil leta 702 ubita, njegova vojska pa poražena. Posledično je prišlo do množičnega spreobrnjenja Berberov v islam. Haridžiti ali islamski 'zunanji privrženci', ki so oblikovali egalitarno in puritansko sekto, so se pojavili in so še vedno prisotni na otoku [[Džerba]]. Oktobra 741 so med velikim berberskim uporom v [[Magreb]]u Berberi v bitki pri Bagdouri uničili ifrikijsko vojsko skupaj s sirsko silo, ki jo je poslal kalif. Guverner Kulthum ibn Ijad al-Kasi je umrl na bojišču, njegov nečak in naslednik Baldž ibn Bišr al-Kušajri pa se je s preostankom vojske skril v Španiji, zaradi česar je bila celotna Ifrikija odprta za napredovanje berberskih upornikov. Ker omajadski kalif Hišam ni imel več na voljo sil, je za guvernerja Ifrikije hitro imenoval Handhalo ibn Safvana z nadzorno oblastjo nad vsem Magrebom (Severna Afrika zahodno od Egipta) in [[Al Andaluz]]om (Španija) ter mu naročil, naj zbere vse sile, ki jih lahko zbere, za obrambo Ifrikije in zatiranje berberskega upora. Handhala je Egipt pustil v rokah Hafsa ibn al-Valida ibn Jusufa al-Hadramija in se februarja 742 odpravil proti zahodu, kjer je pobral dodatne sile iz Barke ([[Cirenajka]]) in [[Tripolis]]a (Tripolitana). V Kairouan je prispel okoli aprila 742. Kadi Ifrikije, Abd al-Rahman ibn Okba al-Ghafari, je vodil obrambo Kairouana in uspel odbiti napad berberske uporniške vojske, ki jo je v južni Tuniziji zbral sufritski voditelj Okaša ibn Ajub al-Fezari. Handhala ibn Safvan je prispel v Kairouan ravno takrat, ko naj bi Okaša načrtoval nov napad, usklajeno z drugo veliko berbersko vojsko, ki je prihajala z zahoda pod vodstvom Abd al-Vahida ibn Jazida al-Havarija. Berberske uporniške vojske naj bi se združile pred Kairouanom, preden bi sprožile svoj zadnji napad na mesto. Handhala ni izgubljal časa in je poslal konjenico, da bi upočasnil Abd al-Vahidovo napredovanje, glavnino njegovih sil pa je potisnil proti jugu, pri čemer je v krvavi bitki pri El-Karnu premagal Okašo in ga ujel. Toda Handhala je sam utrpel veliko izgub in se je zdaj soočil z nesrečno pričakovanji Abd al-Vahidove velikanske vojske, ki naj bi štela približno 300.000 mož, domnevno največjo berbersko vojsko, kar jih je kdaj videl. Handhala se je pohitel nazaj in naj bi zbral celotno prebivalstvo Kairouana pod orožje, da bi okrepil svoje vrste, preden se je znova odpravil na pot. V morda najbolj krvavem spopadu v berberskih vojnah je Handhala ibn SafVan maja 742 (morda malo kasneje) pri al Asnamu, le tri milje od Kairouana, premagal veliko berbersko vojsko Abd al-Wahida ibn Jazida. V tem enem samem spopadu je na bojišču padlo približno 120.000–180.000 Berberov, vključno z Abd al-Vahidom.<ref>{{cite book |chapter=Egypt as a province in the Islamic caliphate, 641–868 |last=Kennedy |first=Hugh |author-link= |title=Cambridge History of Egypt, Volume One: Islamic Egypt, 640–1517 |publisher=Cambridge University Press |editor-last=Petry |editor-first=Carl F. |location=Cambridge |year=1998 |isbn=0-521-47137-0 |pages=62–85 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=y3FtXpB_tqMC&pg=PA62}}</ref> === Aglabidsko obdobje === Leta 745 so haridžitski Berberi zavzeli Kairouan, ki je bil takrat že razvito mesto z bujnimi vrtovi in ​​oljčnimi nasadi. Boji za oblast so se nadaljevali, dokler Ibrahim ibn al-Aghlab ni ponovno zavzel Kairouana konec 8. stoletja. Leta 800 je kalif Harun ar-Rašid v [[Bagdad]]u potrdil Ibrahima za emirja in dednega vladarja Ifrikije. Ibrahim ibn al-Aghlab je ustanovil dinastijo [[Aglabidi|Aglabidov]], ki je vladala Ifrikiji med letoma 800 in 909. Novi emirji so polepšali Kairouan in ga spremenili v svojo prestolnico. Kmalu je postal znan po svojem bogastvu in blaginji, dosegel je raven [[Basra|Basre]] in [[Kufa|Kufe]] ter Tuniziji dal obdobje moči in blaginje. [[File:Aghlabid cistern.jpg|thumb|left|Aglabidske kotlines]] Aglabidi so zgradili veliko mošejo in v njej ustanovili univerzo, ki je bila središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih. Njeno vlogo lahko primerjamo z vlogo Pariške univerze v srednjem veku. V 9. stoletju je mesto postalo sijajno središče arabske in islamske kulture, ki je privabljalo učenjake z vsega islamskega sveta. V tem obdobju sta imam Sahnun in Asad ibn al-Furat iz Kairouana naredila tempelj znanja in veličastno središče širjenja islamskih znanosti. Aglabidi so zgradili tudi palače, utrdbe in čudovite vodovode, od katerih so ostali le še bazeni. Iz Kairouana so se odposlanci [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in Svetega rimskega cesarstva vrnili z navdušenimi poročili o aglabidskih palačah, knjižnicah in vrtovih – ter o uničujočih davkih, ki so jih naložili za plačilo njihovega pijančevanja in razuzdanosti. Aglabidi so tudi pomirili državo in leta 827 osvojili Sicilijo.<ref>[https://books.google.com/books?id=qamIQbPLMqgC&dq=aghlabids+conquered+sicily+in+827&pg=PA48 Barbara M. Kreutz, ''Before the Normans: Southern Italy in the Ninth and Tenth Centuries'', University of Pennsylvania Press, 1996, p. 48]</ref> === Fatimidsko in ziridsko obdobje === [[File:Calif al Mahdi Kairouan 912 CE(png).png|thumb|150px|Zlati kovanec fatimidskega kalifa Al-Mahdija Billaha, kovan v Kairouanu leta 912 n. št.]] Leta 893 so Kutamski Berberi z zahoda države s pomočjo misije Abdulaha al Mahdija začeli gibanje šiitskih Fatimidov. Leta 909 so bili strmoglavljeni sunitski Aglabidi, ki so vladali Ifrikiji in ustanovljena je bila dinastija [[Fatimidi|Fatimidov]]. Med vladavino Fatimidov je bil Kairouan zanemarjen in je izgubil svoj pomen: novi vladarji so najprej prebivali v Rakadi, kmalu pa so svojo prestolnico preselili v novozgrajeno [[Mahdia|Mahdijo]] na vzhodni obali Tunizije. Potem ko jim je uspelo razširiti svojo oblast nad celotnim osrednjim Magrebom, območjem, ki ga sestavljajo sodobne države Maroko, Alžirija, Tunizija in Libija, so se sčasoma preselili proti vzhodu v Egipt, kjer so ustanovili [[Kairo]], ki je postal prestolnica njihovega ogromnega kalifata, Ziride pa so pustili za svoje vazale v Ifrikiji. Ziridi so ponovno vladali iz Kairouana in državo popeljali skozi nov umetniški, trgovski in kmetijski razcvet. Šole in univerze so cvetele, čezmorska trgovina z lokalnimi izdelki in kmetijskimi pridelki je bila v polnem razcvetu, dvori vladarjev Ziridov pa so bili središča prefinjenosti, ki so zasenčila dvore njihovih evropskih sodobnikov. Ko so Ziridi leta 1045 razglasili neodvisnost od Kaira in spreobrnitev v sunitski islam s tem, ko so se zavezali Bagdadu, je fatimidski kalif Ma'ad al-Mustansir Billah za kazen poslal horde problematičnih arabskih plemen ([[Banu Hilal]] in Banu Sulaym), da napadejo Ifrikijo. Ti napadalci so leta 1057 tako popolnoma zavzeli Kairouan od Ziridov<ref>{{Cite journal|last=Idris|first=Hady Roger|date=1968 |title=L'invasion hilālienne et ses conséquences|journal=Cahiers de civilisation médiévale|volume=11|issue=43|pages=353–369|doi=10.3406/ccmed.1968.1452|issn=0007-9731}}</ref> in ga uničili, da ni nikoli več pridobil svojega nekdanjega pomena, njihov pritok pa je bil pomemben dejavnik pri širjenju nomadstva na območjih, kjer je bilo prej prevladujoče kmetijstvo. Približno 1700 let občasnega, a nenehnega napredka je bilo v desetletju izničenih, saj je bil večji del države skoraj dve stoletji opustošen. === Kasnejša zgodovina === [[File:Street in Kairouan - Tunisia - 1899.jpg|thumb|right|Ulica Bab Chouhada leta 1899]] Al-Idrisi je mesto v 12. stoletju opisal takole:<ref>[https://ar.wikisource.org/wiki/نزهة_المشتاق_في_اختراق_الآفاق/الإقليم_الثالث/الجزء_الثاني نزهة المشتاق في اختراق الآفاق - الإقليم الثالث، الجزء الثاني] [[Al-Idrizi]]</ref> {{quote|Mesto Kairouan je mati naselij in glavno mesto regij. Nekoč je bilo največje mesto na Zahodu po svoji prostranosti, najbolj naseljeno, najbogatejše, najbolj uspešno, najlepše zgrajeno in najbolj ambiciozno, z najdonosnejšo trgovino, najvišjimi davčnimi prihodki, najbolj cvetočimi trgi in največjimi trgovinskimi dobički, medtem ko so bili njegovi prebivalci tudi najbolj uporniški in najbolj arogantni med nevednimi, vendar so med njegovo krepostno elito prevladovale lastnosti zvestoba pravičnosti, izpolnjevanje zavez, izogibanje dvomljivim zadevam, vzdržanje prepovedi, obvladovanje prefinjenih znanosti in nagnjenost k zmernosti. Toda Vsemogočni Bog ga je prizadel z Arabci in nesreče so ga doletele ena za drugo, dokler od njega ni ostalo nič drugega kot bledeče ruševine in izbrisane sledi. V našem času je le del mesta obdan z zemeljskim zidom. Njegovi vladarji so Arabci, ki pobirajo vse preostale prihodke. Tam še vedno živi nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s skromno trgovino z minimalnimi koristmi. Znanstveniki domnevajo, da se bo kmalu vrnilo v nekdanje stanje blaginje in veličastnosti. Njegova oskrba z vodo je redka, prebivalci pa pijejo iz velike cisterne (''majel'') v mestu. Ta cisterna je arhitekturno čudo, saj je zgrajena v kvadratni obliki s stolpom podobno strukturo, ki se dviga na sredini. Vsaka stranica meri dvesto komolcev in je še vedno napolnjena z vodo. Kairouan je bil prvotno dve mesti: eno je bilo Kairouan sam in drugo Sabra. Sabra je bila kraljeva rezidenca in na vrhuncu blaginje je imela tristo kopališč – večina zasebnih, ostale pa javne za vse ljudi. Sabra pa je zdaj v popolnem ruševinah, brez prebivalcev.}} V 13. stoletju pod uspešno dinastijo [[Hafsidi|Hafsidov]], ki je vladala Ifrikiji, se je mesto začelo dvigati iz ruševin. Šele pod dinastijo Husainidov je Kairouan začel iskati častno mesto v državi in ​​po vsem islamskem svetu. Leta 1881 so Francozi zavzeli Kairouan, nakar so nemuslimanom dovolili dostop do mesta. Francozi so zgradili železnico Sousse–Kairouan Decauville s širino 600 mm, ki je obratovala od leta 1882 do 1996, preden je bila preurejena na 1000 mm. Staro mesto Kairouan in z njim povezani zgodovinski spomeniki so leta 1988 postali del Unescove svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |last= |first= |title=Kairouan |url=https://whc.unesco.org/en/list/499/ |access-date=2023-12-18 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Decembra 2023 se je med obnovo zrušilo približno 30 m zidu v bližini Vrat usnjarjev. Trije zidarji so bili ubiti, več drugih pa je bilo ranjenih.<ref name="2023-12-17_AFP-ABC">[https://www.abc.net.au/news/2023-12-17/tunisia-wall-collapse-kills-three-unesco-world-heritage-site/103239858 Ancient wall collapsing kills three at Tunisia UNESCO World Heritage Site], Agence France-Presse/ABC News Online, 2023-12-17</ref> == Geografija == Kairouan, glavno mesto governata Kairouan, leži južno od [[Sousse]], 50 km od vzhodne obale, 75 km od Monastirja in 184 km od [[Tunis]]a. {{wide image|Panorama of Kairouan roofs - Panorama des toits de Kairouan.jpg|1000px|Paranoma starega mesta Kairouan}} Kairouan ima vroče polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BSh''). == Gospodarstvo == [[Ekonomija]] mesta temelji na [[trgovina|trgovini]], saj kraj velja za trgovski center zlasti [[žitarice|žitaric]], [[olivno olje|olivnega olja]], [[ovca|ovac]] in [[volna|volne]], [[koža|kož]] ter ročnih izdelkov. Posebej znamenito pa je [[tapetarstvo]], ki slovi po svoji nadzorovani kvaliteti. Guvernat Kairouan je znan predvsem po pridelavi zelenjave (paprike, paradižnika) in sadja (marelice, mandlji in olive). Je vodilni nacionalni proizvajalec čili paprik s skoraj 90.000 tonami v letu 2019, pa tudi marelic z več kot 15.000 tonami.<ref>[http://www.ccicentre.org.tn/region-du-centre-2/presentation-des-4-gouvernorats/gouvernorat-de-kairouan/agriculture-kairouan/ : Agriculture Kairouan]</ref> Kairouan je eno od štirih najbolj obiskanih območij v Tuniziji, skupaj s Kartagino, El Džemom in Le Bardom kot zgodovinskimi kraji. Turistična dejavnost je osredotočena na zgodovinske znamenitosti in spomenike mesta Kairouan.<ref>{{Cite book |last=Coslett |first=Daniel E. |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Is6gDwAAQBAJ&pg=PT266 |title=Neocolonialism and Built Heritage: Echoes of Empire in Africa, Asia, and Europe |publisher=Routledge |year=2019 |isbn=978-0-429-76951-1 |editor-last=Coslett |editor-first=Daniel E. |language=en |chapter=Heritage, tourism, and the challenges of postcolonial globalization at Tunis' Bardo Museum}}</ref> Mesto z drugimi kraji povezujejo regionalne [[cesta|ceste]] ter [[železnica]]. == Verski pomen == Ime kraja pomeni ''mali Kairo'', zaradi množice mošej v kraju je ta znan tudi kot ''Mesto petdesetih mošej''. Obstajata dve [[legenda|legendi]] o tem, kako je nastalo versko mesto, obe povezani z znamenitim vodnim izvirom ''Bi'r Barouta''. Prva govori o muslimanskem osvajalcu po imenu ''Uqba bin Nafi I-Fihri'', ki je na tem kraju v zemljo zapičil palico, ven pa je pritekla voda. Druga pa pripoveduje o vodnem izviru, ki je že bil na mestu; v njem je taisti osvajalec našel [[zlato]] posodo, ki jo je izgubil v izviru Zamzam v Meki. Slednje predstavlja dokaz, da sta kraja povezana s podzemno [[reka|reko]], zato je lokalni izvir svet. Pitje iz tega izvira pa slehernega muslimana odveže potrebe po dolgem in dragem romanju v Meko. == Zanimivosti == === Velika mošeja v Kairouanu === {{glavni|Velika mošeja v Kairouanu}} Glavna znamenitost mesta je Velika mošeja Sidi-Uqba (znana tudi kot Velika mošeja v Kairouanu), ki je eden najbolj impresivnih in največjih islamskih spomenikov v Severni Afriki. Mošeja, prvotno zgrajena ob ustanovitvi Kairouana leta 670 n. št., trenutno zavzema površino več kot 9000 kvadratnih metrov in je eno najstarejših bogoslužnih mest v islamskem svetu. Mošeja je postala središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih ter je mestu pomagala pri razvoju in širitvi. {{wide image|Grande Mosquée de Kairouan 200.jpg|700px|Paranoma Velike mošeje v Kairouanu}} === Mošeja treh vrat === {{glavni|Mošeja Treh vrat}} Mošeja Treh vrat je bila ustanovljena leta 866. Njena fasada je pomemben primer [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]].<ref>{{cite book|first=Henri |last=Saladin|author-link=:fr:Henri Saladin|title=Tunis et Kairouan. Voyages à travers l'architecture, l'artisanat et les mœurs du début du XXe siècle|publisher=Henri Laurens|location=Paris|year=1908}}</ref> Ima tri obokana vrata, na katerih so trije napisi v [[kufska pisava|kufski pisavi]], prepleteni s cvetličnimi in geometrijskimi [[relief (umetnost)|reliefi]], na vrhu pa je izrezljan [[friz]]; prvi napis vključuje verze 70–71 v 33. suri Korana.<ref>{{cite book|first=Gisela |last=Kircher|title=Die Moschee des Muhammad b. Hairun (Drei-Tore-Moschee) in Qairawân/Tunesien|publisher=Publications de l'Institut archéologique allemand|location=Cairo|volume=26|year=1970|pages=141–167}}</ref> Majhen [[minaret]] je bil dodan med obnovitvenimi deli pod dinastijo Hafsidov. Molitvena dvorana ima ladjo in dva hodnika, razdeljena z obokanimi stebri, vzporedno s steno [[Kibla (islam)|kible]]. [[File:ZaouiaSidiSahab.Kairouan.jpg|thumb|[[Mošeja brivca]]]] === Mošeja brivca === Zavija Sidi Sahib, znana tudi kot ''mošeja brivca'', je verski kompleks, v katerem je mavzolej Abu Zame al-Balavija, spremljevalca islamskega preroka [[Mohamed]]a, ki si je po legendi prihranil tri lase Mohamedove brade, od tod tudi ime stavbe.<ref>{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |chapter-url=https://books.google.com/books?id=R44VRnNCzAYC&pg=PA391 |title=International Dictionary of Historic Places: Middle East and Africa |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=Boda |first3=Sharon La |date=1995 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-884964-03-9 |page=391 |language=en |chapter=Kairouan (Tunisia)}}</ref> Kompleks je bil prvič zgrajen v 14. stoletju pod Hafsidi, v sedanjem stanju pa izvira iz 17. stoletja, pod Muradidi.<ref name=":12">{{EI2|title=Zāwiya|last1=Blair|first1=Sheila S.|author-link1= |last2=Katz|first2=J. G.|last3=Hamès|first3=C.|volume=11|page=467}}</ref> Do grobnice se dostopa z dvorišča, podobnega [[križni hodnik|križnemu hodniku]], z bogato dekoracijo iz ploščic in štukature. Poleg mavzoleja kompleks vključuje medreso in več drugih objektov.<ref name=":2">{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |author-link1= |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |display-authors=3 |publisher=Museum With No Frontiers & Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=978-3-902782-19-9 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=V.1.h Abu Zama'a al-Balaui Mausoleum}}</ref> === Aglabidski bazeni === {{glavni|Aglabidski bazeni}} Aglabidski bazeni so tunizijski zgodovinski spomenik v Kairouanu. Izvirajo iz 9. stoletja in so zunaj obzidja medine Kairouan, veljajo pa za najpomembnejši hidravlični sistem v zgodovini muslimanskega sveta.<ref>{{Cite web |last=Binous |first=Jamila |author-link1=:fr:Jamila Binous |title=Aghlabid Reservoirs |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;9;en |access-date=2022-12-03 |website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}</ref> Struktura pokriva površino 11.000 kvadratnih metrov in je sestavljena iz majhnega usedalnega bazena, velikega bazena za shranjevanje vode in dveh rezervoarjev za črpanje, vsi s skupno prostornino 68.800 kubičnih metrov.<ref name="kairouan">{{cite web |title=Les bassins des aghlabites |url=https://www.kairouan.org/fr/decouverte/Histoiredekairouan/bassindesaghlabites.htm |website=kairouan.org |language=fr |access-date=2024-03-15}}</ref> {{wide image|Ville de Kairouan, 31 janvier 2018 DSC 0189.jpg|750px|Aglabidski bazeni}} == V popularni kulturi == Kairouan je bil uporabljen kot snemalna lokacija za film ''Iskalci izgubljene skrinje'' iz leta 1981, ki je nadomestil Kairo.<ref name="UproxxLocations">{{cite web|first=Christian |last=Long |title=Visit These 'Raiders of the Lost Ark' Travel Locations This Summer |url=https://uproxx.com/life/indiana-jones-raiders-travel-locations/ |publisher=Uproxx |date=June 12, 2016 |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191008104755/https://uproxx.com/life/indiana-jones-raiders-travel-locations/ |archive-date=October 8, 2019 |url-status=live}}</ref> Ker se film dogaja leta 1936, so bile televizijske antene po vsem mestu med snemanjem odstranjene.<ref name="Cinephilia">{{cite web|first=Sven |last=Mikulec |title='Raiders of the Lost Ark': Lucas and Spielberg's Epitome of Action-Adventure Films Still Waiting to Be Surpassed |date=22 October 2016 |url=https://cinephiliabeyond.org/raiders-lost-ark-lucas-spielbergs-epitome-action-adventure-films-still-waiting-surpassed/ |publisher=Cinephelia & Beyond |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703223600/https://cinephiliabeyond.org/raiders-lost-ark-lucas-spielbergs-epitome-action-adventure-films-still-waiting-surpassed/|archive-date=July 3, 2019 |url-status=live}}</ref> == Pobratena mesta == {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|MAR}} [[Fes, Maroko|Fès]], Maroko, od 22. oktober 1965 *{{flagicon|ALG}} [[Tlemcen]], Alžirija, od 28. maj 1969 *{{flagicon|ESP}} [[Kordova]], Španija od 10. junij 1969 *{{flagicon|EGY}} [[Kairo]], Egipt, od 14. marec 1976 || *{{flagicon|UZB}} [[Samarkand]], Uzbekistan, od 5. oktober 1977 *{{flagicon|MLI}} [[Timbuktu]], Mali, od 2. junij 1986 *{{flagicon|TUR}} [[Bursa]], Turčija, od 26. december 1987<ref name="Bursa twinnings">{{cite web|url=http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/|title=Kardeş Şehirler|access-date=2013-07-27|work=Bursa Büyükşehir Belediyesi Basın Koordinasyon Merkez|publisher=Tüm Hakları Saklıdır|archive-date=23 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160523225737/http://www.bursa.bel.tr/kardes-sehirler/sayfa/261/}}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Nišapur]], Iran, od 26. december 1987 |} {{clear}} == Galerija == <gallery mode="packed"> Mosquée des Trois Portes14.jpg|Mošeja treh vrat Grand Mosquée de Kairouan.jpg|Velika mošeja ponoči Remparts en flame.JPG|Obzidje ponoči Imgp7579a.jpg|Center mesta Kairouan SoukKairouan.JPG|Suk v Kairouanu Tunisia Hotel, Kairouan, Tunisia.JPG|Tunisia Hotel Tunezja, Kairouan, Baseny Aghlabidów - panoramio (2).jpg|Aglabidski bazeni Prière de Tarawih dans la Grande Mosquée de Kairouan. Ramadan 2012.jpg|Molitev Tarawih v Veliki mošeji </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest v Tuniziji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Kairouan}} {{Commons}} *{{Official website|http://www.kairouan.org}} *[http://www.tourismtunisia.com/togo/kairouan/kairouan.html Kairouan], tourismtunisia.com *[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=499 Kairouan World heritage Site], whc.unesco.org *[https://web.archive.org/web/20050210013750/http://www.flshk.rnu.tn/ Kairouan University] *[http://www.muslimheritage.com/topics/default.cfm?ArticleID=324 Al-Qayrawan], muslimheritage.com *[http://www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=33&letter=K#82 Kairwan], jewishencyclopedia.com *[http://www.worldstatesmen.org/Tunisia.html WorldStatesmen-Tunisia] *[https://web.archive.org/web/20090324014103/http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/ KAIROUAN, The Capital of Islamic Culture ] [[Kategorija:Kairouan| ]] [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Sveta mesta]] {{normativna kontrola}} ouun8hig7lq2gb1d7c33wz52y3zbdvw Tlaloc 0 33474 6687989 6440474 2026-06-11T06:29:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687989 wikitext text/x-wiki {{Infobox deity | type = Aztec | name = Tlaloc | image = <!-- WD --> | alt = | caption = Tlaloc kot ga opisuje ''Codex Magliabechiano'' | god_of = Bog strele, dežja in potresov | other_names = Nonohualco, Tlaloctlamacazqui, Tlaloccantecutli | member_of = | abode = • [[Tlalocan]]<br>• [[Trinajs nebes|Ilhuicatl-Meztli]] (prvo nebo)<ref name="NahoaMythology">{{navedi knjigo|author=Cecilio A. Robelo|title=Diccionario de Mitología Nahoa|url=|date=1905|publisher=Editorial Porrúa|isbn=970-07-3149-9|lang=es|pages=567, 568, 569, 570, 571}}</ref><br>• Chalchiuhtlicueyecatl ([[Mehiški zaliv]]) | symbol = | parents = Ustvaril [[Tezcatlipocas]] (Codex Zumarraga)<ref>{{navedi knjigo|author=Cecilio A. Robelo|title=Diccionario de Mitología Nahoa|url=|date=1905|publisher=Editorial Porrúa|isbn=970-07-3149-9|lang=es|pages=351}}</ref> | siblings = Nič | consort = [[Xochiquetzal]] (1.) in [[Chalchiuhtlicue]] (2.) | children = s Chalchiuhtlicue: [[Tlaloque]] (Nappatecuhtli, Tomiyauhtecuhtli, Opochtli, Yauhtli) in [[Huixtocihuatl]]<ref>{{navedi knjigo|author=Cecilio A. Robelo|title=Diccionario de Mitología Nahoa|url=|date=1905|publisher=Editorial Porrúa|isbn=970-07-3149-9|lang=es|pages=206, 207}}</ref> | gender = moški | region = [[Mezoamerika]] | ethnic_group = [[Azteki]] (Nahoa) | festivals = [[Azteški kolendar|Etzalcualiztli]] | equivalent1_type = [[Misteki]] | equivalent1 = Ñuhu-Dzahui | equivalent2_type = [[Zapoteki]] | equivalent2 = Pitao-Cocijo | equivalent3_type = | equivalent3 = }} '''Tlaloc''' (klasični nahuatl: Tlāloc [ˈtɬaːlok])<ref>{{navedi knjigo |author=Andrews, J. Richard |author-link=|year=2003 |title=Introduction to Classical Nahuatl |edition=revised |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=978-0-8061-3452-9 |oclc=50090230}}</ref> je azteški [[bog]] [[dež]]ja, [[veter|vetra]], [[strela|strele]] nadlog in rodovitnosti.<ref>{{navedi knjigo|title=Florentine Codex: General History of the Things of New Spain|last=Sahagun|first=Fray Bernardino de|year=1569|pages=2|quote="To him was attributed the rain; for he made it, he caused it to come down, he scattered the rain like seed, and also the hail. He caused to sprout, to blossom, to leaf out, to bloom, to ripen, the trees, the plants, our food."}}</ref> Široko so ga častili kot dobrodelnega dajalca življenja in prehrane. Vendar so se bali tudi zaradi svoje sposobnosti pošiljanja toče, grmenja in strele ter zaradi tega, ker je bil gospodar močnega elementa vode. Tlaloc je povezan tudi z jamami, izviri in gorami, zlasti [[Mount Tlaloc|sveto goro]], na kateri naj bi prebival. Njegove živalske oblike vključujejo čaplje in bitja v vodi, kot so dvoživke, polži in morda morska bitja, zlasti školjke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mexicolore.co.uk/aztecs/flora-and-fauna/frogs-and-toads|title=Frogs and toads|work=mexicolore.co.uk|accessdate=2021-08-14|archive-date=2019-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190430182336/http://www.mexicolore.co.uk/aztecs/flora-and-fauna/frogs-and-toads|url-status=dead}}</ref> Mehiški ognjič, ''Tagetes lucida'', ki so ga Azteki poznali kot ''yauhtli'', je bil še en pomemben božji simbol in so ga v domačih verskih obredih kadili kot obredno kadilo. [[Azteki]] so se ga zelo bali in so mu žrtvovali ljudi, da so ga pomirili. Verjeli so, da je bil odgovoren za [[poplava|poplave]] in [[suša|suše]], in da so ga ustvarili drugi bogovi. Najprej je bil poročen s Xochiquetzal, [[boginja|boginjo]] [[cvet]]ja, vendar jo je Tezcatlipoca ugrabil. Kasneje se je Tlaloc poročil z boginjo Chalchiuhtlicue (»Ona z žadovim krilom«). Tlaloca so po navadi upodabljali kot plavo bitje s čekani. V njegovem [[podzemlje|podzemlju]] so se nahajali tisti, ki so umrli zaradi [[strela|strele]], utopitve ali [[bolezen|bolezni]]. Skupaj s Chalchiuhtlicue je bil oče boga [[Luna|meseca]] Tecciztecatla. Imel je starejšo sestro Huixtocihuatl. Pri žrtvovanju so otroke utapljali. Tlaloc je vladal tretjemu od petih svetov v azteškem verovanju. Prebivalci [[Teotihuacan]]a so tudi častili Tlaloca, čeprav manj nasilno. Tu so našli podzemno svetišče Tlaloca.<ref name="auto">Townsend, Richard F. (1992). ''The Aztecs'' Thames & Hudson: London. p. 122.</ref> V predazteškem času sta častili Tlaloca teotihuacanska in [[Tolteki|tolteška]] [[civilizacija]] v [[Mezomerika|Mezomeriki]]. Tudi druge mezoameriške kulture so imele podobne bogove dežja, včasih le z malo različnimi lastnostmi. Na primer [[Maji]] so poznali [[Chaac]]a in [[Zapoteki]] Cocijo. Tlaloc se je imenoval tudi Nuhualpilli. <gallery> Slika:Tlaloc, God of the Rain, Thunder, Earthquakes; Codex Borgia.jpg|Upodobitev Tlaloc Slika:Monolito de Tláloc, Museo Nacional de Antropología.jpg|Kip Tlaloc Slika:Museo Nacional de Antropología - Wiki takes Antropología 086.jpg|Chacc Slika:Zapotec - Effigy Urn of Cocijo - Walters 482788.jpg|Cocijo </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== *{{commons category-inline}} *[http://www.famsi.org/research/pohl/jpcodices/images/tlaloc.jpg Tlaloc image at the Federation for the Advancement of Mesoamerican Studies] {{normativna kontrola}} {{myth-stub}} [[Kategorija:Azteška božanstva]] [[Kategorija:Bogovi neba in vremena]] [[Kategorija:Bogovi groma]] [[Kategorija:Bogovi plodnosti]] 73c07yzxe3dmxy2o5f8bd117gyf35p0 Klen 0 57287 6687806 5565033 2026-06-10T15:43:57Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, pravi pisanci 6687806 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Klen | image = Squalius cephalus Prague Vltava 2.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof |year=2024 |title=''Squalius cephalus'' |article-number=e.T61205A135101356 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T61205A135101356.en |access-date=6 May 2025}}</ref> | taxon = Squalius cephalus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus cephalus | Linnaeus, 1758 | Leuciscus cephalus | (Linnaeus, 1758) | Cyprinus capito | [[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoli]], 1786 | Cyprinus lugdunensis | [[Johann Julius Walbaum|Walbaum]], 1792 | Cyprinus orthonotus | [[Johann Hermann|Hermann]], 1804: | Cyprinus albula | [[Giovanni Domenico Nardo|Nardo]], 1827 | Cyprinus kietaibeli | [[Johann Reisinger (biolog)|Reisinger]], 1830 | Cyprinus rufus | [[Jean Nicolas Vallot |Vallot]], 1837 | Leuciscus brutius | [[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1838 | Leuciscus cavedanus | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1838 | Leuciscus rissoi | [[Heinrich Rudolf Schinz|Schinz]] [H. R.] 1840 | Leuciscus nothulus | Bonaparte, 1841 | Squalius pareti | Bonaparte, 1841 | Squalius tyberinus | Bonaparte, 1841 | Squalius cephalopsis | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Squalius orientalis | Heckel, 1847 | Leuciscus albiensis | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1844 | Leuciscus frigidus | Valenciennes, 1844 | Leuciscus squalius | Valenciennes, 1844 | Leuciscis vandoisulus | Valenciennes, 1844 | Squalius meunier | Heckel, 1852 | Cyprinus salmoneus | [[Laurens Theodorus Gronovius|Gronow]], 1854 | Leuciscus latifrons | [[Sven Nilsson (zoologist)|Nilsson]], 1855 | Squalius clathratus | [[Émile Blanchard|Blanchard]], 1866 | Squalius meridionalis | Blanchard, 1866 | Squalius turcicus var. platycephala | [[Sergei Nikolaevich Kamensky|Kamensky]], 1897 | Squalius cephalus var. athurensis | [[Louis Roule|Roule]] & [[G. del P. de Cardaillac de Saint-Paul|Cardaillac de Saint-Paul]] 1903 | Leuciscus cephalus var. wjatkensis | [[B. S. Lukasch|Lukasch]], 1933 | Leuciscus cephalus macedonicus | [[Stanko Karaman|S. L. Karaman]], 1955 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Squalius|access-date=6 May 2025}}</ref> }} '''Klen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Squalius cephalus''''') je [[Evropa|evropska]] sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). ==Opis== Klen je riba z valjastim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito veliko, ploščato [[glava|glavo]] s širokim [[čelo]]m in velikimi [[usta|usti]], katerih [[ustnice]] so mesnate in široke, v njih pa so dvoredni zobje, kar izkazuje roparsko ribo. [[Hrbet]] je pri odraslih primerkih sivozelene barve, boki so srebrni ali zlatorumeni, [[trebuh]] pa bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta temnejših odtenkov, prsni imata rdečkaste konice, trebušni in predrepna plavut pa so rdečkaste barve. Klen doseže dolžino do 60 [[centimeter|cm]] in je težak do 4 [[kilogram]]e. V izjemnih pogojih živijo do 20, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od aprila do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]] hitrega toka [[reka|rek]]. V času [[drst]]itve dobijo [[samec|samci]] drstne [[bradavica|bradavice]] po glavi in telesu. Klen se v mladosti hrani z vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in [[ličinke|ličinkami]] in občasno z [[ikre|ikrami]] drugih ribjih vrst ter vodnim [[rastline|rastlinjem]], odrasli kleni pa se hranijo tudi z ribami. ==Razširjenost== Klen je razširjen po celi Evropi, razen na skrajnem [[sever]]u in [[jug]]u. Živi v [[jata]]h v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. Odrasli samci pogosto postanejo samotarji. Ponekod v severni Evropi ga je najti celo v [[somornica|somornici]]. [[Zima|Pozimi]] se umakne v globlje dele rek in jezer, s[[pomlad]]i pa se vrača v plitvejše tokove. V Sloveniji ga je najti v vseh rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[postrv]]i, [[lipan]]a, [[mrena|mrene]] in [[ploščič]]a. Ogroža ga regulacija rečnih tokov, ki mu uničuje drstišča ter organska [[onesnaženost]] [[vodotok]]ov. == Sklici == {{sklici|1}} {{Taxonbar|from=Q189014}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Pravi pisanci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] q9r4mh3098ov7tke0icz8n2jxh0wsjv Samarkand 0 60295 6687876 6663532 2026-06-10T19:02:02Z Octopus 13285 /* Zgodnje islamsko obdobje */ urejanje 6687876 wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje | name = Samarkand | native_name = {{lang|uz|Самарқанд}} / Samarqand / {{lang|fa|سمرقند}} | image_skyline = {{Photomontage |photo1a = Registan square Samarkand.jpg |photo2a = Mausoleum of Amir Temur (1).JPG |photo2b = Shah-i-Zinda (8145369659).jpg |photo3a = Sherdor madrasah 3.jpg |photo3b = Mosque Bibi Khanum (5).JPG |photo4a = Mausolées du groupe central (Shah-i-Zinda, Samarcande) (6009956484).jpg |photo4b = |photo5a = |photo5b = |color = white |color_border = white |position = center |spacing = 2 |size = 266 |foot_montage = }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj:<br/>'''[[Trg Registan, Samarkand|Trg Registan]], nekropola [[Šah-i-Zinda]], [[mošeja Bibi Kanum]], pogled v notranjost Šah-i-Zinda, [[medresa Šerdor]] v Registanu, Timurjev [[Mavzolej Gur-e-Amir]] | blank_info_sec1 = [[uzbeščina]], [[ruščina]], [[perzijščina]] | blank_name_sec1 = Uradni jeziki | image_flag = | image_seal = Emblem of Samarkand.svg | pushpin_map = Uzbekistan | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Uzbekistanu | latd = 39 | latm = 39 | lats = 15 | latNS = N | longd = 66 | longm = 57 | longs = 35 | longEW = E | coordinates_type = type:city_region:UZ | coordinates_display = inline,title | established_title = Naselje | established_date = 8. st. pr. n. št. | area_total_km2 = 120 | area_land_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2019 | population_footnotes =<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.uz/en/181-ofytsyalnaia-statystyka-en/6383-demography |title=The State Committee of the Republic of Uzbekistan on Statistics |access-date=2020-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200429095401/https://stat.uz/en/181-ofytsyalnaia-statystyka-en/6383-demography |archive-date=2020-04-29 |url-status=dead}}</ref> | population_total = 513.572 | population_urban = | population_metro = 950.000 | population_density_km2 =auto | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | elevation_footnotes = | elevation_m = 705 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | website = | footnotes ={{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = Samarqand – Crossroads of Cultures<br/>Samarkand – stičišče kultur |Criteria = kulturno: i, ii, iv |ID = 603 |Year = 2001 |Area = 1123 ha |Buffer_zone = 1369 ha}} }} '''Samarkand''' ({{lang|uz|Samarqand}} in {{lang-tg|Самарқанд}}, {{lang-fa|سمرقند}}) iz časa [[Sogdija|Sogdije]]: ''Kamnita trdnjava'' ali ''Kamnito mesto'') je mesto v jugovzhodnem Uzbekistanu in eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest v Srednji Aziji. Je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega [[Uzbekistan]]a. Je glavno mesto istoimenske regije Samarkand in mesto na ravni okrožja, ki vključuje mestna naselja Kimyogarlar, Farhod in Khishrav. S 551.700 prebivalci (2021)<ref name=samstat>{{cite web |url=https://samstat.uz/files/284/Demografiya/1705/Hududlar-boyicha-shahar-va-qishloq-aholisi-soni.pdf |title=Urban and rural population by district |publisher=Samarkand regional department of statistics |language=uz |archive-url=https://web.archive.org/web/20220213143332/https://samstat.uz/uz/?option=com_dropfiles&format=&task=frontfile.download&catid=284&id=1705&Itemid=1000000000000 |archive-date=2022-02-13 |url-status=dead}}</ref> je tretje največje mesto v Uzbekistanu in ima svojo [[univerza|univerzo]]. Obstajajo dokazi o človeški dejavnosti na območju mesta, ki segajo v pozno [[paleolitik|paleolitsko]] dobo. Čeprav ni neposrednih dokazov o tem, kdaj je bil Samarkand ustanovljen, več teorij predlaga, da je bil ustanovljen med 8. in 7. stoletjem pred našim štetjem. Samarkand, ki je cvetel zaradi svoje lege ob [[svilna pot|svilni poti]] med Kitajsko, Perzijo in Evropo, je bil včasih eno največjih mest v Srednji Aziji in pomembno mesto imperijev Velikega Irana. V času [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] je bil glavno mesto Sogdijske satrapije. Mesto je leta 329 pr. n. št. osvojil [[Aleksander Veliki]], ko je bilo znano kot ''Markanda'', kar se je v grščini prevajalo kot {{lang|grc|Μαράκανδα}}.<ref name="History of Samarkand">{{cite web |title=History of Samarkand |url=http://www.sezamtravel.com/en/Samarkand |publisher=Sezamtravel |access-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103035234/http://www.sezamtravel.com/en/Samarkand |archive-date=3 November 2013 |url-status=live}}</ref> Mestu so vladali iranski in turški vladarji, dokler ga leta 1220 niso osvojili Mongoli pod [[Džingiskan]]om. Mesto je znano kot središče islamskih znanstvenih študij in rojstni kraj [[Timuridska renesansa|timuridske renesanse]]. V 14. stoletju ga je [[Timur Lenk]] postavil za glavno mesto svojega imperija in kraj svojega mavzoleja Gur-e Amir. Mošeja Bibi Kanum, obnovljena v sovjetskem obdobju, ostaja ena najpomembnejših znamenitosti mesta. [[Trg Registan, Samarkand|Samarkandski trg Registan]] je bil starodavno središče mesta in ga omejujejo tri monumentalne verske stavbe. Mesto je skrbno ohranilo tradicije starodavnih obrti: vezenje, zlatarstvo, tkanje svile, graviranje bakra, keramiko, rezbarjenje in poslikavo lesa. Leta 2001 je UNESCO mesto dodal na seznam svetovne dediščine kot ''Samarkand – križišče kultur''.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/603 Unesco]</ref> Sodobni Samarkand je razdeljen na dva dela: staro mestno jedro, ki vključuje zgodovinske spomenike, trgovine in stare zasebne hiše; in novo mesto, ki je bilo razvito v času [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] ter vključuje upravne stavbe skupaj s kulturnimi centri in izobraževalnimi ustanovami.<ref>{{cite web |url=https://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand/history.htm |title=History of Samarkand |website=www.advantour.com |access-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180516174124/https://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand/history.htm |archive-date=2018-05-16 |url-status=live}}</ref> 15. in 16. septembra 2022 je mesto gostilo vrh ŠOS 2022. Samarkand ima večkulturno in večjezično zgodovino, ki jo je bistveno spremenil proces nacionalne razmejitve v Srednji Aziji. Mnogi prebivalci mesta so materni govorci tadžiščine ali dvojezični govorci, medtem ko je uzbeščina uradni jezik, ruščina pa se v skladu z jezikovno politiko Uzbekistana pogosto uporablja tudi v javnosti. == Etimologija == Ime izvira iz iranskih perzijščine in sogdijščine ''samar'' za 'kamen, skala' in ''kand'' za 'trdnjava, mesto'.<ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features and Historic Sites |url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom |edition=2nd |year=2006 |publisher=McFarland |location=London |isbn=978-0-7864-2248-7 |page=[https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/330 330] |quote=Samarkand City, southeastern Uzbekistan. The city here was already named ''Marakanda'', when captured by Alexander the Great in 329 BCE. Its own name derives from the Sogdian words ''samar'', "stone, rock", and ''kand'', "fort, town".}}</ref> V tem pogledu ima Samarkand enak pomen kot ime uzbekistanske prestolnice [[Taškent]], pri čemer je ''taš-'' turški izraz za 'kamen', ''-kent'' pa turški analog besede ''kand'', izposojene iz iranskih jezikov.<ref>Sachau, Edward C. Alberuni’s India: an Account of the Religion. Philosophy, Literature, Geography, Chronology, Astronomy, Customs, Laws and Astrology of India about AD 1030, vol. 1 London: KEGAN PAUL, TRENCH, TRtJBNBR & CO. 1910. p.298.</ref> Po mnenju učenjaka Mahmuda al-Kašgharija iz 11. stoletja je bilo mesto v karahanidščini znano kot ''Sämizkänd'' ({{Script/Arabic|سَمِزْکَنْدْ}}), kar pomeni 'debelo mesto'.<ref>{{Cite book |last=al-Kashghari |first=Mahmud |url=https://archive.org/details/CompendiumOfTheTurkicDialectsPart1-MahmudAl-Kashghari/page/n283/mode/2up |title=Compendium of The Turkic Dialects |date=1074 |publisher=Harvard University Printing Office |series=Part 1 |publication-date=1982 |page=270 |translator-last=Dankoff |translator-first=Robert |quote=sämiz känd meaning “Fat city (balda samina)” is called thus because of its great size; it is, in Persian, Samarqand. |author-link= |translator-last2=Kelly |translator-first2=James Michael |translator-link= |via=Archive.org}}</ref> [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski]] cesar [[Babur]] iz 16. stoletja je mesto omenil tudi pod tem imenom, kastiljski popotnik Ruy González de Clavijo iz 15. stoletja pa je izjavil, da je Samarkand le popačena oblika tega imena.<ref>{{Cite journal |last=Ragagnin |first=Elisabetta |date=2020 |title=About Marco Polo Samarkand |url=https://uzlc.navoiy-uni.uz/index.php/uzlangcult/article/view/41 |journal=Uzbekistan: Language and Culture |language=en |publisher=Alisher Navo’i Tashkent State University of Uzbek Language and Literature |9=uz |10=Toshkent davlat oʻzbek tili va adabiyoti universiteti |volume=3 |issue=3 |pages=79–87 |issn=2181-922X |access-date=2025-05-08 |archive-date=2024-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240123015507/https://uzlc.navoiy-uni.uz/index.php/uzlangcult/article/view/41 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Samarkand je skupaj z [[Buhara|Buharo]] eno najstarejših naseljenih mest v Srednji Aziji, ki cveti zaradi svoje lege ob trgovski poti med Kitajsko in Evropo. Ni neposrednih dokazov o tem, kdaj je bil ustanovljen. Raziskovalci na Inštitutu za arheologijo v Samarkandu datirajo ustanovitev mesta v 8.–7. stoletje pr. n. št. Arheološka izkopavanja, izvedena znotraj mestnih meja (Syob in središče mesta) ter v predmestjih (Hodžamazgil, Sazag'on), so odkrila 40.000 let stare dokaze o človeški dejavnosti, ki segajo v zgornji paleolitik. Skupina mezolitskih (12.–7. tisočletje pr. n. št.) arheoloških najdišč je bila odkrita v predmestjih Sazag'on-1, Zamičatoš in Okhalik. Kanala Syob in Darg'om, ki sta oskrbovala mesto in njegova predmestja z vodo, sta se pojavila okoli 7.–5. stoletja pr. n. št. (zgodnja železna doba). Samarkand je bil že od samega začetka eno glavnih središč sogdijske civilizacije. V času perzijske rodbine Ahemenidov je mesto postalo prestolnica Sogdijske satrapije. === Helenistično obdobje === [[File:Afrasiyab ruins in Samarkand.jpg|thumb|upright=1.35|right|Starodavno mestno obzidje Samarkanda, 4. stoletje pr. n. št.]] [[File:Daniël de Blieck - Alexander Slaying Cleitus.jpg|thumb|upright=1.35|''Aleksander Veliki ubija Kleita v Samarkandu'', avtor Daniël de Blieck. Umetnostna galerija Ferens, Hull]] [[Aleksander Veliki]] je osvojil Samarkand leta 329 pr. n. št. Grki so mesto poznali kot ''Marakanda (Μαράκανδα)''.<ref>''Columbia-Lippincott Gazetteer'' (New York: Columbia University Press, 1972 reprint) p.&nbsp;1657</ref> Pisni viri ponujajo majhne namige o poznejšem sistemu vladanja. Omenjajo nekega Orepija, ki je postal vladar »ne od prednikov, ampak kot Aleksandrovo darilo«.<ref>{{cite journal |last=Shichkina |first=G.V. |title=Ancient Samarkand: capital of Soghd |journal=Bulletin of the Asia Institute |year=1994 |volume=8 |page=83}}</ref> Medtem ko si je Samarkand med Aleksandrovim začetnim osvajanjem utrpel znatno škodo, si je mesto hitro opomoglo in zacvetelo pod novim helenističnim vplivom. Pojavile so se tudi pomembne nove gradbene tehnike. Podolgovate opeke so nadomestile kvadratne, uvedene pa so bile tudi vrhunske metode zidanja in ometavanja.<ref>{{cite journal |last=Shichkina |first=G.V. |title=Ancient Samarkand: capital of Soghd |journal=Bulletin of the Asia Institute |year=1994 |volume=8 |page=86}}</ref> Aleksandrova osvajanja so v Srednjo Azijo uvedla klasično grško kulturo in nekaj časa je grška estetika močno vplivala na lokalne obrtnike. Ta helenistična zapuščina se je nadaljevala, ko je mesto v stoletjih po Aleksandrovi smrti postalo del različnih držav naslednic, grškega [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]], [[Grško-baktrijsko kraljestvo|grško-baktrijskega kraljestva]] in [[Kušansko cesarstvo|Kušanskega cesarstva]] (čeprav so Kušani sami nastale v Srednji Aziji). Potem ko je Kušanska država v 3. stoletju našega štetja izgubila nadzor nad Sogdijo, je Samarkand kot središče gospodarske, kulturne in politične moči začel upadati. Bistveneje je oživel šele v 5. stoletju. === Sasanidsko obdobje === Samarkand so okoli leta 260 n. št. osvojili perzijski [[Sasanidi]]. Pod sasanidsko oblastjo je regija postala bistveno središče [[Manihejstvo|manihejstva]] in je olajšala širjenje religije po vsej Srednji Aziji.<ref name="Dumper, Stanley 2007 319">{{cite book |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |publisher=ABC-CLIO |location=California |pages=319–320}}</ref> === Heftaliti in obdobje Turškega kaganata === Med letoma 350 in 375 n. št. so Samarkand osvojila nomadska plemena Ksionitov, katerih izvor ostaja sporen.<ref>Grenet Frantz, Regional interaction in Central Asia and northwest India in the Kidarite and Hephthalites periods in Indo-Iranian languages and peoples. Edited by Nicholas Sims-Williams. Oxford university press, 2003. Р.219–220</ref> Preselitev nomadskih skupin v Samarkand potrjuje arheološko gradivo iz 4. stoletja. Kultura nomadov iz porečja Srednje Sirdarje se širi v regiji. Med letoma 457 in 509 je bil Samarkand del Kidaritske države.<ref>Etienne de la Vaissiere, Sogdian traders. A history. Translated by James Ward. Brill. Leiden. Boston, 2005, pp.&nbsp;108–111.</ref> [[File:Turkish officers during a audience with king Varkhuman of Samarkand. 648-651 CE, Afrasiyab, Samarkand.jpg|thumb|upright|left|''Turški častniki med avdienco pri samarkandskem kralju Varkhumanu''. 648–651 n. št., freske [[Muzej Afrasiab v Samarkandu|Afrasiab, Samarkand]].<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |page=243 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA243}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Grenet |first1=Frantz |date=2004 |title=Maracanda/Samarkand, une métropole pré-mongole |journal=Annales. Histoire, Sciences Sociales |volume=5/6 |page=Fig. B |url=https://www.cairn.info/journal-annales-2004-5-page-1043.htm}}</ref>]] Ko so [[Heftaliti]] (''beli Huni'') osvojili Samarkand, so ga nadzorovali, dokler ga Göktürki v zavezništvu s sasanidskimi Perzijci niso osvojili v bitki pri Buhari, okoli leta 560 n. št.<ref>{{Cite book |last=Bivar |first=A.D.H. |url=https://www.iranicaonline.org/articles/hephthalites |title=Encyclopedia Iranica, Vol. XII, Fasc. 2 |publisher=London et al. |pages=198–201}}</ref> Sredi 6. stoletja je na [[Altaj]]u nastala turška država, ki jo je ustanovila rodbina Ašina. Nova državna tvorba se je poimenovala prvi Turški kaganat po ljudstvu Turkov, ki jim je na čelu stal vladar – kagan. Med letoma 557 in 561 je bil imperij Heftalitov poražen zaradi skupnih dejanj Turkov in Sasanidov, kar je privedlo do vzpostavitve skupne meje med obema imperijema.<ref>History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, AD 250 to 750. Vol. 3. Unesco, 1996. p.&nbsp;332</ref> V zgodnjem srednjem veku je bil Samarkand obdan s štirimi vrstami obrambnih zidov in je imel štiri vrata.<ref>Belenitskiy A.M., Bentovich I.B., Bolshakov O.G. Srednevekovyy gorod Sredney Azii. L., 1973.</ref> Na ozemlju Samarkanda so raziskali starodavni turški grob s konjem. Izvira iz 6. stoletja.<ref>Sprishevskiy V.I. Pogrebeniye s konem serediny I tysyacheletiya n.e., obnaruzhennoye okolo observatorii Ulugbeka. // Tr. Muzeya istorii narodov Uzbekistana. T.1.- Tashkent, 1951.</ref> V času vladarja Zahodnega turškega kaganata, Tong Jabghu Kagana (618–630), so se vzpostavili družinski odnosi z vladarjem Samarkanda – Tong Jabghu Kagan mu je dal svojo hčer.<ref>Klyashtornyy S. G., Savinov D. G., Stepnyye imperii drevney Yevrazii. Sankt-Peterburg: Filologicheskiy fakul'tet SPbGU, 2005 god, s. 97</ref> Nekateri deli Samarkanda so krščanski že od 4. stoletja. V 5. stoletju je bila v Samarkandu ustanovljena [[nestorijanstvo|nestorijanska]] stolica. Na začetku 8. stoletja se je preoblikovala v nestorijansko metropolijo.<ref>Masson M.Ye., Proiskhozhdeniye dvukh nestorianskikh namogilnykh galek Sredney Azii // Obshchestvennyye nauki v Uzbekistane, 1978, №10, p.&nbsp;53.</ref> Med sogdijskimi privrženci krščanstva in manihejstva so se pojavile razprave in polemike, kar se odraža v dokumentih.<ref>Sims-Wlliams Nicholas, A Christian sogdian polemic against the manichaens // Religious themes and texts of pre-Islamic Iran and Central Asia. Edited by Carlo G. Cereti, Mauro Maggi and Elio Provasi. Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag, 2003, pp.&nbsp;399–407</ref> === Zgodnje islamsko obdobje === [[File:Coin of Sogdian ruler Turgar, Ikhshid of Samarkand, Penjikent, 8th century CE (obverse and reverse), Tajikistan National Museum of Antiquities (319).jpg|thumb|Kovanec sogdijskega vladarja Turgarja, zadnjega Ikšida Samarkanda, Pendžikent, 8. stoletje n. št., Narodni muzej starin Tadžikistana.<ref>{{cite book |title=Tadjikistan : au pays des fleuves d'or |date=2021 |publisher=Musée Guimet |location=Paris |isbn=978-9461616272 |page=152}}</ref>]] Vojske [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] pod vodstvom [[Kutajba ibn Muslim|Kutajbe ibn Muslima]] so mesto zavzele v času dinastije [[dinastija Tang|Tang]] okoli leta 710 n. št. V tem obdobju je bil Samarkand raznolika verska skupnost in dom številnih religij, vključno [[zaratustrstvo]], [[budizem]], [[hinduizem]], [[manihejstvo]], [[judovstvo]] in [[nestorijanstvo|nestorijanskim krščanstvom]], večina prebivalstva pa je sledila zaratustrstvu.<ref>{{cite book |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |location=California}}</ref> Kutajba na splošno ni naseljeval Arabcev v Srednji Aziji; lokalne vladarje je prisilil, da so mu plačevali davek, vendar jih je večinoma prepustil samim sebi. Samarkand je bil glavna izjema od te politike: Kutajba je v mestu ustanovil arabsko garnizijo in arabsko vladno upravo, njegovi zaratustrski ognjeni templji so bili porušeni in zgrajena je bila [[mošeja]].<ref name="Wellhausen437438">{{cite book |last1=Wellhausen |first1=J. |author-link= |editor1-last=Weir |editor1-first=Margaret Graham |title=The Arab Kingdom and its Fall |date=1927 |publisher=University of Calcutta |url=https://books.google.com/books?id=qxPKpCcVOdcC |pages=437–438 |isbn=9780415209045 |access-date=2019-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190421054204/https://books.google.com/books?id=qxPKpCcVOdcC |archive-date=2019-04-21 |url-status=live}}</ref> Dolgoročno se je Samarkand razvil v središče islamske in arabske izobrazbe. Konec 740-ih let se je v Arabskem kalifatu pojavilo gibanje nezadovoljnih z močjo [[Omajadi|Omajadov]], ki ga je vodil abasidski poveljnik Abu Muslim, ki je po zmagi vstaje postal guverner [[Veliki Horasan|Horasana]] in [[Transoksanija|Transoksanije]] (750–755). Za svoje prebivališče si je izbral Samarkand. Njegovo ime je povezano z gradnjo večkilometrskega obrambnega zidu okoli mesta in palače.[38] Legenda pravi, da so med [[Abasidski kalifat|abasidsko]] vladavino od dveh kitajskih ujetnikov iz bitke pri Talasu leta 751 dobili skrivnost izdelave papirja, kar je privedlo do ustanovitve prve papirnice v islamskem svetu v Samarkandu. Izum se je nato razširil v preostali islamski svet in od tam v Evropo. [[File:Dinar of al-Mu'tazz, AH 253.jpg|250px|thumb|Zlati dinar kalifa al-Mutazza, kovan v Samarkandu leta 253 po [[hidžra|hidžri]] (867 n. št.). Njegova vladavina pomeni vrhunec upada osrednje oblasti kalifata.]] Abasidski nadzor nad Samarkandom je kmalu izginil in so ga je nadomestili [[Samanidska dinastija|Samanidi]] (875–999), čeprav so bili Samanidi med svojim nadzorom nad Samarkandom še vedno nominalni vazali kalifa. Pod samanidsko vladavino je mesto postalo prestolnica samanidske rodbine in še pomembnejše vozlišče številnih trgovskih poti. Samanide so okoli leta 999 strmoglavili [[Karahanidska dinastija|Karahanidi]]. V naslednjih 200 letih je Samarkandu vladalo zaporedje turških plemen, vključno s [[Seldžuki]] in Horezmijci.<ref>{{cite book |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |location=California |page=320}}</ref> Perzijski avtor Istakhri iz 10. stoletja, ki je potoval po Transoksaniji, živo opisuje naravno bogastvo regije, ki jo imenuje 'Smarkandski Sogd': {{quote|''Ne poznam kraja v njem ali v samem Samarkandu, kjer, če se povzpnemo na neko dvignjeno območje, ne bi videli zelenja in prijetnega kraja, in nikjer v bližini ni gora brez dreves ali prašne stepe ... Samakandski Sogd ... [se razteza] osem dni potovanja skozi neprekinjeno zelenje in vrtove ... Zelenje dreves in posejane zemlje se razteza vzdolž obeh strani reke [Sogd] ... in onkraj teh polj je pašnik za črede. Vsako mesto in naselje ima trdnjavo ... Je najbolj rodovitna od vseh Alahovih dežel; v njej so najboljša drevesa in sadje, v vsakem domu so vrtovi, cisterne in tekoča voda.''}} === Karahanidsko (Ilek-Khanidsko) obdobje (11.–12. stoletje) === [[File:Shah-i-Zinda.jpg|thumb|Spominjski kompleks [[Šah-i-Zinda]], 11.–15. stoletje]] Po padcu Samanidske države leta 999 jo je nadomestila Karahanidska država, kjer je vladala turška rodbina [[Karahanidi]].<ref name="ReferenceE">Kochnev B. D., Numizmaticheskaya istoriya Karakhanidskogo kaganata (991—1209 gg.). Moskva «Sofiya», 2006</ref> Potem ko se je država Karahanidov razdelila na dva dela, je Samarkand postal del Zahodnega Karahanidskega kaganata in je bil od leta 1040 do 1212 njegovo glavno mesto. Ustanovitelj Zahodnega Karahanidskega kaganata je bil Ibrahim Tamgač Kan (1040–1068). Prvič je v Samarkandu z državnimi sredstvi zgradil medreso in podpiral razvoj kulture v regiji. Med njegovo vladavino sta bili v Samarkandu ustanovljeni javna bolnišnica (''bemoristan'') in medresa, kjer so poučevali tudi medicino. Spominski kompleks [[Šah-i-Zinda]] so v 11. stoletju ustanovili vladarji rodbine Karahanidov.<ref>Nemtseva, N.B., Shvab, IU. Ansambl Shah-i Zinda: istoriko-arkhitektymyi ocherk. Tashent: 1979.</ref> Najbolj presenetljiv spomenik iz obdobja Karahanidov v Samarkandu je bila palača Ibrahima ibn Huseina (1178–1202), ki je bila zgrajena v citadeli v 12. stoletju. Med izkopavanji so odkrili fragmente monumentalnega slikarstva. Na vzhodni steni je bil upodobljen turški bojevnik, oblečen v rumen kaftan in z lokom v roki. Tukaj so bili upodobljeni tudi konji, lovski psi, ptice in ženske iz tistega obdobja.<ref>Karev, Yury. Qarakhanid wall paintings in the citadel of Samarqand: First report and preliminary observations in Muqarnas 22 (2005): 45–84.</ref> === Mongolsko obdobje === [[File:Afrosiab (8145369219).jpg|thumb|left|Ruševine Afrasiaba – starodavnega Samarkanda, ki ga je uničil Džingiskan]] Mongoli so leta 1220 osvojili Samarkand. Džuvajni piše, da je Džingiskan pobil vse, ki so se zatekli v citadelo in mošejo, mesto popolnoma izropal in vpoklical 30.000 mladeničev skupaj s 30.000 obrtniki. Samarkand je kan Barak vsaj še enkrat oropal, da bi dobil zaklad, ki ga je potreboval za plačilo vojske. Do leta 1370 je ostal del [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] (enega od štirih mongolskih nasledniških kraljestev). Potovanja [[Marko Polo|Marka Pola]], kjer Polo beleži svoje potovanje po svilni poti konec 13. stoletja, opisujejo Samarkand kot »zelo veliko in sijajno mesto ...«<ref>{{cite web |title=Samarkand Travel Guide |url=https://caravanistan.com/uzbekistan/center/samarkand/ |access-date=2021-03-20 |website=Caravanistan}}</ref> Območje [[Jenisej]]a je imelo skupnost tkalcev kitajskega porekla, Samarkand in Zunanja Mongolija pa sta imela obrtnike kitajskega porekla, kot poroča Čangčun. Potem ko je Džingiskan osvojil Srednjo Azijo, so bili za vladne upravitelje izbrani tujci; Kitajci in Kara-Kitaji (Kitani) so bili imenovani za soupravljavce vrtov in polj v Samarkandu, ki jih muslimani niso smeli upravljati sami.<ref>{{cite book |title=E.J.W. Gibb memorial series |url=https://books.google.com/books?id=35pFAQAAIAAJ |year=1928 |page=451}}</ref><ref>{{cite book |author=E. Bretschneider |date=1888 |title=Mediæval Researches from Eastern Asiatic Sources |chapter=The Travels of Ch'ang Ch'un to the West, 1220–1223 recorded by his disciple Li Chi Ch'ang |url=https://depts.washington.edu/silkroad/texts/changchun.html |publisher=Barnes & Noble |pages=37–108 |access-date=2018-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180430220305/http://depts.washington.edu/silkroad/texts/changchun.html |archive-date=2018-04-30 |url-status=dead}}</ref> Kanat je dovolil ustanovitev krščanskih škofij. === Timurjeva vladavina (1370–1405) === [[File:Bibi-Khanym Mosque (8145400614).jpg|thumb|Petkova mošeja Bibi Kanum, 1399–1404]] [[Ibn Batuta]], ki je obiskal Samarkand leta 1333, je Samarkand označil za »eno največjih in najlepših mest ter najpopolnejše med njimi po lepoti«. Omenil je tudi, da so sadovnjaki oskrbovani z vodo po ''norijah''.<ref>{{cite book |last1=Battutah |first1=Ibn |title=The Travels of Ibn Battutah |date=2002 |publisher=Picador |location=London |isbn=9780330418799 |page=143}}</ref> Leta 1365 je v Samarkandu prišlo do upora proti mongolski oblasti Čagatajev. Leta 1370 je osvajalec Timur ([[Timur Lenk]]), ustanovitelj in vladar [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] (1370-1499), Samarkand postavil za svojo prestolnico. Timur je za legitimizacijo uporabil različna orodja, vključno z urbanističnim načrtovanjem v svoji prestolnici Samarkand.<ref>Malikov Azim, The cultural traditions of urban planning in Samarkand during the epoch of Timur. In: Baumer, C., Novák, M. and Rutishauser, S., Cultures in Contact. Central Asia as Focus of Trade, Cultural Exchange and Knowledge Transmission. Harrassowitz. 2022, p.343</ref> V naslednjih 35 letih je obnovil večino mesta in ga naselil z odličnimi obrtniki in mojstri z vsega cesarstva. Timur si je pridobil sloves mecena umetnosti, Samarkand pa je postal središče regije Transoksanija. Timurjeva predanost umetnosti je očitna v tem, kako je v nasprotju z neusmiljenostjo, ki jo je izkazoval do svojih sovražnikov, izkazoval usmiljenje do tistih s posebnimi umetniškimi sposobnostmi. Življenja umetnikov, obrtnikov in arhitektov so bila prizanesena, da so lahko izboljšali in polepšali Timurjevo prestolnico. Timur je bil tudi neposredno vpleten v gradbene projekte, njegove vizije pa so pogosto presegale tehnične sposobnosti njegovih delavcev. Mesto je bilo v nenehni gradnji in Timur je pogosto ukazal hitro gradnjo in prenovo stavb, če ni bil zadovoljen z rezultati. Po njegovih ukazih je bilo do Samarkanda mogoče priti le po cestah; izkopali so globoke jarke, obzidje z obsegom 8 km pa je ločevalo mesto od okoliških sosedov.<ref>{{cite book |last=Wood |first=Frances |title=The Silk Roads: two thousand ears in the heart of Asia |url=https://archive.org/details/silkroad0000fran |year=2002 |location=Berkeley |pages=[https://archive.org/details/silkroad0000fran/page/136 136]–7}}</ref> V tem času je mesto imelo približno 150.000 prebivalcev.<ref name="ReferenceB">''Columbia-Lippincott Gazetteer'', p.&nbsp;1657</ref> Kastiljski veleposlanik Henrika III. Ruy Gonzalez de Clavijo, ki je bil med letoma 1403 in 1406 nameščen v Samarkandu, je pričal o neskončni gradnji, ki je potekala v mestu. »Mošeja, ki jo je zgradil Timur, se nam je zdela najplemenitejša od vseh, ki smo jih obiskali v mestu Samarkand.«<ref>{{cite book |last=Le Strange |first=Guy (trans) |title=Clavijo: Embassy to Tamburlaine 1403–1406 |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.46764 |year=1928 |location=London |page=[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.46764/page/n311 280]}}</ref> === Ulugbegovo obdobje (1409–1449) === [[File:Ulugh Beg's Astronomic Observatory.jpg|thumb|left|V Ulugbegovem observatoriju, v katerem je bil ta stenski sekstant, zgrajen v Samarkandu v 15. stoletju, je delalo veliko uglednih astronomov.]] Med letoma 1417 in 1420 je Timurjev vnuk [[Ulugh Beg]] v Samarkandu zgradil [[Ulugbegova medresa|medreso]], ki je postala prva stavba v arhitekturnem ansamblu Registana. Ulugh Beg je v to medreso povabil veliko število astronomov in matematikov islamskega sveta. Pod Ulughbegom je Samarkand postal eno od svetovnih središč srednjeveške znanosti. V prvi polovici 15. stoletja je okoli Ulugh Bega nastala cela znanstvena šola, ki je združevala ugledne astronome in matematike, med njimi [[Gijasedin al-Kaši]], [[Kadi Zada ​​al-Rumi]] in [[Ali Kušči]]. Ulugbegovo glavno zanimanje za znanost je bila [[astronomija]], zato je leta 1428 zgradil [[observatorij]]. Njegov glavni instrument je bil ''stenski kvadrant'', ki je bil edinstven na svetu.<ref>{{Cite web |url=https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Biographies/Ulugh_Beg/ |title=Ulugh Beg – Biography |website=Maths History}}</ref> Znan je bil kot ''Fakhri sekstant'' in je imel polmer 40 metrov.<ref>{{Cite book |last=Ulugh Beg |title=Dictionary of Scientific Biography}}</ref> Lok, ki ga vidimo na sliki na levi, je bil natančno izdelan s stopniščem na obeh straneh, ki je omogočalo dostop pomočnikom, ki so izvajali meritve. === 16.–18. stoletje === Leta 1500 so nomadski uzbeški bojevniki prevzeli nadzor nad Samarkandom. Približno v tem času so se kot voditelji mesta pojavili Šajbanidi. Leta 1501 je Samarkand dokončno zavzel Mohamed Šajbani iz uzbeške rodbine Šajbanidov in mesto je postalo del novo ustanovljenega [[Buharski kanat|Buharskega kanata]]. Samarkand je bil izbran za glavno mesto te države, v kateri je bil kronan Mohamed Šajbani Kan. V Samarkandu je ukazal zgraditi veliko medreso, kjer je kasneje sodeloval v znanstvenih in verskih sporih. Prva datirana novica o medresi Šajbani Kana sega v leto 1504 (v letih sovjetske oblasti je bila popolnoma uničena). Mohamed Salih je zapisal, da je Šejbani Kan v Samarkandu zgradil medreso, da bi ohranil spomin na svojega brata Mahmuda Sultana.<ref name="ReferenceF">Mukminova R. G., K istorii agrarnykh otnosheniy v Uzbekistane XVI veke. Po materialam «Vakf-name». Tashkent. Nauka. 1966</ref> Fazlalah ibn Ruzbihan v delu ''Mikhmon-namei Bukhara'' izraža svoje občudovanje nad veličastno stavbo medrese, njeno pozlačeno streho, visokimi hudžrami, prostornim dvoriščem in citira verz, ki hvali medreso.<ref>Fazlallakh ibn Ruzbikhan Isfakhani. Mikhman-name-yi Bukhara (Zapiski bukharskogo gostya). M. Vostochnaya literatura. 1976, p.&nbsp;3</ref> Zajn ad-din Vasifi, ki je nekaj let pozneje obiskal medreso Šejbani kana, je v svojih spominih zapisal, da so veranda, dvorana in dvorišče medrese prostorni in veličastni. Abdulatif Kan, sin vnuka Mirza Ulugbeka Kučkundži Kana, ki je vladal v Samarkandu od leta 1540 do 1551, je veljal za strokovnjaka za zgodovino Maverannahra in rodbine Šibanid. Pokroviteljsko je podpiral pesnike in znanstvenike. Abdulatif Kan je sam pisal poezijo pod literarnim psevdonimom Khuš.<ref>B.V. Norik. Rol' shibanidskikh praviteley v literaturnoy zhizni Maverannakhra XVI veka. Sankt-Peterburg: Rakhmat-name, 2008. p.&nbsp;233.</ref> Med vladavino aštarkhanidskega imama Kuli Kana (1611–1642) so bile v Samarkandu zgrajene znane arhitekturne mojstrovine. V letih 1612–1656 je guverner Samarkanda, Jalangtuš Bahadur, zgradil katedralno mošejo, [[Medresa Šerdor|medreso Tilja Kari]] in [[Medresa Šerdor|medreso Šerdor]]. Vodni most Zarafšan je opečni most, zgrajen na levem bregu reke Zarafšan, 7–8 km severovzhodno od središča Samarkanda, ki ga je zgradil Šajbani Kan na začetku 16. stoletja.<ref>{{Cite web|url= https://uzsmart.uz/encyclopedia/encyclopedia/66708.html|title= ZARAFSHON SUVAYIRGʻICH KOʻPRIGI |website= uzsmart.uz |accessdate= 2023-11-14}}</ref> Po napadu afšar šahanšaha Nader Šaha je bilo mesto v zgodnjih 1720-ih zapuščeno.<ref>''Britannica''. 15th Ed, p.&nbsp;204</ref> Od leta 1599 do 1756 je Samarkandu vladala aštrahanidska veja Buharskega kanata. <gallery mode="packed" heights="120"> File:Rajasthan3.jpg|[[Ulug begova medresa]] File:Rajasthan.jpg|[[Medresa Šerdor]] File:Registan Tillya-Kari madrasah2014.JPG|[[Medresa Tilja Kari]] Ulugh-beg Madrassa courtyard.JPG|Dvorišče Ulug begove medrese File:Lion(or tiger) on the Sher-dor madrassa.JPG|Tiger na ivanu medrese Šerdor </gallery> === Sodobnost === Leta 1868 so Samarkand osvojili ruski vojaki in ga vključili v [[Ruski imperij]]. V letih 1925-1929 je bil glavno mesto Uzbekistanske RVS. Tudi po tem, ko je bilo glavno mesto preseljeno v [[Taškent]], je Samarkand še naprej igral pomembno vlogo v kulturnem in gospodarskem življenju v regiji. Po razglasitvi Uzbekistanske neodvisnosti leta 1991, postane Samarkand pomembno industrijsko, kulturno in turistično središče nove države. Leta 2001 je bil Samarkand vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]-ve svetovne dediščine. 2750 obletnico mesta je praznoval na mednarodni ravni pod okriljem Unesca leta 2007. == Samarkand v zgodovini Velike svilne poti == Ker je imel ugodno lego na Veliki [[svilna pot|svilni poti]], je imel Samarkand od nekdaj poseben pomen med [[politik]]i, [[poslovnež]]i in [[popotnik]]i. Ta največja trgovska trans-kontinentalna pot v zgodovini človeštva, je povezovala [[Evropa|Evropo]] in Azijo in se je v [[Antika|antiki]] raztezala od [[Rim]]a do starodavne prestolnice [[Japonska|Japonske]], do [[Nara (mesto)|Nare]]. Pomembno je poudariti, da ta pot ni bila nikoli ena sama pot, ampak je vključevala različne poti, ki so se cepile kot krona mogočnega drevesa. Ena od glavnih poti, ki je prečkala Azijo od vzhoda do zahoda je imela začetek v prestolnici antične Kitajske v Čangan-u, šla na severozahodno mejo in prečkala gorovje [[Tjanšan]]. Del [[karavana|karavan]] je prečkalo [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]] in preko Taškenta prečkalo [[oaza|oaze]] Samarkanda, [[Buhara]]e, [[Horezm]]a in potovalo naprej do obal [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in [[Črno morje|Črnega morja]], do držav okrog [[Volga|Volge]] in [[Kavkaz]]a. Vzpostavitev [[Trgovina|trgovinskih]] vezi je v veliki meri pripisati odkritju poldragih kamnov v [[kamnolom]]ih v gorah osrednje Azije, ki so omogočili pridobivanje [[lazurit]]ov, [[nefrit]]ov, [[karneol]]ov in [[turkiz]]ov. Kot že ime pomeni, je bil glavni cilj trgovanje s [[Svila|svilo]], zelo cenjeno po vsem takratnem svetu. V zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] je bila svila celo bolj cenjena kot [[zlato]]. V Sogdiji je bila cena [[konj]]a enaka ceni 10 kosov svile. Svila je bila [[valuta]] za opravljeno delo, za vzdrževanje uslužbencev in se je lahko uporabljala za poplačilo kazni za storjena kazniva dejanja. Beneški trgovec [[Marco Polo]] je prvi imenoval karavanske poti kot »svilena pot«, prav tako je bil prvi [[Evropejec]], ki je dosegel meje kitajskega cesarstva. Izraz ''Velika svilna pot'' pa je bil vnesen v leksikone leta 1877, kamor ga je zapisal nemški [[raziskovalec]] Ferdinand Richthofen v svojem temeljnem delu ''Kitajska''. Velika svilna pot ni bila le blagovna pot za karavanske poti ampak je bila tudi pot za širjenje kulturnih dosežkov različnih narodov, njihovih intelektualnih vrednot in verskih prepričanj. Končno so skozi stoletja po njej potovali svetovno znani znanstveniki, raziskovalci in bojevniki. V sodelovanju z UNESCO-m je bil izdelan poseben dolgoročni program, ki obsega predloge o obnovi zgodovinske dediščine. Leta 1994 je bila v ta namen podpisana Samarkandska [[deklaracija]] ''Renaissance Great Silk Road''. == Geografija == Samarkand je v jugovzhodnem Uzbekistanu, v dolini reke Zarefšan, zato razpolaga z bogatimi naravnimi viri predvsem vodo ter ima tudi ključno lokacijo na trgovskih poteh v Srednji Aziji. Je 135 km od Karšija. Cesta M37 povezuje Samarkand z Buharo, ki je oddaljena 240 km. Cesta M39 ga povezuje s Taškentom, ki je oddaljen 270 km. Meja s Tadžikistanom je od Samarkanda oddaljena približno 35 km; tadžikistanska prestolnica Dušanbe je od Samarkanda oddaljena 210 km. Cesta M39 povezuje Samarkand z Mazar-i-Sharifom v Afganistanu, ki je oddaljen 340 km. Reka Zerafšan je zelo vodnata, saj jo napaja sneg iz gora na jugu in vzhodu, izliva pa se v [[Amu Darja|Amu Darjo]]. Vladarji v Samarkandu so zgradili zapleteno omrežje namakalnih kanalov in tako zagotovili vir za razvoj kmetijstva. === Podnebje === Samarkand ima hladno polsušno podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija: ''BSk'') z vročimi, suhimi poletji in relativno vlažnimi, spremenljivimi zimami, v katerih se izmenjujejo obdobja toplega vremena z obdobji hladnega vremena. Julij in avgust sta najbolj vroča meseca v letu, s temperaturami, ki dosežejo in presegajo 40 °C. Padavin je od junija do oktobra malo, vendar se od februarja do aprila povečajo do največje količine. Januar 2008 je bil še posebej hladen; temperatura je padla na −22 °C.<ref>{{cite web |url=http://www.samarkand.info/html/weather.html |title=Weather in Samarkand |access-date=2009-06-11 |author=Samarkand.info |archive-url=https://web.archive.org/web/20090604132408/http://www.samarkand.info/html/weather.html |archive-date=2009-06-04 |url-status=live}}</ref> == Znamenitosti == === Trg Registan === {{glavni|Trg Registan, Samarkand}} [[Trg Registan, Samarkand|Trg Registan]] (peščeno mesto) je srce Samarkanda. Bil je središče obrti in trgovine že mnogo pred napadom Mongolov. Kompleks Registan sestavljajo Ulugbegova medresa (1417-1420), Tilja Kari (1646–1660) in Šer-Dor (1619-1636). Medresa je bila muslimanska izobraževalna ustanova, kjer so se usposabljali [[duhovnik]]i, [[državnik]]i in [[znanstvenik]]i. V 14. in začetku 15. stoletja je postal Registan uradni center Samarkanda. Takrat je do trga pripeljalo šest glavnih [[Ulica|ulic]] v radialnih smereh. V podaljšku ene od ulic stoji velika kupola zgrajena v imenu Tuman-ake, Amir Timurjeve žene. Za Ulugbegovo medreso (1409–1449) se od Registana do bazarja razteza ceremonialni del trga. Sledijo trije novi objekti postavljeni vzdolž oboda trga: veličastna medresa zgrajena na zahodni strani, medtem ko je [[karavanseraj]] (zavetišče za popotnike in trgovce) zgrajen na severnem delu. ''Sufi khanak'' (samostan za derviše) je na vzhodni strani trga. ''Bobur'', kupola khanaka, je bila zelo visoka. Z dokončanjem trga Registan v 14.–15. stoletju se je mestna arhitektura razvila in obogatila. Trg je postal središče gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v mestu. V 17. stoletju je bil na ukaz Yalangtush Bahadurja (namestnika kana Bokharana iz Samarkanda) Registan v celoti obnovljen. V letih 1619-1636 je bil zgrajen Ulugbegov khanak in medresa Šer-Dor in v letih 1646-1660 na mestu karavansarajev še medresa Tilja Kari. Kompleks treh medres je edinstven primer urbanizma in odličen model arhitekturne zasnove glavnega trga v mestu. === Ulugbegova medresa (1417–1420) === {{glavni| Ulugbegova medresa}} [[Slika:Registan Ulugbek madrasah2014.JPG|thumb|250px|left|Ulugbegova medresa]] [[Slika:44 Samarkand Registan medresa Ulug Beg (11).JPG|thumb|250px|right|Skupina učenjakov v Ulugbegovi medresi]] [[Ulugbegova medresa]] je bila že od samega začetka glavna verska institucija v Samarkandu in edinstvena univerza v srednjem veku. Prvotno je imela 50 ''hujras'' (celic), ki so služile kot stanovanje za več kot 100 študentov. Poleg [[teologija|teologije]] so poučevali še [[matematika|matematiko]], [[astronomija|astronomijo]] in [[filozofija|filozofijo]]. Predavali so najbolj ugledni znanstveniki tistega časa Kazi-Zadeh Rumi, Ghijasadin Džemšid Kašij, Kušči, Mohammad Havafi in drugi. Na tej ustanovi je študiral tudi Abdurakhman Džami, vidni Tadžiški [[pesnik]], znanstvenik in filozof. Po pisnih virih, je Ulug Beg osebno predaval o matematiki. Arhitektura stavbe kaže na visoko raven znanja njenih ustvarjalcev. Avtor projekta je bil arhitekt Šahrukh, Ulugbegov oče, ter Kavamadin Šerazi, ki je ustvaril slavni kompleks v Heratu in medreso v Hargirdu. Dimenzije Ulugbegove medrese (81 x 51 m, samo dvorišče 30 x 30 m) so primerljive z največjimi cesarskimi Timurjevimi stavbami. Glavna fasada, ki gleda na trg je sestavljena iz portala, dveh [[minaret]]ov in povezovalnih zidov, nad katerimi se dvigajo mogočne kupole. Spiralni okras stavbe poudarja simetrijo in dimenzijo minaretov in ustvarja občutek letenja v nebo. Dekor zunanje in notranjih fasad je bogat in raznolik. Stavba je znana po svojih [[marmor]]nih ploščah na tleh, izklesanih v kompozitnih [[mozaik]]ih in [[majolika]] ploščah z geometrijskimi, vegetativni in epigrafskimi vzorci. Mozaik plošče nad vhodnim lokom so še posebej učinkovite, saj simbolno predstavljajo stilizirano zvezdno nebo. Medresa je bila do začetka 20. stoletja hudo uničena. Obnovitvena dela so opravili v letih 1930–1990. === Medresa Šerdor (1619–1636) === {{glavni|Medresa Šerdor}} [[File:Registan Sherdor madrassah2014.JPG|thumb|250px|left|Medresa Šerdor]] Jalangtush Bahadur je bil odločen vodja, pameten politik, vodja velike neodvisne kneževine in namestnik kana Bokharana v Samarkandu. Na mestu razpadajočega in uničenega Ulugbegovega khanaka, je dal Jalangtush zgraditi medreso, ki skoraj v celoti posnema fasado nasproti stoječe Ulugbegove medrese, je istih dimenzij, razporeda na portalu z minaretom in rebrasto kupolo na vsaki strani. ''Hokim'' (župan) Samarkanda se je odločil vrniti mestu slavo arhitekturnih mojstrovin. Temelj medrese Šerdor je 1,5 metra višji od nivoja trga Ulugbegove medrese. Dimenzije celotne medrese so 70 x 56 m in dvorišča 30 x 38 m. Sestava dvorišča je tradicionalna. V dveh nadstropjih so ''hujras'' (celice) za študente, 4 ''ivani'' in 2 ''darskhanas'' (učilnice). [[Medresa Šerdor]] je bila zgrajena v slogu ''Koš'' (kompozicija z dvema nasprotnima stavbama). Druge fasade imajo 54 ''hujras'' in so jih postavili z bolj razvitimi metodami tehnologije gradnje. Ob sprednji fasadi sta minareta, medtem ko sta druga dva vogala okrašena z masivnimi stolpi. Dekorativna sestava nad obokom portala je še ena posebnost medrese. Na desni in levi strani portala je [[Heraldika|heraldični]] [[simbol]] črtastega [[Tiger|tigra]], ki preganja jelenovega mladiča. Par [[Sonce|sonc]] nad njihovimi hrbti ima človeške obraze. Ta dva tigra sta dala ime Šerdor. Zunanje in notranje fasade so urejene na neverjetno ustvarjalen način. Prekrite so z glaziranimi ploščicami, odličnimi modeli mozaikov in s pozlačenimi slikami. Mozaik plošče na dvoriščnih lokih so sestavljene iz številnih dvojnih cvetov in popkov, ki tvorijo kompleksno pisan okrasni vzorec. Motiv na plošči z lepimi šopki cvetja v cvetličnih vazah simbolizira 'drevo življenja', ki se pogosto uporablja v arhitekturni kot okras. === Medresa Tilja Kari (1646 - 1660) === {{glavni|Medresa Tilja Kari}} [[File:Registan Tillya-Kari madrasah2014.JPG|thumb|250px|Medresa Tilja Kari]] Deset let po izgradnji medrese Šer-Dor, Yalangtush Bahadur začne novo gradnjo, kombinacijo medrese in Petkove mošeje, ki je dobila ime Tilja Kari (1646-1660). Ta stavba je zaključila zasnovo trga Registan. Da bi dosegli enotnost med vsemi konstrukcije na trgu, je bila arhitektura [[medresa Tilja Kari|medrese Tilja Kari]] oblikovana v skladu z obstoječimi zgradbami. Fasada je bila malo razširjena, da bi ustvarili vizualno zaprt prostor. Arhitektura pročelja Tilja Kari je vredna ozadja za obe medresi, ki stoji nasproti druga drugi. Medresa ne leži na glavni osi, temveč na zahodni strani zaprtega dvorišča z enonadstropnimi ''hujras''. Široko dvorišče s štirimi ''ayvans'' je obdano s celicami. Zahodni del konstrukcije je kupola mošeje z dvema sosednjimi galerijama, medtem ko je središče kompleksa trg s križnimi sobami. Notranjost mošeje je urejena v slogu ''kundal'', ki slovi po bogato pozlačenem okrasju in ozadju. Tudi [[mihrab]] (niša za molitev kaže smer Meke) in [[minbar]] (tribuna za imama) sta pozlačena. Stropne reliefne poslikave v koncentričnih krogih v osrednji dvorani so razkošne in bogate. Ta razkošna dekoracija je dala ime medresi Tilja Kari in pomeni 'zlato prevlečeno'. Zunanje in notranje fasade so iz opečnih mozaikov in majolike z geometrijskimi, vegetativni in epigrafskimi vzorci. Masivna lesena [[vrata]] so okrašena z vegetativnim in epigrafskim okrasjem. <gallery> Slika:44 Samarkand Registan medresa Tillya Kori (2).JPG|[[Medresa Tilja Kari]] na trgu Registan v Samarkandu Slika:44 Samarkand Registan medresa Tillya Kori (16).JPG|Detajl notranjosti medrese Tilja Kari File:Mosque Bibi Khanum (2).JPG|[[Mošeja Bibi Kanum]] - vhodni portal File:Mausoleum of Amir Temur (1).JPG|Zunanjost [[mavzolej Gur-e Amir|mavzoleja Gur-e Amir]] Slika:Mausoleum of Amir Temur (5).JPG|Nagrobniki v mavzoleju Gur-e Amir </gallery> === Mošeja Bibi Kanum === {{glavni|Mošeja Bibi Kanum}} [[Slika:Мечеть Биби Ханум. Самарканд.jpg|thumb|Mošeja Bibi Kanum]] »Njena kupola bi bila enkratna, če nebo ne bi bilo njena kopija, njen obok bi bil enkraten, če ''Via lactea'' (Rimska cesta) ne bi bila njegova tekmica.« Bibi Kanum je največja mošeja v Srednji Aziji in ena največjih mošej v celotnem muslimanskem svetu. Po izkopavanjih, so njene dimenzije okoli 100 x 140 metrov. Za primerjavo, dimenzije mošeje Khasan v [[Kairo|Kairu]] (ki je bila prav tako zgrajena v 14. stoletju) so 60 x 120 m. Ali pa, če pogledamo v zahodno Evropo, gotska [[Milanska stolnica]], ki je ena največjih stolnic iz tega časa, je skoraj enako velika kot mošeja Bibi Kanum. Mošeja Bibi Kanum (v prevodu ''najstarejša žena'') je bila zgrajena za najstarejšo Timurjevo ženo, Saraja Mulk Khanim. Za stavbo se uporablja tudi ime ''mošeja Džuma'' iz Samarkanda, kamor je na tisoče moških muslimanov hodilo k molitvi. V resnici je bila mošeja zgrajena leta 1399–1404 na ukaz Amir Timurja, po vrnitvi iz enega od indijskih pohodov. Mošeja Bibi Kanum je bila namenjena kot tekmec vsem, kar jih je kdaj videl v drugih državah. Pri gradnji so sodelovali [[arhitekt]]i, [[umetnik]]i in [[obrtnik]]i iz različnih držav in uporabljali svoje bogate izkušnje in tradicijo in ustvarili ta veličasten kompleks. Ogromno število [[zgodovinar]]jev, [[arheolog]]ov in umetnostnih kritikov je imelo priložnost, da si je predstavljalo prvotni videz. Do danes so ohranjeni: portal na dvorišču mošeje, majhni mošeji na vsaki strani in minaret. Veliko dvorišče je bilo prekrito z marmornimi ploščami in obdano z galerijo za romarje. Vhod na dvorišče je bil zasnovan v obliki portala in dveh okroglih minaretov višine 50 m. Fasada glavne mošeje je tudi okrašena z veličastnim portalom z dvema minaretoma. Zunanjost vseh sob je bila bogato okrašena z večbarvnimi glaziranimi ploščicami ter z opeko zapletenih geometrijskih oblik in verskih [[Aforizem|aforizmov]]. Razkošna in bogata notranjost je bila okrašena z [[majolika]] mozaiki, marmorjem, izklesanimi črkami in pozlačenimi vzorci. Do začetka leta 2003 je bila obnova zaključena, dela so se izvajala pod vodstvom glavnega inženirja Khodikhon Akobirova. === Mavzolej Gur-e Amir === {{glavni|Mavzolej Gur-e-Amir}} [[File:ShrineofAmirTimur.jpg|thumb|Mavzolej Gur-e Amir]] Mavzolej Gur Emir (prevedeno 'grob vladarja') je kraj, kjer so pokopani Timur, njegovi sinovi in vnuki. Prvotno je bil zgrajen mavzolej le za Timurjevega vnuka sultana Mohameda, ki je umrl med vojaško akcijo leta 1403. Smrt sultana Mohameda je bila za Timurja velika tragedija. Sultan Mohamed se je rodil v družini Džehanghir, starejšemu Timurjevemu sinu in je veljal za [[prestolonaslednik]]a. [[Mavzolej]] (celotna površina znaša 79,5 x 51,7 m) stoji v jugovzhodnem delu Samarkanda. Obsega medreso in Sufi khanak. Vse stranice okoli dvorišča so dekorirane z neprekinjenimi oboki, [[pilaster|pilastri]] in štirimi dvostopenjskimi minareti na vogalih. Ti objekti so bili odkriti med arheološkimi izkopavanji. Notranjost mavzoleja je okrašena z oblikovalskimi metodami, ki so bile značilne za 14.–15. stoletje: trdni dekorativni premazi, bogastvo in razkošje vzorcev in barv. Velike plošče iz zelenega [[oniks]]a so uporabljene za podlago okrasnim modrim in pozlačenim napisom. V marmornih ploščah na stenah so napisani napisi in pozlata, medtem ko so ostali deli stene prekriti z velikimi ploščami z zvezdastimi ''girih''. Loki in notranja kupola so okrašeni z visokim [[relief (umetnost)|reliefom]] iz papirne kaše, pozlačeni in pokriti z majhnimi cvetličnimi okraski. Notranjost je okrašena z lesenimi vrati s čudovito [[Rezbarstvo|rezbarijo]], [[biser]]ovino in [[srebro]]m in barvitim rdečim, modrim, vijoličnim, zelenim in rumenim barvnim okenskim [[steklo]]m. Arhitekturni kompleks z modro kupolo vsebuje [[sarkofag]]e Timurja, njegovih sinov Šahrukh Mirza in Miranšah, vnuka sultana Mohameda in njegovega pravnuka. Ob Timurjevem vznožju je Ulugbegov grob. Največji [[nagrobnik]] v mavzoleju pripada Timurjevemu duhovnemu učitelju Mir Baraku. Vsak sarkofag je iz marmorja, le Timurjev je iz trdnega bloka temno zelenega [[jadeit|žada]], ki je bil dodan pod vlado Ulug bega. Okrašeni izklesani nagrobniki v notranjem prostoru mavzoleja zgolj kažejo na lokacijo dejanskih grobov, ki ležijo v [[Kripta|kripti]] neposredno pod glavno sobo. === Šah-i-Zinda === {{glavni|Šah-i-Zinda}} Slikovit spominski kompleks, [[Šah-i-Zinda]] se pogosto šteje za arhitekturni biser Samarkanda. Kompleks spomenikov (nagrobnikov) je nastal sredi 11. stoletja v bližini zidovja Afrosiaba. Mavzolej nad grobom preroka Kusam Ibn Abasa je služil kot temelj za [[pokopališče]] Šah-i-Zinda. Zgrajeni v različnih obdobjih, so mavzoleji mešanica in slikovita sestava stavb, razvrščenih ob ozki srednjeveški ulici, kjer se opravlja ''ziarat'' (čaščenje na glavnem grobu). Proces izgradnje je trajal skoraj 9 stoletij. Ohranjeni del stavb vključuje več kot 20 mavzolejev. Ta kompleks predstavlja ne samo mojstrski način gradnje mavzolejev v Samarkandu, temveč prikazuje tudi celoten razvoj in oblikovanje šole ''Maverounnahr'', so pa tudi spomeniki dekorativne in uporabne umetnosti v Srednji Aziji. Kompleks je sestavljen iz treh skupin objektov: nižjih, srednjih in višjih, ki so povezani z obokanimi kupolami (''čartak''). Prvi objekti segajo v 11.–12. stoletje. Od takrat so se ohranili le temelji, deli sten in oboki. Glavna skupina stavb sega v 14.–15. stoletja. Osrednji del predstavlja mavzolej Kusam Ibn Abasa (11.–15. stoletje) in je v severovzhodnem delu kompleksa. Vse stavbe te skupine - mošeje, mavzoleji, ''čiliahana'' (prostor za 40-dnevni post) in drugi prehodi, so bile zgrajene v različnih obdobjih. Keramični nagrobnik Kusam Ibn Abasa se je pojavil v letu 1480 v času Timurja in je glavni okras mavzoleja. To je ena od mojstrovin spretnih srednjeazijskih keramičarjev. Stranice so prekrite z majoliko, kjer se pozlačeni vegetativni okraski prepletajo z bogato okrašenim napisom tekstov iz [[Koran]]a. Zgornjo skupino stavb sestavljajo trije mavzoleji obrnjeni drug proti drugemu. Najprej je mavzolej Khodja Akhmada (40 leta 14. stoletja), ki zaključuje ulico s severa. Mavzolej iz leta 1361 na desni pa meji na isti del na vzhodu. Na zahodni strani je še kompleks, zgrajen za Timurjevo ženo Tuman-aka iz začetka 15. stoletja. Ta kompleks je sestavljen iz treh sob - mavzoleja, mošeje in ''hujre''. Srednja skupina je sestavljena iz mavzolejev iz zadnje četrtine 14. stoletja in prve polovice 15. stoletja in je povezana z imeni Timurjevih sorodnikov ter vojaške in duhovniške aristokracije. Na zahodni strani izstopa mavzolej Šadi Mulk-aka, Timurjeve nečakinje. Portal kupolaste grobnice je oblikovan iz [[terakota|terakote]] in majolike. Poslikane 'preproge' trakov konča napis in dekorativna plošča z ločnimi figuricami. Okras celotne notranjosti, od temeljev do kupole, je zelo bogat. Nasproti je mavzolej Širin Bika-ake, Timurjeve sestre. Portal je prekrit z globoko modrimi sestavljenimi mozaiki. Mavzolej Širin-Bika-ake ima obliko oktaedra in je edinstvena grobnica iz prve polovice 15. stoletja. Vhodni portal (1434–1435) je bil zgrajen po naročilu malega Ulugbegovega sina Abdul Aziza in zaključuje kompleks. Portal je okrašen z opeko in ''kašin'' mozaiki in ima napis o naročniku gradnje. === Mavzolej Khoja Danijar (sveti Daniel) === [[File:Khodja-Doniyor-Mausoleum.jpg|thumb|250px|left|Mavzolej svetega Daniela]] Mavzolej Khoja Danijar (svetega Daniela) je na severni strani hriba Afrosiab, ob starem Samarkandskem zidu, v bližini majhne reke Siab. Ta čudoviti mavzolej, ki je bil obnovljen v začetku 20. stoletja, je bil postavljen nad pokopanim [[prerok]]om. To je eden izmed najbolj svetih krajev v Samarkandu, kjer je bil zaznan koranski in svetopisemski lik preroka Danijarja (Daniel ali [[Hodža (muslimanski duhovnik)|hodža]] Danijar na vzhodu) in je tukaj tudi pokopan Legenda pravi, da je njegove posmrtne ostanke pripeljal sem Amir Timur. Khoja Danijar je bil plemič in potomec kralja Salomona. Živel je v 4 - 5. stoletju pred našim štetjem in bil v Babilonu v ujetništvu skupaj z drugimi Judi, ko je Jeruzalem osvoji Nebukadnezar II. leta 586 pred našim štetjem. Bog je obdaril Daniela s sposobnostjo razumevanja pomena prikazovanj in sanj. Včasih je uporabil to spretnost pri razlaganju sanj Nebukadnezar II. Mavzolej so zgradili mojstri iz Samarkanda in je s petimi kupolami sodobna stavba. Znotraj je nagrobnik Khoja Danijarja dolg 18 metrov in zavzema skoraj vso notranjost prostora. Arheološka raziskava kaže, da je bil pred gradnjo mavzoleja, nagrobnik pod milim nebom. Domnevajo, da je bilo prvotno pokopališče pokrito z rečnimi kamni. Poleg tega podatki iz preteklosti kažejo, da je bil grob obnovljen, saj so bili sveti simboli na zgornjem delu in s tem pokazali, kje je prerokov grob. Ob mavzoleju je izvir neverjetno okusne in blagoslovljene vode. Vsaka oseba, ki želi pristopiti k mavzoleju mora piti to vodo in izprati vse odprte dele telesa. Ljudje verjamejo, da ta izvir zdravi ne le telo ampak tudi dušo. Mavzolej je zato predmet romanja tako za lokalne prebivalce kot popotnike iz vsega sveta. Leta 1966 je moskovski in patriarh vse Rusije Aieksij II. obiskal mavzolej in ga posvetil. Legenda pravi, da je po tej posvetitvi drevo [[pistacija]], ki raste pred mavzolejem in je bila že mrtva, spet zacvetela. === Ulugbegov observatorij === {{glavni|Ulugbegov observatorij}} Veličastna stavba, eden največjih in najbolje opremljenih [[observatorij]]ev v srednjem veku, je bil zgrajen po naročilu Ulug Bega na griču Kuhak v letih 1428-1429. Po Ulugbegovi smrti (1449) je bil observatorij uničen in pozabljen. Ruševine stavbe je našel arheolog Vjatkin V. leta 1908. Opazovalnica je bila zgrajena v obliki [[valj]]a, 30,4 m in 46,4 m premera. 3-nadstropna zgradba je imela vgrajen velikanski marmornat [[sekstant]] z izjemnim polmerom 40,21 m za merjenje [[koordinate|koordinat]] Sonca, [[Luna|Lune]] in drugih [[planet]]ov. Sekstant je bil med arheološkimi izkopavanji še vedno dobro ohranjen. Njegov lok je šestina kroga (60 º). Lok sekstanta je omejen z dvema ovirama tlakovanima z marmorjem. Sekstant je prav usmerjen [[poldnevnik]]. Točke in številke so vklesane v marmor na površini in označujejo stopinje kroga. [[Azimut]]ne izmere so bile izvedene na vodoravnem krogu na vrhu stavbe z drugimi inštrumenti, ki niso bili ohranjeni. V observatoriju so bili tudi drugi majhni [[merilna naprava|merilni inštrumenti]]: [[sončna ura]], zvezdna ura, [[astrolab]], [[armilarna sfera|armilarne sfere]] in drugi. Observatorij je imel veliko dvorano in veliko velikih in majhnih sob. Po Abd ar-Razzak Samarkandi in Bobur, so bile notranje stene opazovalnice opremljene z ilustracijami devetih nebesih [[sfera|sfer]], 9 coelospher s stopinjami in minutami, sedem planetov, stalnih zvezd in globusom razdeljenim na podnebna območja, z gorami, morji, puščavami in drugim. Eden izmed največjih dosežkov samarkandskih astronomov je bila izdaja »Ulugbeka zidž« in »Gurkanski zidž«. Ta katalog je še posebej pomembna zato, ker vsebuje [[grafikon]]e, ki opisujejo 1018 zvezd. Samarkandski astronomi so delali na teh kartah daljše časovno obdobje in jih končali v letu 1437. Vendar pa so bile nekatere spremembe nenehne in so jih vključili v katalog po Ulugbegovi smrti. === Afrosiab === {{glavni|Muzej Afrasiab v Samarkandu}} [[File:Afrasiab - details from The Ambassadors' Painting 3 - great procession.JPG|thumb|250px|left|Arheološki ostanki poslikav razstavljene v muzeju]] Pred začetkom 8. stoletja je bil Samarkand v bližini severovzhodnih meja današnjega mesta. Mesto se je imenovalo Afrosiab po legendarnem kralju in je obsegalo več kot 200 hektarjev. Mesto je bilo zaščiteno z rečnimi stenami na severu in vzhodu in globokimi grapami na jugu in zahodu. Mnogi znanstveniki verjamejo, da je bil Afrosiab v Sogdianu glavno mesto Marakanda in je bilo uničeno v vojaških operacijah Aleksandra Velikega v 4. stoletju pred našim štetjem. Edinstvenost Afrosiaba je bila velikost naseljenega mesta. Tukaj je bilo središče gospodarskega, kulturnega in političnega življenja v Zeravšanski dolini. Lokalna izkopavanja so pokazala začetek nastajanja mesta. Na 80 m dolgem in 13 m visokem območju so našli monumentalne [[opekarna|opekarne]] iz 5.–3. stoletja pred našim štetjem. Mestno obzidje iz tega obdobja je vidno na zahodu Afrosiaba, kjer je vidna zunanja fasada zidu. Datirana je v 3. st. pr. n. št. in je v celoti ohranjena. Ima številne pilastre in strelne line. V bližini citadele so bile mestne četrti s hišami prebivalcev, templji, rezervoarji in tržnicami, vse obdano z zapleteno mrežo ulic, avenij in kanalov. V tem okrožju so našli znane stenske slikarije poveljnikov Samarkanda in 7.–8. stoletja našega štetja. Mesto je bilo močno uničeno v času invazije Džingiskana in kasnejših notranjih vojn v drugi polovici 13. stoletja. Potem je bil Afrosiab zapuščen. Ostanki arheoloških izkopavanj so razstavljeni v muzeju Afrosiab, ki je znotraj arheološkega parka. === Orientalski bazar === Vsako okrožje v Samarkandu ima bazar, vendar je največji prav tisti v starem delu mesta. Ta trg je poimenovan po okrožju v katerem je, to je ''Siab'' ali 'v prevodu staro mesto'. Leži v neposredni bližini mavzoleja in mošeje Bibi Kanum. Na eni strani bazarja se prodaja samarkandski ''lepeškas'', kruh posut s [[sezam]]om in pečen v posebni peči. Samarkandski kruh velja za najboljši kruh v celotnem Uzbekistanu, je težak in dolgo časa ostane svež ter okusen. Nekateri trgovci prodajajo razne oreščke in sladkarije, kot so kandirani mandlji in arašidi ter sadje, zelenjavo, riž, itd. Zelo priljubljeno je [[granatno jabolko]], za katerega Uzbeki verjamejo, da poveča vitalnost. Še posebej rad ga je užival vladar Amir Timur. Po njegovem naročilu so pred prihajajočo vojaško akcijo vse kadi napolnili s sokom iz granatnih jabolk. Vojaki, ki so pili ta sok so bili močni in pogumni. Še vedno obstaja ogromna granitna posoda s prostornino 3000 litrov kot ostanek iz tistih časov. Zelo priljubljen je ''kišmiš'' (vrsta rozin). Za rdeči ''kišmiš'' se rozine posuši na soncu, medtem ko so rumene ali rjave rozine sušene v sencu oziroma sušilnici. Paša za oči in nos so uzbekistanske začimbe. Barantanje je na orientalskih bazarjih tradicija. Pomemben je sam proces pogajanj in ne toliko denar. Včasih se izkušen prodajalec tudi razburja, če se blago kupi takoj, brez kakršnih koli pogajanj. == Umetnost in obrt == [[Slika:44 Samarkand Registan medresa Ulug Beg (22).JPG|thumb|250px|right|Zlato in srebrno vezenje na svečanih oblačilih]] Uzbekistanski obrtniki vseh generacij še danes ustvarjajo čudovite umetnine in oživljajo stare tehnike, ki so jih uporabljali njihovi predniki. Po njihovih izdelkih je veliko povpraševanje med ljubitelji orientalske umetnosti. Njihove mojstrovine krasijo številne galerije in zasebne zbirke po svetu. Kot v prejšnjih časih, je Samarkand še danes eden največjih centrov obrti v Uzbekistanu. V mestu živijo in delajo potomci starih obrtniških šol za [[graviranje]], [[rezbarjenje]], [[šiviljstvo|šiviljci]], [[Lončarstvo|lončarji]] in drugi. Najtežja obnovitvena dela nikoli ne opravijo brez njihovega sodelovanja. Danes je po teh mojstrih veliko povpraševanje in njihovo delo je zelo cenjeno. Tako ima ročno izrezljana lesena in okrašena vrata skoraj vsaka zasebna hiša v Samarkandu. Rezbarije ''ganč'', uzbekistanskih mojstrov, so ena izmed najbolj razširjenih oblik, uporabljenih za vegetativni in geometrijski okras [[arabeska|arabesknih]] konstrukcij. Umetnost oblikovanja [[muqarnas]] na napuščih je posebna veja ''ganč'' rezbarjenja. Pomembne pa so tudi rezbarjene mreže imenovane ''panddžara''. Zelo stara je tradicija tkanja [[Preproga|preprog]]. Preproge izdelujejo ženske, ki delajo na domu in v glavnem živijo na podeželju. V srednjem veku je bila umetnost [[vezenje|vezenja]] v zlatu samo moška domena. Danes se s tem običajno ukvarjajo mlada dekleta. V Uzbekistanu obstajata dve šoli: ena v Buhari, druga pa v Samarkandu. Med seboj se razlikujeta po svojih vzorcih. Mojstri v Buhari uporabljajo neprekinjene okraske, medtem ko je v Samarkandu ornament sestavljen iz cvetja. Vladna politika zelo spodbuja rokodelsko dejavnost in zagotavlja pomoč obrtnikom ter s tem ustvarja trajnostno okolje in spodbuja spoštovanje ljudi do svoje dediščine in tradicionalnih kulturnih vrednot. Oživitev tradicije obrti je sestavni del ohranjanja nacionalne kulture. == Znani ljudje == * Amoghavajra, 8. stoletje, budistični menih, prevajalec svetih spisov Vadžrajane, eden od treh ustanoviteljev kitajskega ezoteričnega budizma; * Abu Mansur Maturidi, sunitski teolog iz 10. stoletja; * Nizami Aruzi Samarkandi, pesnik in pisatelj iz 12. stoletja; * Suzani Samarkandi, pesnik iz 12. stoletja; * Nadžib ad-Din-e-Samarkandi, učenjak iz 13. stoletja; * Džamšid al-Kaši, astronom in matematik iz 15. stoletja; * Šams al-Din al-Samarkandī, učenjak * Mohamed Isma'il al-Buhari, eden izmed šestih uglednih zapisovalcev hadisa, pravil sunitskega islama. * Navab Khvaja Abid Sidiki in Navab Kaziudin Siddiki, ded in oče Mira Kamarudina Sidiki Asaf Džah I, katerega dinastija je vladala [[Hiderabad]]u sedem generacij 1724-1951; * Islam Karimov, prvi predsednik samostojnega Uzbekistana. == Pobratena mesta == {{div col|colwidth=24em}} * {{flagicon|Iran}} [[Nišapur]], [[Iran]] * {{flagicon|Uzbekistan}} [[Buhara]], [[Uzbekistan]] * {{flagicon|Afghanistan}} [[Balkh]], [[Afganistan]] * {{flagicon|Turkmenistan}} [[Merv]], [[Turkmenistan]] * {{flagicon|Peru}} [[Cuzco]], [[Peru]] * {{flagicon|Pakistan}} [[Lahore]], [[Pakistan]] * {{flagicon|Ukraine}} [[Lvov]], [[Ukrajina]] * {{flagicon|Tunisia}} [[Kairouan]], [[Tunizija]] * {{flagicon|Turkey}} [[Eskişehir]], [[Turčija]] * {{flagicon|Turkey}} [[Carigrad]], Turčija * {{flagicon|Turkey}} [[İzmir]], Turčija * {{flagicon|Tajikistan}} [[Khujand]], [[Tadžkistan]] * {{flagicon|Indonesia}} [[Banda Aceh]], [[Indonezija]] {{div col end}} == Vir == * Samarkand. The city and the legends, DAVR NASHRIOTI, 2009, ISBN 978-9943-339-14-9 * [[Amin Maalouf|Maalouf, Amin]]: ''Samarkand'', roman v zbirki XX. stoletje == Glej tudi == * [[seznam mest v Uzbekistanu]] * [[Omar Hajam]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://whc.unesco.org/en/list/603 Unescova dediščina] * [http://www.samarkand.info/index.html Informacije o Samarkandu] * [http://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand.htm Vodnik po Samarkandu] * [http://depts.washington.edu/silkroad/cities/uz/samarkand/samarkand.html Samarkand na Svilni cesti] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samarkand| ]] [[Kategorija:Mesta v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Mesta v srednji Aziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] g8fjdftp8nbrfoom6ybqf9iwe9y0gnm 6687877 6687876 2026-06-10T19:07:08Z Octopus 13285 /* Zgodnje islamsko obdobje */ preusmeritev 6687877 wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje | name = Samarkand | native_name = {{lang|uz|Самарқанд}} / Samarqand / {{lang|fa|سمرقند}} | image_skyline = {{Photomontage |photo1a = Registan square Samarkand.jpg |photo2a = Mausoleum of Amir Temur (1).JPG |photo2b = Shah-i-Zinda (8145369659).jpg |photo3a = Sherdor madrasah 3.jpg |photo3b = Mosque Bibi Khanum (5).JPG |photo4a = Mausolées du groupe central (Shah-i-Zinda, Samarcande) (6009956484).jpg |photo4b = |photo5a = |photo5b = |color = white |color_border = white |position = center |spacing = 2 |size = 266 |foot_montage = }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj:<br/>'''[[Trg Registan, Samarkand|Trg Registan]], nekropola [[Šah-i-Zinda]], [[mošeja Bibi Kanum]], pogled v notranjost Šah-i-Zinda, [[medresa Šerdor]] v Registanu, Timurjev [[Mavzolej Gur-e-Amir]] | blank_info_sec1 = [[uzbeščina]], [[ruščina]], [[perzijščina]] | blank_name_sec1 = Uradni jeziki | image_flag = | image_seal = Emblem of Samarkand.svg | pushpin_map = Uzbekistan | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Uzbekistanu | latd = 39 | latm = 39 | lats = 15 | latNS = N | longd = 66 | longm = 57 | longs = 35 | longEW = E | coordinates_type = type:city_region:UZ | coordinates_display = inline,title | established_title = Naselje | established_date = 8. st. pr. n. št. | area_total_km2 = 120 | area_land_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2019 | population_footnotes =<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.uz/en/181-ofytsyalnaia-statystyka-en/6383-demography |title=The State Committee of the Republic of Uzbekistan on Statistics |access-date=2020-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200429095401/https://stat.uz/en/181-ofytsyalnaia-statystyka-en/6383-demography |archive-date=2020-04-29 |url-status=dead}}</ref> | population_total = 513.572 | population_urban = | population_metro = 950.000 | population_density_km2 =auto | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | elevation_footnotes = | elevation_m = 705 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | website = | footnotes ={{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = Samarqand – Crossroads of Cultures<br/>Samarkand – stičišče kultur |Criteria = kulturno: i, ii, iv |ID = 603 |Year = 2001 |Area = 1123 ha |Buffer_zone = 1369 ha}} }} '''Samarkand''' ({{lang|uz|Samarqand}} in {{lang-tg|Самарқанд}}, {{lang-fa|سمرقند}}) iz časa [[Sogdija|Sogdije]]: ''Kamnita trdnjava'' ali ''Kamnito mesto'') je mesto v jugovzhodnem Uzbekistanu in eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest v Srednji Aziji. Je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega [[Uzbekistan]]a. Je glavno mesto istoimenske regije Samarkand in mesto na ravni okrožja, ki vključuje mestna naselja Kimyogarlar, Farhod in Khishrav. S 551.700 prebivalci (2021)<ref name=samstat>{{cite web |url=https://samstat.uz/files/284/Demografiya/1705/Hududlar-boyicha-shahar-va-qishloq-aholisi-soni.pdf |title=Urban and rural population by district |publisher=Samarkand regional department of statistics |language=uz |archive-url=https://web.archive.org/web/20220213143332/https://samstat.uz/uz/?option=com_dropfiles&format=&task=frontfile.download&catid=284&id=1705&Itemid=1000000000000 |archive-date=2022-02-13 |url-status=dead}}</ref> je tretje največje mesto v Uzbekistanu in ima svojo [[univerza|univerzo]]. Obstajajo dokazi o človeški dejavnosti na območju mesta, ki segajo v pozno [[paleolitik|paleolitsko]] dobo. Čeprav ni neposrednih dokazov o tem, kdaj je bil Samarkand ustanovljen, več teorij predlaga, da je bil ustanovljen med 8. in 7. stoletjem pred našim štetjem. Samarkand, ki je cvetel zaradi svoje lege ob [[svilna pot|svilni poti]] med Kitajsko, Perzijo in Evropo, je bil včasih eno največjih mest v Srednji Aziji in pomembno mesto imperijev Velikega Irana. V času [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] je bil glavno mesto Sogdijske satrapije. Mesto je leta 329 pr. n. št. osvojil [[Aleksander Veliki]], ko je bilo znano kot ''Markanda'', kar se je v grščini prevajalo kot {{lang|grc|Μαράκανδα}}.<ref name="History of Samarkand">{{cite web |title=History of Samarkand |url=http://www.sezamtravel.com/en/Samarkand |publisher=Sezamtravel |access-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103035234/http://www.sezamtravel.com/en/Samarkand |archive-date=3 November 2013 |url-status=live}}</ref> Mestu so vladali iranski in turški vladarji, dokler ga leta 1220 niso osvojili Mongoli pod [[Džingiskan]]om. Mesto je znano kot središče islamskih znanstvenih študij in rojstni kraj [[Timuridska renesansa|timuridske renesanse]]. V 14. stoletju ga je [[Timur Lenk]] postavil za glavno mesto svojega imperija in kraj svojega mavzoleja Gur-e Amir. Mošeja Bibi Kanum, obnovljena v sovjetskem obdobju, ostaja ena najpomembnejših znamenitosti mesta. [[Trg Registan, Samarkand|Samarkandski trg Registan]] je bil starodavno središče mesta in ga omejujejo tri monumentalne verske stavbe. Mesto je skrbno ohranilo tradicije starodavnih obrti: vezenje, zlatarstvo, tkanje svile, graviranje bakra, keramiko, rezbarjenje in poslikavo lesa. Leta 2001 je UNESCO mesto dodal na seznam svetovne dediščine kot ''Samarkand – križišče kultur''.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/603 Unesco]</ref> Sodobni Samarkand je razdeljen na dva dela: staro mestno jedro, ki vključuje zgodovinske spomenike, trgovine in stare zasebne hiše; in novo mesto, ki je bilo razvito v času [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] ter vključuje upravne stavbe skupaj s kulturnimi centri in izobraževalnimi ustanovami.<ref>{{cite web |url=https://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand/history.htm |title=History of Samarkand |website=www.advantour.com |access-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180516174124/https://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand/history.htm |archive-date=2018-05-16 |url-status=live}}</ref> 15. in 16. septembra 2022 je mesto gostilo vrh ŠOS 2022. Samarkand ima večkulturno in večjezično zgodovino, ki jo je bistveno spremenil proces nacionalne razmejitve v Srednji Aziji. Mnogi prebivalci mesta so materni govorci tadžiščine ali dvojezični govorci, medtem ko je uzbeščina uradni jezik, ruščina pa se v skladu z jezikovno politiko Uzbekistana pogosto uporablja tudi v javnosti. == Etimologija == Ime izvira iz iranskih perzijščine in sogdijščine ''samar'' za 'kamen, skala' in ''kand'' za 'trdnjava, mesto'.<ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features and Historic Sites |url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom |edition=2nd |year=2006 |publisher=McFarland |location=London |isbn=978-0-7864-2248-7 |page=[https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/330 330] |quote=Samarkand City, southeastern Uzbekistan. The city here was already named ''Marakanda'', when captured by Alexander the Great in 329 BCE. Its own name derives from the Sogdian words ''samar'', "stone, rock", and ''kand'', "fort, town".}}</ref> V tem pogledu ima Samarkand enak pomen kot ime uzbekistanske prestolnice [[Taškent]], pri čemer je ''taš-'' turški izraz za 'kamen', ''-kent'' pa turški analog besede ''kand'', izposojene iz iranskih jezikov.<ref>Sachau, Edward C. Alberuni’s India: an Account of the Religion. Philosophy, Literature, Geography, Chronology, Astronomy, Customs, Laws and Astrology of India about AD 1030, vol. 1 London: KEGAN PAUL, TRENCH, TRtJBNBR & CO. 1910. p.298.</ref> Po mnenju učenjaka Mahmuda al-Kašgharija iz 11. stoletja je bilo mesto v karahanidščini znano kot ''Sämizkänd'' ({{Script/Arabic|سَمِزْکَنْدْ}}), kar pomeni 'debelo mesto'.<ref>{{Cite book |last=al-Kashghari |first=Mahmud |url=https://archive.org/details/CompendiumOfTheTurkicDialectsPart1-MahmudAl-Kashghari/page/n283/mode/2up |title=Compendium of The Turkic Dialects |date=1074 |publisher=Harvard University Printing Office |series=Part 1 |publication-date=1982 |page=270 |translator-last=Dankoff |translator-first=Robert |quote=sämiz känd meaning “Fat city (balda samina)” is called thus because of its great size; it is, in Persian, Samarqand. |author-link= |translator-last2=Kelly |translator-first2=James Michael |translator-link= |via=Archive.org}}</ref> [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski]] cesar [[Babur]] iz 16. stoletja je mesto omenil tudi pod tem imenom, kastiljski popotnik Ruy González de Clavijo iz 15. stoletja pa je izjavil, da je Samarkand le popačena oblika tega imena.<ref>{{Cite journal |last=Ragagnin |first=Elisabetta |date=2020 |title=About Marco Polo Samarkand |url=https://uzlc.navoiy-uni.uz/index.php/uzlangcult/article/view/41 |journal=Uzbekistan: Language and Culture |language=en |publisher=Alisher Navo’i Tashkent State University of Uzbek Language and Literature |9=uz |10=Toshkent davlat oʻzbek tili va adabiyoti universiteti |volume=3 |issue=3 |pages=79–87 |issn=2181-922X |access-date=2025-05-08 |archive-date=2024-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240123015507/https://uzlc.navoiy-uni.uz/index.php/uzlangcult/article/view/41 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Samarkand je skupaj z [[Buhara|Buharo]] eno najstarejših naseljenih mest v Srednji Aziji, ki cveti zaradi svoje lege ob trgovski poti med Kitajsko in Evropo. Ni neposrednih dokazov o tem, kdaj je bil ustanovljen. Raziskovalci na Inštitutu za arheologijo v Samarkandu datirajo ustanovitev mesta v 8.–7. stoletje pr. n. št. Arheološka izkopavanja, izvedena znotraj mestnih meja (Syob in središče mesta) ter v predmestjih (Hodžamazgil, Sazag'on), so odkrila 40.000 let stare dokaze o človeški dejavnosti, ki segajo v zgornji paleolitik. Skupina mezolitskih (12.–7. tisočletje pr. n. št.) arheoloških najdišč je bila odkrita v predmestjih Sazag'on-1, Zamičatoš in Okhalik. Kanala Syob in Darg'om, ki sta oskrbovala mesto in njegova predmestja z vodo, sta se pojavila okoli 7.–5. stoletja pr. n. št. (zgodnja železna doba). Samarkand je bil že od samega začetka eno glavnih središč sogdijske civilizacije. V času perzijske rodbine Ahemenidov je mesto postalo prestolnica Sogdijske satrapije. === Helenistično obdobje === [[File:Afrasiyab ruins in Samarkand.jpg|thumb|upright=1.35|right|Starodavno mestno obzidje Samarkanda, 4. stoletje pr. n. št.]] [[File:Daniël de Blieck - Alexander Slaying Cleitus.jpg|thumb|upright=1.35|''Aleksander Veliki ubija Kleita v Samarkandu'', avtor Daniël de Blieck. Umetnostna galerija Ferens, Hull]] [[Aleksander Veliki]] je osvojil Samarkand leta 329 pr. n. št. Grki so mesto poznali kot ''Marakanda (Μαράκανδα)''.<ref>''Columbia-Lippincott Gazetteer'' (New York: Columbia University Press, 1972 reprint) p.&nbsp;1657</ref> Pisni viri ponujajo majhne namige o poznejšem sistemu vladanja. Omenjajo nekega Orepija, ki je postal vladar »ne od prednikov, ampak kot Aleksandrovo darilo«.<ref>{{cite journal |last=Shichkina |first=G.V. |title=Ancient Samarkand: capital of Soghd |journal=Bulletin of the Asia Institute |year=1994 |volume=8 |page=83}}</ref> Medtem ko si je Samarkand med Aleksandrovim začetnim osvajanjem utrpel znatno škodo, si je mesto hitro opomoglo in zacvetelo pod novim helenističnim vplivom. Pojavile so se tudi pomembne nove gradbene tehnike. Podolgovate opeke so nadomestile kvadratne, uvedene pa so bile tudi vrhunske metode zidanja in ometavanja.<ref>{{cite journal |last=Shichkina |first=G.V. |title=Ancient Samarkand: capital of Soghd |journal=Bulletin of the Asia Institute |year=1994 |volume=8 |page=86}}</ref> Aleksandrova osvajanja so v Srednjo Azijo uvedla klasično grško kulturo in nekaj časa je grška estetika močno vplivala na lokalne obrtnike. Ta helenistična zapuščina se je nadaljevala, ko je mesto v stoletjih po Aleksandrovi smrti postalo del različnih držav naslednic, grškega [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]], [[Grško-baktrijsko kraljestvo|grško-baktrijskega kraljestva]] in [[Kušansko cesarstvo|Kušanskega cesarstva]] (čeprav so Kušani sami nastale v Srednji Aziji). Potem ko je Kušanska država v 3. stoletju našega štetja izgubila nadzor nad Sogdijo, je Samarkand kot središče gospodarske, kulturne in politične moči začel upadati. Bistveneje je oživel šele v 5. stoletju. === Sasanidsko obdobje === Samarkand so okoli leta 260 n. št. osvojili perzijski [[Sasanidi]]. Pod sasanidsko oblastjo je regija postala bistveno središče [[Manihejstvo|manihejstva]] in je olajšala širjenje religije po vsej Srednji Aziji.<ref name="Dumper, Stanley 2007 319">{{cite book |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |publisher=ABC-CLIO |location=California |pages=319–320}}</ref> === Heftaliti in obdobje Turškega kaganata === Med letoma 350 in 375 n. št. so Samarkand osvojila nomadska plemena Ksionitov, katerih izvor ostaja sporen.<ref>Grenet Frantz, Regional interaction in Central Asia and northwest India in the Kidarite and Hephthalites periods in Indo-Iranian languages and peoples. Edited by Nicholas Sims-Williams. Oxford university press, 2003. Р.219–220</ref> Preselitev nomadskih skupin v Samarkand potrjuje arheološko gradivo iz 4. stoletja. Kultura nomadov iz porečja Srednje Sirdarje se širi v regiji. Med letoma 457 in 509 je bil Samarkand del Kidaritske države.<ref>Etienne de la Vaissiere, Sogdian traders. A history. Translated by James Ward. Brill. Leiden. Boston, 2005, pp.&nbsp;108–111.</ref> [[File:Turkish officers during a audience with king Varkhuman of Samarkand. 648-651 CE, Afrasiyab, Samarkand.jpg|thumb|upright|left|''Turški častniki med avdienco pri samarkandskem kralju Varkhumanu''. 648–651 n. št., freske [[Muzej Afrasiab v Samarkandu|Afrasiab, Samarkand]].<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |page=243 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA243}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Grenet |first1=Frantz |date=2004 |title=Maracanda/Samarkand, une métropole pré-mongole |journal=Annales. Histoire, Sciences Sociales |volume=5/6 |page=Fig. B |url=https://www.cairn.info/journal-annales-2004-5-page-1043.htm}}</ref>]] Ko so [[Heftaliti]] (''beli Huni'') osvojili Samarkand, so ga nadzorovali, dokler ga Göktürki v zavezništvu s sasanidskimi Perzijci niso osvojili v bitki pri Buhari, okoli leta 560 n. št.<ref>{{Cite book |last=Bivar |first=A.D.H. |url=https://www.iranicaonline.org/articles/hephthalites |title=Encyclopedia Iranica, Vol. XII, Fasc. 2 |publisher=London et al. |pages=198–201}}</ref> Sredi 6. stoletja je na [[Altaj]]u nastala turška država, ki jo je ustanovila rodbina Ašina. Nova državna tvorba se je poimenovala prvi Turški kaganat po ljudstvu Turkov, ki jim je na čelu stal vladar – kagan. Med letoma 557 in 561 je bil imperij Heftalitov poražen zaradi skupnih dejanj Turkov in Sasanidov, kar je privedlo do vzpostavitve skupne meje med obema imperijema.<ref>History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, AD 250 to 750. Vol. 3. Unesco, 1996. p.&nbsp;332</ref> V zgodnjem srednjem veku je bil Samarkand obdan s štirimi vrstami obrambnih zidov in je imel štiri vrata.<ref>Belenitskiy A.M., Bentovich I.B., Bolshakov O.G. Srednevekovyy gorod Sredney Azii. L., 1973.</ref> Na ozemlju Samarkanda so raziskali starodavni turški grob s konjem. Izvira iz 6. stoletja.<ref>Sprishevskiy V.I. Pogrebeniye s konem serediny I tysyacheletiya n.e., obnaruzhennoye okolo observatorii Ulugbeka. // Tr. Muzeya istorii narodov Uzbekistana. T.1.- Tashkent, 1951.</ref> V času vladarja Zahodnega turškega kaganata, Tong Jabghu Kagana (618–630), so se vzpostavili družinski odnosi z vladarjem Samarkanda – Tong Jabghu Kagan mu je dal svojo hčer.<ref>Klyashtornyy S. G., Savinov D. G., Stepnyye imperii drevney Yevrazii. Sankt-Peterburg: Filologicheskiy fakul'tet SPbGU, 2005 god, s. 97</ref> Nekateri deli Samarkanda so krščanski že od 4. stoletja. V 5. stoletju je bila v Samarkandu ustanovljena [[nestorijanstvo|nestorijanska]] stolica. Na začetku 8. stoletja se je preoblikovala v nestorijansko metropolijo.<ref>Masson M.Ye., Proiskhozhdeniye dvukh nestorianskikh namogilnykh galek Sredney Azii // Obshchestvennyye nauki v Uzbekistane, 1978, №10, p.&nbsp;53.</ref> Med sogdijskimi privrženci krščanstva in manihejstva so se pojavile razprave in polemike, kar se odraža v dokumentih.<ref>Sims-Wlliams Nicholas, A Christian sogdian polemic against the manichaens // Religious themes and texts of pre-Islamic Iran and Central Asia. Edited by Carlo G. Cereti, Mauro Maggi and Elio Provasi. Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag, 2003, pp.&nbsp;399–407</ref> === Zgodnje islamsko obdobje === [[File:Coin of Sogdian ruler Turgar, Ikhshid of Samarkand, Penjikent, 8th century CE (obverse and reverse), Tajikistan National Museum of Antiquities (319).jpg|thumb|Kovanec sogdijskega vladarja Turgarja, zadnjega Ikšida Samarkanda, Pendžikent, 8. stoletje n. št., Narodni muzej starin Tadžikistana.<ref>{{cite book |title=Tadjikistan : au pays des fleuves d'or |date=2021 |publisher=Musée Guimet |location=Paris |isbn=978-9461616272 |page=152}}</ref>]] Vojske [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] pod vodstvom [[Kutajba ibn Muslim|Kutajbe ibn Muslima]] so mesto zavzele v času dinastije [[dinastija Tang|Tang]] okoli leta 710 n. št. V tem obdobju je bil Samarkand raznolika verska skupnost in dom številnih religij, vključno [[zaratustrstvo]], [[budizem]], [[hinduizem]], [[manihejstvo]], [[judovstvo]] in [[nestorijanstvo|nestorijanskim krščanstvom]], večina prebivalstva pa je sledila zaratustrstvu.<ref>{{cite book |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |location=California}}</ref> Kutajba na splošno ni naseljeval Arabcev v Srednji Aziji; lokalne vladarje je prisilil, da so mu plačevali davek, vendar jih je večinoma prepustil samim sebi. Samarkand je bil glavna izjema od te politike: Kutajba je v mestu ustanovil arabsko garnizijo in arabsko vladno upravo, njegovi zaratustrski ognjeni templji so bili porušeni in zgrajena je bila [[mošeja]].<ref name="Wellhausen437438">{{cite book |last1=Wellhausen |first1=J. |author-link= |editor1-last=Weir |editor1-first=Margaret Graham |title=The Arab Kingdom and its Fall |date=1927 |publisher=University of Calcutta |url=https://books.google.com/books?id=qxPKpCcVOdcC |pages=437–438 |isbn=9780415209045 |access-date=2019-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190421054204/https://books.google.com/books?id=qxPKpCcVOdcC |archive-date=2019-04-21 |url-status=live}}</ref> Dolgoročno se je Samarkand razvil v središče islamske in arabske izobrazbe. Konec 740-ih let se je v Arabskem kalifatu pojavilo gibanje nezadovoljnih z močjo [[Omajadi|Omajadov]], ki ga je vodil abasidski poveljnik Abu Muslim, ki je po zmagi vstaje postal guverner [[Veliki Horasan|Horasana]] in [[Transoksanija|Transoksanije]] (750–755). Za svoje prebivališče si je izbral Samarkand. Njegovo ime je povezano z gradnjo večkilometrskega obrambnega zidu okoli mesta in palače.[38] Legenda pravi, da so med [[Abasidski kalifat|abasidsko]] vladavino od dveh kitajskih ujetnikov iz bitke pri Talasu leta 751 dobili skrivnost izdelave papirja, kar je privedlo do ustanovitve prve papirnice v islamskem svetu v Samarkandu. Izum se je nato razširil v preostali islamski svet in od tam v Evropo. [[File:Dinar of al-Mu'tazz, AH 253.jpg|250px|thumb|Zlati dinar kalifa al-Mutazza, kovan v Samarkandu leta 253 po [[hidžra|hidžri]] (867 n. št.). Njegova vladavina pomeni vrhunec upada osrednje oblasti kalifata.]] Abasidski nadzor nad Samarkandom je kmalu izginil in so ga je nadomestili [[Samanidska dinastija|Samanidi]] (875–999), čeprav so bili Samanidi med svojim nadzorom nad Samarkandom še vedno nominalni vazali kalifa. Pod samanidsko vladavino je mesto postalo prestolnica samanidske rodbine in še pomembnejše vozlišče številnih trgovskih poti. Samanide so okoli leta 999 strmoglavili [[Karahanidski kanat|Karahanidi]]. V naslednjih 200 letih je Samarkandu vladalo zaporedje turških plemen, vključno s [[Seldžuki]] in Horezmijci.<ref>{{cite book |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |location=California |page=320}}</ref> Perzijski avtor Istakhri iz 10. stoletja, ki je potoval po Transoksaniji, živo opisuje naravno bogastvo regije, ki jo imenuje 'Smarkandski Sogd': {{quote|''Ne poznam kraja v njem ali v samem Samarkandu, kjer, če se povzpnemo na neko dvignjeno območje, ne bi videli zelenja in prijetnega kraja, in nikjer v bližini ni gora brez dreves ali prašne stepe ... Samakandski Sogd ... [se razteza] osem dni potovanja skozi neprekinjeno zelenje in vrtove ... Zelenje dreves in posejane zemlje se razteza vzdolž obeh strani reke [Sogd] ... in onkraj teh polj je pašnik za črede. Vsako mesto in naselje ima trdnjavo ... Je najbolj rodovitna od vseh Alahovih dežel; v njej so najboljša drevesa in sadje, v vsakem domu so vrtovi, cisterne in tekoča voda.''}} === Karahanidsko (Ilek-Khanidsko) obdobje (11.–12. stoletje) === [[File:Shah-i-Zinda.jpg|thumb|Spominjski kompleks [[Šah-i-Zinda]], 11.–15. stoletje]] Po padcu Samanidske države leta 999 jo je nadomestila Karahanidska država, kjer je vladala turška rodbina [[Karahanidi]].<ref name="ReferenceE">Kochnev B. D., Numizmaticheskaya istoriya Karakhanidskogo kaganata (991—1209 gg.). Moskva «Sofiya», 2006</ref> Potem ko se je država Karahanidov razdelila na dva dela, je Samarkand postal del Zahodnega Karahanidskega kaganata in je bil od leta 1040 do 1212 njegovo glavno mesto. Ustanovitelj Zahodnega Karahanidskega kaganata je bil Ibrahim Tamgač Kan (1040–1068). Prvič je v Samarkandu z državnimi sredstvi zgradil medreso in podpiral razvoj kulture v regiji. Med njegovo vladavino sta bili v Samarkandu ustanovljeni javna bolnišnica (''bemoristan'') in medresa, kjer so poučevali tudi medicino. Spominski kompleks [[Šah-i-Zinda]] so v 11. stoletju ustanovili vladarji rodbine Karahanidov.<ref>Nemtseva, N.B., Shvab, IU. Ansambl Shah-i Zinda: istoriko-arkhitektymyi ocherk. Tashent: 1979.</ref> Najbolj presenetljiv spomenik iz obdobja Karahanidov v Samarkandu je bila palača Ibrahima ibn Huseina (1178–1202), ki je bila zgrajena v citadeli v 12. stoletju. Med izkopavanji so odkrili fragmente monumentalnega slikarstva. Na vzhodni steni je bil upodobljen turški bojevnik, oblečen v rumen kaftan in z lokom v roki. Tukaj so bili upodobljeni tudi konji, lovski psi, ptice in ženske iz tistega obdobja.<ref>Karev, Yury. Qarakhanid wall paintings in the citadel of Samarqand: First report and preliminary observations in Muqarnas 22 (2005): 45–84.</ref> === Mongolsko obdobje === [[File:Afrosiab (8145369219).jpg|thumb|left|Ruševine Afrasiaba – starodavnega Samarkanda, ki ga je uničil Džingiskan]] Mongoli so leta 1220 osvojili Samarkand. Džuvajni piše, da je Džingiskan pobil vse, ki so se zatekli v citadelo in mošejo, mesto popolnoma izropal in vpoklical 30.000 mladeničev skupaj s 30.000 obrtniki. Samarkand je kan Barak vsaj še enkrat oropal, da bi dobil zaklad, ki ga je potreboval za plačilo vojske. Do leta 1370 je ostal del [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] (enega od štirih mongolskih nasledniških kraljestev). Potovanja [[Marko Polo|Marka Pola]], kjer Polo beleži svoje potovanje po svilni poti konec 13. stoletja, opisujejo Samarkand kot »zelo veliko in sijajno mesto ...«<ref>{{cite web |title=Samarkand Travel Guide |url=https://caravanistan.com/uzbekistan/center/samarkand/ |access-date=2021-03-20 |website=Caravanistan}}</ref> Območje [[Jenisej]]a je imelo skupnost tkalcev kitajskega porekla, Samarkand in Zunanja Mongolija pa sta imela obrtnike kitajskega porekla, kot poroča Čangčun. Potem ko je Džingiskan osvojil Srednjo Azijo, so bili za vladne upravitelje izbrani tujci; Kitajci in Kara-Kitaji (Kitani) so bili imenovani za soupravljavce vrtov in polj v Samarkandu, ki jih muslimani niso smeli upravljati sami.<ref>{{cite book |title=E.J.W. Gibb memorial series |url=https://books.google.com/books?id=35pFAQAAIAAJ |year=1928 |page=451}}</ref><ref>{{cite book |author=E. Bretschneider |date=1888 |title=Mediæval Researches from Eastern Asiatic Sources |chapter=The Travels of Ch'ang Ch'un to the West, 1220–1223 recorded by his disciple Li Chi Ch'ang |url=https://depts.washington.edu/silkroad/texts/changchun.html |publisher=Barnes & Noble |pages=37–108 |access-date=2018-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180430220305/http://depts.washington.edu/silkroad/texts/changchun.html |archive-date=2018-04-30 |url-status=dead}}</ref> Kanat je dovolil ustanovitev krščanskih škofij. === Timurjeva vladavina (1370–1405) === [[File:Bibi-Khanym Mosque (8145400614).jpg|thumb|Petkova mošeja Bibi Kanum, 1399–1404]] [[Ibn Batuta]], ki je obiskal Samarkand leta 1333, je Samarkand označil za »eno največjih in najlepših mest ter najpopolnejše med njimi po lepoti«. Omenil je tudi, da so sadovnjaki oskrbovani z vodo po ''norijah''.<ref>{{cite book |last1=Battutah |first1=Ibn |title=The Travels of Ibn Battutah |date=2002 |publisher=Picador |location=London |isbn=9780330418799 |page=143}}</ref> Leta 1365 je v Samarkandu prišlo do upora proti mongolski oblasti Čagatajev. Leta 1370 je osvajalec Timur ([[Timur Lenk]]), ustanovitelj in vladar [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] (1370-1499), Samarkand postavil za svojo prestolnico. Timur je za legitimizacijo uporabil različna orodja, vključno z urbanističnim načrtovanjem v svoji prestolnici Samarkand.<ref>Malikov Azim, The cultural traditions of urban planning in Samarkand during the epoch of Timur. In: Baumer, C., Novák, M. and Rutishauser, S., Cultures in Contact. Central Asia as Focus of Trade, Cultural Exchange and Knowledge Transmission. Harrassowitz. 2022, p.343</ref> V naslednjih 35 letih je obnovil večino mesta in ga naselil z odličnimi obrtniki in mojstri z vsega cesarstva. Timur si je pridobil sloves mecena umetnosti, Samarkand pa je postal središče regije Transoksanija. Timurjeva predanost umetnosti je očitna v tem, kako je v nasprotju z neusmiljenostjo, ki jo je izkazoval do svojih sovražnikov, izkazoval usmiljenje do tistih s posebnimi umetniškimi sposobnostmi. Življenja umetnikov, obrtnikov in arhitektov so bila prizanesena, da so lahko izboljšali in polepšali Timurjevo prestolnico. Timur je bil tudi neposredno vpleten v gradbene projekte, njegove vizije pa so pogosto presegale tehnične sposobnosti njegovih delavcev. Mesto je bilo v nenehni gradnji in Timur je pogosto ukazal hitro gradnjo in prenovo stavb, če ni bil zadovoljen z rezultati. Po njegovih ukazih je bilo do Samarkanda mogoče priti le po cestah; izkopali so globoke jarke, obzidje z obsegom 8 km pa je ločevalo mesto od okoliških sosedov.<ref>{{cite book |last=Wood |first=Frances |title=The Silk Roads: two thousand ears in the heart of Asia |url=https://archive.org/details/silkroad0000fran |year=2002 |location=Berkeley |pages=[https://archive.org/details/silkroad0000fran/page/136 136]–7}}</ref> V tem času je mesto imelo približno 150.000 prebivalcev.<ref name="ReferenceB">''Columbia-Lippincott Gazetteer'', p.&nbsp;1657</ref> Kastiljski veleposlanik Henrika III. Ruy Gonzalez de Clavijo, ki je bil med letoma 1403 in 1406 nameščen v Samarkandu, je pričal o neskončni gradnji, ki je potekala v mestu. »Mošeja, ki jo je zgradil Timur, se nam je zdela najplemenitejša od vseh, ki smo jih obiskali v mestu Samarkand.«<ref>{{cite book |last=Le Strange |first=Guy (trans) |title=Clavijo: Embassy to Tamburlaine 1403–1406 |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.46764 |year=1928 |location=London |page=[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.46764/page/n311 280]}}</ref> === Ulugbegovo obdobje (1409–1449) === [[File:Ulugh Beg's Astronomic Observatory.jpg|thumb|left|V Ulugbegovem observatoriju, v katerem je bil ta stenski sekstant, zgrajen v Samarkandu v 15. stoletju, je delalo veliko uglednih astronomov.]] Med letoma 1417 in 1420 je Timurjev vnuk [[Ulugh Beg]] v Samarkandu zgradil [[Ulugbegova medresa|medreso]], ki je postala prva stavba v arhitekturnem ansamblu Registana. Ulugh Beg je v to medreso povabil veliko število astronomov in matematikov islamskega sveta. Pod Ulughbegom je Samarkand postal eno od svetovnih središč srednjeveške znanosti. V prvi polovici 15. stoletja je okoli Ulugh Bega nastala cela znanstvena šola, ki je združevala ugledne astronome in matematike, med njimi [[Gijasedin al-Kaši]], [[Kadi Zada ​​al-Rumi]] in [[Ali Kušči]]. Ulugbegovo glavno zanimanje za znanost je bila [[astronomija]], zato je leta 1428 zgradil [[observatorij]]. Njegov glavni instrument je bil ''stenski kvadrant'', ki je bil edinstven na svetu.<ref>{{Cite web |url=https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Biographies/Ulugh_Beg/ |title=Ulugh Beg – Biography |website=Maths History}}</ref> Znan je bil kot ''Fakhri sekstant'' in je imel polmer 40 metrov.<ref>{{Cite book |last=Ulugh Beg |title=Dictionary of Scientific Biography}}</ref> Lok, ki ga vidimo na sliki na levi, je bil natančno izdelan s stopniščem na obeh straneh, ki je omogočalo dostop pomočnikom, ki so izvajali meritve. === 16.–18. stoletje === Leta 1500 so nomadski uzbeški bojevniki prevzeli nadzor nad Samarkandom. Približno v tem času so se kot voditelji mesta pojavili Šajbanidi. Leta 1501 je Samarkand dokončno zavzel Mohamed Šajbani iz uzbeške rodbine Šajbanidov in mesto je postalo del novo ustanovljenega [[Buharski kanat|Buharskega kanata]]. Samarkand je bil izbran za glavno mesto te države, v kateri je bil kronan Mohamed Šajbani Kan. V Samarkandu je ukazal zgraditi veliko medreso, kjer je kasneje sodeloval v znanstvenih in verskih sporih. Prva datirana novica o medresi Šajbani Kana sega v leto 1504 (v letih sovjetske oblasti je bila popolnoma uničena). Mohamed Salih je zapisal, da je Šejbani Kan v Samarkandu zgradil medreso, da bi ohranil spomin na svojega brata Mahmuda Sultana.<ref name="ReferenceF">Mukminova R. G., K istorii agrarnykh otnosheniy v Uzbekistane XVI veke. Po materialam «Vakf-name». Tashkent. Nauka. 1966</ref> Fazlalah ibn Ruzbihan v delu ''Mikhmon-namei Bukhara'' izraža svoje občudovanje nad veličastno stavbo medrese, njeno pozlačeno streho, visokimi hudžrami, prostornim dvoriščem in citira verz, ki hvali medreso.<ref>Fazlallakh ibn Ruzbikhan Isfakhani. Mikhman-name-yi Bukhara (Zapiski bukharskogo gostya). M. Vostochnaya literatura. 1976, p.&nbsp;3</ref> Zajn ad-din Vasifi, ki je nekaj let pozneje obiskal medreso Šejbani kana, je v svojih spominih zapisal, da so veranda, dvorana in dvorišče medrese prostorni in veličastni. Abdulatif Kan, sin vnuka Mirza Ulugbeka Kučkundži Kana, ki je vladal v Samarkandu od leta 1540 do 1551, je veljal za strokovnjaka za zgodovino Maverannahra in rodbine Šibanid. Pokroviteljsko je podpiral pesnike in znanstvenike. Abdulatif Kan je sam pisal poezijo pod literarnim psevdonimom Khuš.<ref>B.V. Norik. Rol' shibanidskikh praviteley v literaturnoy zhizni Maverannakhra XVI veka. Sankt-Peterburg: Rakhmat-name, 2008. p.&nbsp;233.</ref> Med vladavino aštarkhanidskega imama Kuli Kana (1611–1642) so bile v Samarkandu zgrajene znane arhitekturne mojstrovine. V letih 1612–1656 je guverner Samarkanda, Jalangtuš Bahadur, zgradil katedralno mošejo, [[Medresa Šerdor|medreso Tilja Kari]] in [[Medresa Šerdor|medreso Šerdor]]. Vodni most Zarafšan je opečni most, zgrajen na levem bregu reke Zarafšan, 7–8 km severovzhodno od središča Samarkanda, ki ga je zgradil Šajbani Kan na začetku 16. stoletja.<ref>{{Cite web|url= https://uzsmart.uz/encyclopedia/encyclopedia/66708.html|title= ZARAFSHON SUVAYIRGʻICH KOʻPRIGI |website= uzsmart.uz |accessdate= 2023-11-14}}</ref> Po napadu afšar šahanšaha Nader Šaha je bilo mesto v zgodnjih 1720-ih zapuščeno.<ref>''Britannica''. 15th Ed, p.&nbsp;204</ref> Od leta 1599 do 1756 je Samarkandu vladala aštrahanidska veja Buharskega kanata. <gallery mode="packed" heights="120"> File:Rajasthan3.jpg|[[Ulug begova medresa]] File:Rajasthan.jpg|[[Medresa Šerdor]] File:Registan Tillya-Kari madrasah2014.JPG|[[Medresa Tilja Kari]] Ulugh-beg Madrassa courtyard.JPG|Dvorišče Ulug begove medrese File:Lion(or tiger) on the Sher-dor madrassa.JPG|Tiger na ivanu medrese Šerdor </gallery> === Sodobnost === Leta 1868 so Samarkand osvojili ruski vojaki in ga vključili v [[Ruski imperij]]. V letih 1925-1929 je bil glavno mesto Uzbekistanske RVS. Tudi po tem, ko je bilo glavno mesto preseljeno v [[Taškent]], je Samarkand še naprej igral pomembno vlogo v kulturnem in gospodarskem življenju v regiji. Po razglasitvi Uzbekistanske neodvisnosti leta 1991, postane Samarkand pomembno industrijsko, kulturno in turistično središče nove države. Leta 2001 je bil Samarkand vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]-ve svetovne dediščine. 2750 obletnico mesta je praznoval na mednarodni ravni pod okriljem Unesca leta 2007. == Samarkand v zgodovini Velike svilne poti == Ker je imel ugodno lego na Veliki [[svilna pot|svilni poti]], je imel Samarkand od nekdaj poseben pomen med [[politik]]i, [[poslovnež]]i in [[popotnik]]i. Ta največja trgovska trans-kontinentalna pot v zgodovini človeštva, je povezovala [[Evropa|Evropo]] in Azijo in se je v [[Antika|antiki]] raztezala od [[Rim]]a do starodavne prestolnice [[Japonska|Japonske]], do [[Nara (mesto)|Nare]]. Pomembno je poudariti, da ta pot ni bila nikoli ena sama pot, ampak je vključevala različne poti, ki so se cepile kot krona mogočnega drevesa. Ena od glavnih poti, ki je prečkala Azijo od vzhoda do zahoda je imela začetek v prestolnici antične Kitajske v Čangan-u, šla na severozahodno mejo in prečkala gorovje [[Tjanšan]]. Del [[karavana|karavan]] je prečkalo [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]] in preko Taškenta prečkalo [[oaza|oaze]] Samarkanda, [[Buhara]]e, [[Horezm]]a in potovalo naprej do obal [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in [[Črno morje|Črnega morja]], do držav okrog [[Volga|Volge]] in [[Kavkaz]]a. Vzpostavitev [[Trgovina|trgovinskih]] vezi je v veliki meri pripisati odkritju poldragih kamnov v [[kamnolom]]ih v gorah osrednje Azije, ki so omogočili pridobivanje [[lazurit]]ov, [[nefrit]]ov, [[karneol]]ov in [[turkiz]]ov. Kot že ime pomeni, je bil glavni cilj trgovanje s [[Svila|svilo]], zelo cenjeno po vsem takratnem svetu. V zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] je bila svila celo bolj cenjena kot [[zlato]]. V Sogdiji je bila cena [[konj]]a enaka ceni 10 kosov svile. Svila je bila [[valuta]] za opravljeno delo, za vzdrževanje uslužbencev in se je lahko uporabljala za poplačilo kazni za storjena kazniva dejanja. Beneški trgovec [[Marco Polo]] je prvi imenoval karavanske poti kot »svilena pot«, prav tako je bil prvi [[Evropejec]], ki je dosegel meje kitajskega cesarstva. Izraz ''Velika svilna pot'' pa je bil vnesen v leksikone leta 1877, kamor ga je zapisal nemški [[raziskovalec]] Ferdinand Richthofen v svojem temeljnem delu ''Kitajska''. Velika svilna pot ni bila le blagovna pot za karavanske poti ampak je bila tudi pot za širjenje kulturnih dosežkov različnih narodov, njihovih intelektualnih vrednot in verskih prepričanj. Končno so skozi stoletja po njej potovali svetovno znani znanstveniki, raziskovalci in bojevniki. V sodelovanju z UNESCO-m je bil izdelan poseben dolgoročni program, ki obsega predloge o obnovi zgodovinske dediščine. Leta 1994 je bila v ta namen podpisana Samarkandska [[deklaracija]] ''Renaissance Great Silk Road''. == Geografija == Samarkand je v jugovzhodnem Uzbekistanu, v dolini reke Zarefšan, zato razpolaga z bogatimi naravnimi viri predvsem vodo ter ima tudi ključno lokacijo na trgovskih poteh v Srednji Aziji. Je 135 km od Karšija. Cesta M37 povezuje Samarkand z Buharo, ki je oddaljena 240 km. Cesta M39 ga povezuje s Taškentom, ki je oddaljen 270 km. Meja s Tadžikistanom je od Samarkanda oddaljena približno 35 km; tadžikistanska prestolnica Dušanbe je od Samarkanda oddaljena 210 km. Cesta M39 povezuje Samarkand z Mazar-i-Sharifom v Afganistanu, ki je oddaljen 340 km. Reka Zerafšan je zelo vodnata, saj jo napaja sneg iz gora na jugu in vzhodu, izliva pa se v [[Amu Darja|Amu Darjo]]. Vladarji v Samarkandu so zgradili zapleteno omrežje namakalnih kanalov in tako zagotovili vir za razvoj kmetijstva. === Podnebje === Samarkand ima hladno polsušno podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija: ''BSk'') z vročimi, suhimi poletji in relativno vlažnimi, spremenljivimi zimami, v katerih se izmenjujejo obdobja toplega vremena z obdobji hladnega vremena. Julij in avgust sta najbolj vroča meseca v letu, s temperaturami, ki dosežejo in presegajo 40 °C. Padavin je od junija do oktobra malo, vendar se od februarja do aprila povečajo do največje količine. Januar 2008 je bil še posebej hladen; temperatura je padla na −22 °C.<ref>{{cite web |url=http://www.samarkand.info/html/weather.html |title=Weather in Samarkand |access-date=2009-06-11 |author=Samarkand.info |archive-url=https://web.archive.org/web/20090604132408/http://www.samarkand.info/html/weather.html |archive-date=2009-06-04 |url-status=live}}</ref> == Znamenitosti == === Trg Registan === {{glavni|Trg Registan, Samarkand}} [[Trg Registan, Samarkand|Trg Registan]] (peščeno mesto) je srce Samarkanda. Bil je središče obrti in trgovine že mnogo pred napadom Mongolov. Kompleks Registan sestavljajo Ulugbegova medresa (1417-1420), Tilja Kari (1646–1660) in Šer-Dor (1619-1636). Medresa je bila muslimanska izobraževalna ustanova, kjer so se usposabljali [[duhovnik]]i, [[državnik]]i in [[znanstvenik]]i. V 14. in začetku 15. stoletja je postal Registan uradni center Samarkanda. Takrat je do trga pripeljalo šest glavnih [[Ulica|ulic]] v radialnih smereh. V podaljšku ene od ulic stoji velika kupola zgrajena v imenu Tuman-ake, Amir Timurjeve žene. Za Ulugbegovo medreso (1409–1449) se od Registana do bazarja razteza ceremonialni del trga. Sledijo trije novi objekti postavljeni vzdolž oboda trga: veličastna medresa zgrajena na zahodni strani, medtem ko je [[karavanseraj]] (zavetišče za popotnike in trgovce) zgrajen na severnem delu. ''Sufi khanak'' (samostan za derviše) je na vzhodni strani trga. ''Bobur'', kupola khanaka, je bila zelo visoka. Z dokončanjem trga Registan v 14.–15. stoletju se je mestna arhitektura razvila in obogatila. Trg je postal središče gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v mestu. V 17. stoletju je bil na ukaz Yalangtush Bahadurja (namestnika kana Bokharana iz Samarkanda) Registan v celoti obnovljen. V letih 1619-1636 je bil zgrajen Ulugbegov khanak in medresa Šer-Dor in v letih 1646-1660 na mestu karavansarajev še medresa Tilja Kari. Kompleks treh medres je edinstven primer urbanizma in odličen model arhitekturne zasnove glavnega trga v mestu. === Ulugbegova medresa (1417–1420) === {{glavni| Ulugbegova medresa}} [[Slika:Registan Ulugbek madrasah2014.JPG|thumb|250px|left|Ulugbegova medresa]] [[Slika:44 Samarkand Registan medresa Ulug Beg (11).JPG|thumb|250px|right|Skupina učenjakov v Ulugbegovi medresi]] [[Ulugbegova medresa]] je bila že od samega začetka glavna verska institucija v Samarkandu in edinstvena univerza v srednjem veku. Prvotno je imela 50 ''hujras'' (celic), ki so služile kot stanovanje za več kot 100 študentov. Poleg [[teologija|teologije]] so poučevali še [[matematika|matematiko]], [[astronomija|astronomijo]] in [[filozofija|filozofijo]]. Predavali so najbolj ugledni znanstveniki tistega časa Kazi-Zadeh Rumi, Ghijasadin Džemšid Kašij, Kušči, Mohammad Havafi in drugi. Na tej ustanovi je študiral tudi Abdurakhman Džami, vidni Tadžiški [[pesnik]], znanstvenik in filozof. Po pisnih virih, je Ulug Beg osebno predaval o matematiki. Arhitektura stavbe kaže na visoko raven znanja njenih ustvarjalcev. Avtor projekta je bil arhitekt Šahrukh, Ulugbegov oče, ter Kavamadin Šerazi, ki je ustvaril slavni kompleks v Heratu in medreso v Hargirdu. Dimenzije Ulugbegove medrese (81 x 51 m, samo dvorišče 30 x 30 m) so primerljive z največjimi cesarskimi Timurjevimi stavbami. Glavna fasada, ki gleda na trg je sestavljena iz portala, dveh [[minaret]]ov in povezovalnih zidov, nad katerimi se dvigajo mogočne kupole. Spiralni okras stavbe poudarja simetrijo in dimenzijo minaretov in ustvarja občutek letenja v nebo. Dekor zunanje in notranjih fasad je bogat in raznolik. Stavba je znana po svojih [[marmor]]nih ploščah na tleh, izklesanih v kompozitnih [[mozaik]]ih in [[majolika]] ploščah z geometrijskimi, vegetativni in epigrafskimi vzorci. Mozaik plošče nad vhodnim lokom so še posebej učinkovite, saj simbolno predstavljajo stilizirano zvezdno nebo. Medresa je bila do začetka 20. stoletja hudo uničena. Obnovitvena dela so opravili v letih 1930–1990. === Medresa Šerdor (1619–1636) === {{glavni|Medresa Šerdor}} [[File:Registan Sherdor madrassah2014.JPG|thumb|250px|left|Medresa Šerdor]] Jalangtush Bahadur je bil odločen vodja, pameten politik, vodja velike neodvisne kneževine in namestnik kana Bokharana v Samarkandu. Na mestu razpadajočega in uničenega Ulugbegovega khanaka, je dal Jalangtush zgraditi medreso, ki skoraj v celoti posnema fasado nasproti stoječe Ulugbegove medrese, je istih dimenzij, razporeda na portalu z minaretom in rebrasto kupolo na vsaki strani. ''Hokim'' (župan) Samarkanda se je odločil vrniti mestu slavo arhitekturnih mojstrovin. Temelj medrese Šerdor je 1,5 metra višji od nivoja trga Ulugbegove medrese. Dimenzije celotne medrese so 70 x 56 m in dvorišča 30 x 38 m. Sestava dvorišča je tradicionalna. V dveh nadstropjih so ''hujras'' (celice) za študente, 4 ''ivani'' in 2 ''darskhanas'' (učilnice). [[Medresa Šerdor]] je bila zgrajena v slogu ''Koš'' (kompozicija z dvema nasprotnima stavbama). Druge fasade imajo 54 ''hujras'' in so jih postavili z bolj razvitimi metodami tehnologije gradnje. Ob sprednji fasadi sta minareta, medtem ko sta druga dva vogala okrašena z masivnimi stolpi. Dekorativna sestava nad obokom portala je še ena posebnost medrese. Na desni in levi strani portala je [[Heraldika|heraldični]] [[simbol]] črtastega [[Tiger|tigra]], ki preganja jelenovega mladiča. Par [[Sonce|sonc]] nad njihovimi hrbti ima človeške obraze. Ta dva tigra sta dala ime Šerdor. Zunanje in notranje fasade so urejene na neverjetno ustvarjalen način. Prekrite so z glaziranimi ploščicami, odličnimi modeli mozaikov in s pozlačenimi slikami. Mozaik plošče na dvoriščnih lokih so sestavljene iz številnih dvojnih cvetov in popkov, ki tvorijo kompleksno pisan okrasni vzorec. Motiv na plošči z lepimi šopki cvetja v cvetličnih vazah simbolizira 'drevo življenja', ki se pogosto uporablja v arhitekturni kot okras. === Medresa Tilja Kari (1646 - 1660) === {{glavni|Medresa Tilja Kari}} [[File:Registan Tillya-Kari madrasah2014.JPG|thumb|250px|Medresa Tilja Kari]] Deset let po izgradnji medrese Šer-Dor, Yalangtush Bahadur začne novo gradnjo, kombinacijo medrese in Petkove mošeje, ki je dobila ime Tilja Kari (1646-1660). Ta stavba je zaključila zasnovo trga Registan. Da bi dosegli enotnost med vsemi konstrukcije na trgu, je bila arhitektura [[medresa Tilja Kari|medrese Tilja Kari]] oblikovana v skladu z obstoječimi zgradbami. Fasada je bila malo razširjena, da bi ustvarili vizualno zaprt prostor. Arhitektura pročelja Tilja Kari je vredna ozadja za obe medresi, ki stoji nasproti druga drugi. Medresa ne leži na glavni osi, temveč na zahodni strani zaprtega dvorišča z enonadstropnimi ''hujras''. Široko dvorišče s štirimi ''ayvans'' je obdano s celicami. Zahodni del konstrukcije je kupola mošeje z dvema sosednjimi galerijama, medtem ko je središče kompleksa trg s križnimi sobami. Notranjost mošeje je urejena v slogu ''kundal'', ki slovi po bogato pozlačenem okrasju in ozadju. Tudi [[mihrab]] (niša za molitev kaže smer Meke) in [[minbar]] (tribuna za imama) sta pozlačena. Stropne reliefne poslikave v koncentričnih krogih v osrednji dvorani so razkošne in bogate. Ta razkošna dekoracija je dala ime medresi Tilja Kari in pomeni 'zlato prevlečeno'. Zunanje in notranje fasade so iz opečnih mozaikov in majolike z geometrijskimi, vegetativni in epigrafskimi vzorci. Masivna lesena [[vrata]] so okrašena z vegetativnim in epigrafskim okrasjem. <gallery> Slika:44 Samarkand Registan medresa Tillya Kori (2).JPG|[[Medresa Tilja Kari]] na trgu Registan v Samarkandu Slika:44 Samarkand Registan medresa Tillya Kori (16).JPG|Detajl notranjosti medrese Tilja Kari File:Mosque Bibi Khanum (2).JPG|[[Mošeja Bibi Kanum]] - vhodni portal File:Mausoleum of Amir Temur (1).JPG|Zunanjost [[mavzolej Gur-e Amir|mavzoleja Gur-e Amir]] Slika:Mausoleum of Amir Temur (5).JPG|Nagrobniki v mavzoleju Gur-e Amir </gallery> === Mošeja Bibi Kanum === {{glavni|Mošeja Bibi Kanum}} [[Slika:Мечеть Биби Ханум. Самарканд.jpg|thumb|Mošeja Bibi Kanum]] »Njena kupola bi bila enkratna, če nebo ne bi bilo njena kopija, njen obok bi bil enkraten, če ''Via lactea'' (Rimska cesta) ne bi bila njegova tekmica.« Bibi Kanum je največja mošeja v Srednji Aziji in ena največjih mošej v celotnem muslimanskem svetu. Po izkopavanjih, so njene dimenzije okoli 100 x 140 metrov. Za primerjavo, dimenzije mošeje Khasan v [[Kairo|Kairu]] (ki je bila prav tako zgrajena v 14. stoletju) so 60 x 120 m. Ali pa, če pogledamo v zahodno Evropo, gotska [[Milanska stolnica]], ki je ena največjih stolnic iz tega časa, je skoraj enako velika kot mošeja Bibi Kanum. Mošeja Bibi Kanum (v prevodu ''najstarejša žena'') je bila zgrajena za najstarejšo Timurjevo ženo, Saraja Mulk Khanim. Za stavbo se uporablja tudi ime ''mošeja Džuma'' iz Samarkanda, kamor je na tisoče moških muslimanov hodilo k molitvi. V resnici je bila mošeja zgrajena leta 1399–1404 na ukaz Amir Timurja, po vrnitvi iz enega od indijskih pohodov. Mošeja Bibi Kanum je bila namenjena kot tekmec vsem, kar jih je kdaj videl v drugih državah. Pri gradnji so sodelovali [[arhitekt]]i, [[umetnik]]i in [[obrtnik]]i iz različnih držav in uporabljali svoje bogate izkušnje in tradicijo in ustvarili ta veličasten kompleks. Ogromno število [[zgodovinar]]jev, [[arheolog]]ov in umetnostnih kritikov je imelo priložnost, da si je predstavljalo prvotni videz. Do danes so ohranjeni: portal na dvorišču mošeje, majhni mošeji na vsaki strani in minaret. Veliko dvorišče je bilo prekrito z marmornimi ploščami in obdano z galerijo za romarje. Vhod na dvorišče je bil zasnovan v obliki portala in dveh okroglih minaretov višine 50 m. Fasada glavne mošeje je tudi okrašena z veličastnim portalom z dvema minaretoma. Zunanjost vseh sob je bila bogato okrašena z večbarvnimi glaziranimi ploščicami ter z opeko zapletenih geometrijskih oblik in verskih [[Aforizem|aforizmov]]. Razkošna in bogata notranjost je bila okrašena z [[majolika]] mozaiki, marmorjem, izklesanimi črkami in pozlačenimi vzorci. Do začetka leta 2003 je bila obnova zaključena, dela so se izvajala pod vodstvom glavnega inženirja Khodikhon Akobirova. === Mavzolej Gur-e Amir === {{glavni|Mavzolej Gur-e-Amir}} [[File:ShrineofAmirTimur.jpg|thumb|Mavzolej Gur-e Amir]] Mavzolej Gur Emir (prevedeno 'grob vladarja') je kraj, kjer so pokopani Timur, njegovi sinovi in vnuki. Prvotno je bil zgrajen mavzolej le za Timurjevega vnuka sultana Mohameda, ki je umrl med vojaško akcijo leta 1403. Smrt sultana Mohameda je bila za Timurja velika tragedija. Sultan Mohamed se je rodil v družini Džehanghir, starejšemu Timurjevemu sinu in je veljal za [[prestolonaslednik]]a. [[Mavzolej]] (celotna površina znaša 79,5 x 51,7 m) stoji v jugovzhodnem delu Samarkanda. Obsega medreso in Sufi khanak. Vse stranice okoli dvorišča so dekorirane z neprekinjenimi oboki, [[pilaster|pilastri]] in štirimi dvostopenjskimi minareti na vogalih. Ti objekti so bili odkriti med arheološkimi izkopavanji. Notranjost mavzoleja je okrašena z oblikovalskimi metodami, ki so bile značilne za 14.–15. stoletje: trdni dekorativni premazi, bogastvo in razkošje vzorcev in barv. Velike plošče iz zelenega [[oniks]]a so uporabljene za podlago okrasnim modrim in pozlačenim napisom. V marmornih ploščah na stenah so napisani napisi in pozlata, medtem ko so ostali deli stene prekriti z velikimi ploščami z zvezdastimi ''girih''. Loki in notranja kupola so okrašeni z visokim [[relief (umetnost)|reliefom]] iz papirne kaše, pozlačeni in pokriti z majhnimi cvetličnimi okraski. Notranjost je okrašena z lesenimi vrati s čudovito [[Rezbarstvo|rezbarijo]], [[biser]]ovino in [[srebro]]m in barvitim rdečim, modrim, vijoličnim, zelenim in rumenim barvnim okenskim [[steklo]]m. Arhitekturni kompleks z modro kupolo vsebuje [[sarkofag]]e Timurja, njegovih sinov Šahrukh Mirza in Miranšah, vnuka sultana Mohameda in njegovega pravnuka. Ob Timurjevem vznožju je Ulugbegov grob. Največji [[nagrobnik]] v mavzoleju pripada Timurjevemu duhovnemu učitelju Mir Baraku. Vsak sarkofag je iz marmorja, le Timurjev je iz trdnega bloka temno zelenega [[jadeit|žada]], ki je bil dodan pod vlado Ulug bega. Okrašeni izklesani nagrobniki v notranjem prostoru mavzoleja zgolj kažejo na lokacijo dejanskih grobov, ki ležijo v [[Kripta|kripti]] neposredno pod glavno sobo. === Šah-i-Zinda === {{glavni|Šah-i-Zinda}} Slikovit spominski kompleks, [[Šah-i-Zinda]] se pogosto šteje za arhitekturni biser Samarkanda. Kompleks spomenikov (nagrobnikov) je nastal sredi 11. stoletja v bližini zidovja Afrosiaba. Mavzolej nad grobom preroka Kusam Ibn Abasa je služil kot temelj za [[pokopališče]] Šah-i-Zinda. Zgrajeni v različnih obdobjih, so mavzoleji mešanica in slikovita sestava stavb, razvrščenih ob ozki srednjeveški ulici, kjer se opravlja ''ziarat'' (čaščenje na glavnem grobu). Proces izgradnje je trajal skoraj 9 stoletij. Ohranjeni del stavb vključuje več kot 20 mavzolejev. Ta kompleks predstavlja ne samo mojstrski način gradnje mavzolejev v Samarkandu, temveč prikazuje tudi celoten razvoj in oblikovanje šole ''Maverounnahr'', so pa tudi spomeniki dekorativne in uporabne umetnosti v Srednji Aziji. Kompleks je sestavljen iz treh skupin objektov: nižjih, srednjih in višjih, ki so povezani z obokanimi kupolami (''čartak''). Prvi objekti segajo v 11.–12. stoletje. Od takrat so se ohranili le temelji, deli sten in oboki. Glavna skupina stavb sega v 14.–15. stoletja. Osrednji del predstavlja mavzolej Kusam Ibn Abasa (11.–15. stoletje) in je v severovzhodnem delu kompleksa. Vse stavbe te skupine - mošeje, mavzoleji, ''čiliahana'' (prostor za 40-dnevni post) in drugi prehodi, so bile zgrajene v različnih obdobjih. Keramični nagrobnik Kusam Ibn Abasa se je pojavil v letu 1480 v času Timurja in je glavni okras mavzoleja. To je ena od mojstrovin spretnih srednjeazijskih keramičarjev. Stranice so prekrite z majoliko, kjer se pozlačeni vegetativni okraski prepletajo z bogato okrašenim napisom tekstov iz [[Koran]]a. Zgornjo skupino stavb sestavljajo trije mavzoleji obrnjeni drug proti drugemu. Najprej je mavzolej Khodja Akhmada (40 leta 14. stoletja), ki zaključuje ulico s severa. Mavzolej iz leta 1361 na desni pa meji na isti del na vzhodu. Na zahodni strani je še kompleks, zgrajen za Timurjevo ženo Tuman-aka iz začetka 15. stoletja. Ta kompleks je sestavljen iz treh sob - mavzoleja, mošeje in ''hujre''. Srednja skupina je sestavljena iz mavzolejev iz zadnje četrtine 14. stoletja in prve polovice 15. stoletja in je povezana z imeni Timurjevih sorodnikov ter vojaške in duhovniške aristokracije. Na zahodni strani izstopa mavzolej Šadi Mulk-aka, Timurjeve nečakinje. Portal kupolaste grobnice je oblikovan iz [[terakota|terakote]] in majolike. Poslikane 'preproge' trakov konča napis in dekorativna plošča z ločnimi figuricami. Okras celotne notranjosti, od temeljev do kupole, je zelo bogat. Nasproti je mavzolej Širin Bika-ake, Timurjeve sestre. Portal je prekrit z globoko modrimi sestavljenimi mozaiki. Mavzolej Širin-Bika-ake ima obliko oktaedra in je edinstvena grobnica iz prve polovice 15. stoletja. Vhodni portal (1434–1435) je bil zgrajen po naročilu malega Ulugbegovega sina Abdul Aziza in zaključuje kompleks. Portal je okrašen z opeko in ''kašin'' mozaiki in ima napis o naročniku gradnje. === Mavzolej Khoja Danijar (sveti Daniel) === [[File:Khodja-Doniyor-Mausoleum.jpg|thumb|250px|left|Mavzolej svetega Daniela]] Mavzolej Khoja Danijar (svetega Daniela) je na severni strani hriba Afrosiab, ob starem Samarkandskem zidu, v bližini majhne reke Siab. Ta čudoviti mavzolej, ki je bil obnovljen v začetku 20. stoletja, je bil postavljen nad pokopanim [[prerok]]om. To je eden izmed najbolj svetih krajev v Samarkandu, kjer je bil zaznan koranski in svetopisemski lik preroka Danijarja (Daniel ali [[Hodža (muslimanski duhovnik)|hodža]] Danijar na vzhodu) in je tukaj tudi pokopan Legenda pravi, da je njegove posmrtne ostanke pripeljal sem Amir Timur. Khoja Danijar je bil plemič in potomec kralja Salomona. Živel je v 4 - 5. stoletju pred našim štetjem in bil v Babilonu v ujetništvu skupaj z drugimi Judi, ko je Jeruzalem osvoji Nebukadnezar II. leta 586 pred našim štetjem. Bog je obdaril Daniela s sposobnostjo razumevanja pomena prikazovanj in sanj. Včasih je uporabil to spretnost pri razlaganju sanj Nebukadnezar II. Mavzolej so zgradili mojstri iz Samarkanda in je s petimi kupolami sodobna stavba. Znotraj je nagrobnik Khoja Danijarja dolg 18 metrov in zavzema skoraj vso notranjost prostora. Arheološka raziskava kaže, da je bil pred gradnjo mavzoleja, nagrobnik pod milim nebom. Domnevajo, da je bilo prvotno pokopališče pokrito z rečnimi kamni. Poleg tega podatki iz preteklosti kažejo, da je bil grob obnovljen, saj so bili sveti simboli na zgornjem delu in s tem pokazali, kje je prerokov grob. Ob mavzoleju je izvir neverjetno okusne in blagoslovljene vode. Vsaka oseba, ki želi pristopiti k mavzoleju mora piti to vodo in izprati vse odprte dele telesa. Ljudje verjamejo, da ta izvir zdravi ne le telo ampak tudi dušo. Mavzolej je zato predmet romanja tako za lokalne prebivalce kot popotnike iz vsega sveta. Leta 1966 je moskovski in patriarh vse Rusije Aieksij II. obiskal mavzolej in ga posvetil. Legenda pravi, da je po tej posvetitvi drevo [[pistacija]], ki raste pred mavzolejem in je bila že mrtva, spet zacvetela. === Ulugbegov observatorij === {{glavni|Ulugbegov observatorij}} Veličastna stavba, eden največjih in najbolje opremljenih [[observatorij]]ev v srednjem veku, je bil zgrajen po naročilu Ulug Bega na griču Kuhak v letih 1428-1429. Po Ulugbegovi smrti (1449) je bil observatorij uničen in pozabljen. Ruševine stavbe je našel arheolog Vjatkin V. leta 1908. Opazovalnica je bila zgrajena v obliki [[valj]]a, 30,4 m in 46,4 m premera. 3-nadstropna zgradba je imela vgrajen velikanski marmornat [[sekstant]] z izjemnim polmerom 40,21 m za merjenje [[koordinate|koordinat]] Sonca, [[Luna|Lune]] in drugih [[planet]]ov. Sekstant je bil med arheološkimi izkopavanji še vedno dobro ohranjen. Njegov lok je šestina kroga (60 º). Lok sekstanta je omejen z dvema ovirama tlakovanima z marmorjem. Sekstant je prav usmerjen [[poldnevnik]]. Točke in številke so vklesane v marmor na površini in označujejo stopinje kroga. [[Azimut]]ne izmere so bile izvedene na vodoravnem krogu na vrhu stavbe z drugimi inštrumenti, ki niso bili ohranjeni. V observatoriju so bili tudi drugi majhni [[merilna naprava|merilni inštrumenti]]: [[sončna ura]], zvezdna ura, [[astrolab]], [[armilarna sfera|armilarne sfere]] in drugi. Observatorij je imel veliko dvorano in veliko velikih in majhnih sob. Po Abd ar-Razzak Samarkandi in Bobur, so bile notranje stene opazovalnice opremljene z ilustracijami devetih nebesih [[sfera|sfer]], 9 coelospher s stopinjami in minutami, sedem planetov, stalnih zvezd in globusom razdeljenim na podnebna območja, z gorami, morji, puščavami in drugim. Eden izmed največjih dosežkov samarkandskih astronomov je bila izdaja »Ulugbeka zidž« in »Gurkanski zidž«. Ta katalog je še posebej pomembna zato, ker vsebuje [[grafikon]]e, ki opisujejo 1018 zvezd. Samarkandski astronomi so delali na teh kartah daljše časovno obdobje in jih končali v letu 1437. Vendar pa so bile nekatere spremembe nenehne in so jih vključili v katalog po Ulugbegovi smrti. === Afrosiab === {{glavni|Muzej Afrasiab v Samarkandu}} [[File:Afrasiab - details from The Ambassadors' Painting 3 - great procession.JPG|thumb|250px|left|Arheološki ostanki poslikav razstavljene v muzeju]] Pred začetkom 8. stoletja je bil Samarkand v bližini severovzhodnih meja današnjega mesta. Mesto se je imenovalo Afrosiab po legendarnem kralju in je obsegalo več kot 200 hektarjev. Mesto je bilo zaščiteno z rečnimi stenami na severu in vzhodu in globokimi grapami na jugu in zahodu. Mnogi znanstveniki verjamejo, da je bil Afrosiab v Sogdianu glavno mesto Marakanda in je bilo uničeno v vojaških operacijah Aleksandra Velikega v 4. stoletju pred našim štetjem. Edinstvenost Afrosiaba je bila velikost naseljenega mesta. Tukaj je bilo središče gospodarskega, kulturnega in političnega življenja v Zeravšanski dolini. Lokalna izkopavanja so pokazala začetek nastajanja mesta. Na 80 m dolgem in 13 m visokem območju so našli monumentalne [[opekarna|opekarne]] iz 5.–3. stoletja pred našim štetjem. Mestno obzidje iz tega obdobja je vidno na zahodu Afrosiaba, kjer je vidna zunanja fasada zidu. Datirana je v 3. st. pr. n. št. in je v celoti ohranjena. Ima številne pilastre in strelne line. V bližini citadele so bile mestne četrti s hišami prebivalcev, templji, rezervoarji in tržnicami, vse obdano z zapleteno mrežo ulic, avenij in kanalov. V tem okrožju so našli znane stenske slikarije poveljnikov Samarkanda in 7.–8. stoletja našega štetja. Mesto je bilo močno uničeno v času invazije Džingiskana in kasnejših notranjih vojn v drugi polovici 13. stoletja. Potem je bil Afrosiab zapuščen. Ostanki arheoloških izkopavanj so razstavljeni v muzeju Afrosiab, ki je znotraj arheološkega parka. === Orientalski bazar === Vsako okrožje v Samarkandu ima bazar, vendar je največji prav tisti v starem delu mesta. Ta trg je poimenovan po okrožju v katerem je, to je ''Siab'' ali 'v prevodu staro mesto'. Leži v neposredni bližini mavzoleja in mošeje Bibi Kanum. Na eni strani bazarja se prodaja samarkandski ''lepeškas'', kruh posut s [[sezam]]om in pečen v posebni peči. Samarkandski kruh velja za najboljši kruh v celotnem Uzbekistanu, je težak in dolgo časa ostane svež ter okusen. Nekateri trgovci prodajajo razne oreščke in sladkarije, kot so kandirani mandlji in arašidi ter sadje, zelenjavo, riž, itd. Zelo priljubljeno je [[granatno jabolko]], za katerega Uzbeki verjamejo, da poveča vitalnost. Še posebej rad ga je užival vladar Amir Timur. Po njegovem naročilu so pred prihajajočo vojaško akcijo vse kadi napolnili s sokom iz granatnih jabolk. Vojaki, ki so pili ta sok so bili močni in pogumni. Še vedno obstaja ogromna granitna posoda s prostornino 3000 litrov kot ostanek iz tistih časov. Zelo priljubljen je ''kišmiš'' (vrsta rozin). Za rdeči ''kišmiš'' se rozine posuši na soncu, medtem ko so rumene ali rjave rozine sušene v sencu oziroma sušilnici. Paša za oči in nos so uzbekistanske začimbe. Barantanje je na orientalskih bazarjih tradicija. Pomemben je sam proces pogajanj in ne toliko denar. Včasih se izkušen prodajalec tudi razburja, če se blago kupi takoj, brez kakršnih koli pogajanj. == Umetnost in obrt == [[Slika:44 Samarkand Registan medresa Ulug Beg (22).JPG|thumb|250px|right|Zlato in srebrno vezenje na svečanih oblačilih]] Uzbekistanski obrtniki vseh generacij še danes ustvarjajo čudovite umetnine in oživljajo stare tehnike, ki so jih uporabljali njihovi predniki. Po njihovih izdelkih je veliko povpraševanje med ljubitelji orientalske umetnosti. Njihove mojstrovine krasijo številne galerije in zasebne zbirke po svetu. Kot v prejšnjih časih, je Samarkand še danes eden največjih centrov obrti v Uzbekistanu. V mestu živijo in delajo potomci starih obrtniških šol za [[graviranje]], [[rezbarjenje]], [[šiviljstvo|šiviljci]], [[Lončarstvo|lončarji]] in drugi. Najtežja obnovitvena dela nikoli ne opravijo brez njihovega sodelovanja. Danes je po teh mojstrih veliko povpraševanje in njihovo delo je zelo cenjeno. Tako ima ročno izrezljana lesena in okrašena vrata skoraj vsaka zasebna hiša v Samarkandu. Rezbarije ''ganč'', uzbekistanskih mojstrov, so ena izmed najbolj razširjenih oblik, uporabljenih za vegetativni in geometrijski okras [[arabeska|arabesknih]] konstrukcij. Umetnost oblikovanja [[muqarnas]] na napuščih je posebna veja ''ganč'' rezbarjenja. Pomembne pa so tudi rezbarjene mreže imenovane ''panddžara''. Zelo stara je tradicija tkanja [[Preproga|preprog]]. Preproge izdelujejo ženske, ki delajo na domu in v glavnem živijo na podeželju. V srednjem veku je bila umetnost [[vezenje|vezenja]] v zlatu samo moška domena. Danes se s tem običajno ukvarjajo mlada dekleta. V Uzbekistanu obstajata dve šoli: ena v Buhari, druga pa v Samarkandu. Med seboj se razlikujeta po svojih vzorcih. Mojstri v Buhari uporabljajo neprekinjene okraske, medtem ko je v Samarkandu ornament sestavljen iz cvetja. Vladna politika zelo spodbuja rokodelsko dejavnost in zagotavlja pomoč obrtnikom ter s tem ustvarja trajnostno okolje in spodbuja spoštovanje ljudi do svoje dediščine in tradicionalnih kulturnih vrednot. Oživitev tradicije obrti je sestavni del ohranjanja nacionalne kulture. == Znani ljudje == * Amoghavajra, 8. stoletje, budistični menih, prevajalec svetih spisov Vadžrajane, eden od treh ustanoviteljev kitajskega ezoteričnega budizma; * Abu Mansur Maturidi, sunitski teolog iz 10. stoletja; * Nizami Aruzi Samarkandi, pesnik in pisatelj iz 12. stoletja; * Suzani Samarkandi, pesnik iz 12. stoletja; * Nadžib ad-Din-e-Samarkandi, učenjak iz 13. stoletja; * Džamšid al-Kaši, astronom in matematik iz 15. stoletja; * Šams al-Din al-Samarkandī, učenjak * Mohamed Isma'il al-Buhari, eden izmed šestih uglednih zapisovalcev hadisa, pravil sunitskega islama. * Navab Khvaja Abid Sidiki in Navab Kaziudin Siddiki, ded in oče Mira Kamarudina Sidiki Asaf Džah I, katerega dinastija je vladala [[Hiderabad]]u sedem generacij 1724-1951; * Islam Karimov, prvi predsednik samostojnega Uzbekistana. == Pobratena mesta == {{div col|colwidth=24em}} * {{flagicon|Iran}} [[Nišapur]], [[Iran]] * {{flagicon|Uzbekistan}} [[Buhara]], [[Uzbekistan]] * {{flagicon|Afghanistan}} [[Balkh]], [[Afganistan]] * {{flagicon|Turkmenistan}} [[Merv]], [[Turkmenistan]] * {{flagicon|Peru}} [[Cuzco]], [[Peru]] * {{flagicon|Pakistan}} [[Lahore]], [[Pakistan]] * {{flagicon|Ukraine}} [[Lvov]], [[Ukrajina]] * {{flagicon|Tunisia}} [[Kairouan]], [[Tunizija]] * {{flagicon|Turkey}} [[Eskişehir]], [[Turčija]] * {{flagicon|Turkey}} [[Carigrad]], Turčija * {{flagicon|Turkey}} [[İzmir]], Turčija * {{flagicon|Tajikistan}} [[Khujand]], [[Tadžkistan]] * {{flagicon|Indonesia}} [[Banda Aceh]], [[Indonezija]] {{div col end}} == Vir == * Samarkand. The city and the legends, DAVR NASHRIOTI, 2009, ISBN 978-9943-339-14-9 * [[Amin Maalouf|Maalouf, Amin]]: ''Samarkand'', roman v zbirki XX. stoletje == Glej tudi == * [[seznam mest v Uzbekistanu]] * [[Omar Hajam]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://whc.unesco.org/en/list/603 Unescova dediščina] * [http://www.samarkand.info/index.html Informacije o Samarkandu] * [http://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand.htm Vodnik po Samarkandu] * [http://depts.washington.edu/silkroad/cities/uz/samarkand/samarkand.html Samarkand na Svilni cesti] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samarkand| ]] [[Kategorija:Mesta v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Mesta v srednji Aziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] f4xbpfteykihhlwg65hec7grmqbqnii 6687879 6687877 2026-06-10T19:09:32Z Octopus 13285 /* Karahanidsko (Ilek-Khanidsko) obdobje (11.–12. stoletje) */ povezava 6687879 wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje | name = Samarkand | native_name = {{lang|uz|Самарқанд}} / Samarqand / {{lang|fa|سمرقند}} | image_skyline = {{Photomontage |photo1a = Registan square Samarkand.jpg |photo2a = Mausoleum of Amir Temur (1).JPG |photo2b = Shah-i-Zinda (8145369659).jpg |photo3a = Sherdor madrasah 3.jpg |photo3b = Mosque Bibi Khanum (5).JPG |photo4a = Mausolées du groupe central (Shah-i-Zinda, Samarcande) (6009956484).jpg |photo4b = |photo5a = |photo5b = |color = white |color_border = white |position = center |spacing = 2 |size = 266 |foot_montage = }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj:<br/>'''[[Trg Registan, Samarkand|Trg Registan]], nekropola [[Šah-i-Zinda]], [[mošeja Bibi Kanum]], pogled v notranjost Šah-i-Zinda, [[medresa Šerdor]] v Registanu, Timurjev [[Mavzolej Gur-e-Amir]] | blank_info_sec1 = [[uzbeščina]], [[ruščina]], [[perzijščina]] | blank_name_sec1 = Uradni jeziki | image_flag = | image_seal = Emblem of Samarkand.svg | pushpin_map = Uzbekistan | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Uzbekistanu | latd = 39 | latm = 39 | lats = 15 | latNS = N | longd = 66 | longm = 57 | longs = 35 | longEW = E | coordinates_type = type:city_region:UZ | coordinates_display = inline,title | established_title = Naselje | established_date = 8. st. pr. n. št. | area_total_km2 = 120 | area_land_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2019 | population_footnotes =<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.uz/en/181-ofytsyalnaia-statystyka-en/6383-demography |title=The State Committee of the Republic of Uzbekistan on Statistics |access-date=2020-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200429095401/https://stat.uz/en/181-ofytsyalnaia-statystyka-en/6383-demography |archive-date=2020-04-29 |url-status=dead}}</ref> | population_total = 513.572 | population_urban = | population_metro = 950.000 | population_density_km2 =auto | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | elevation_footnotes = | elevation_m = 705 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | website = | footnotes ={{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |WHS = Samarqand – Crossroads of Cultures<br/>Samarkand – stičišče kultur |Criteria = kulturno: i, ii, iv |ID = 603 |Year = 2001 |Area = 1123 ha |Buffer_zone = 1369 ha}} }} '''Samarkand''' ({{lang|uz|Samarqand}} in {{lang-tg|Самарқанд}}, {{lang-fa|سمرقند}}) iz časa [[Sogdija|Sogdije]]: ''Kamnita trdnjava'' ali ''Kamnito mesto'') je mesto v jugovzhodnem Uzbekistanu in eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest v Srednji Aziji. Je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega [[Uzbekistan]]a. Je glavno mesto istoimenske regije Samarkand in mesto na ravni okrožja, ki vključuje mestna naselja Kimyogarlar, Farhod in Khishrav. S 551.700 prebivalci (2021)<ref name=samstat>{{cite web |url=https://samstat.uz/files/284/Demografiya/1705/Hududlar-boyicha-shahar-va-qishloq-aholisi-soni.pdf |title=Urban and rural population by district |publisher=Samarkand regional department of statistics |language=uz |archive-url=https://web.archive.org/web/20220213143332/https://samstat.uz/uz/?option=com_dropfiles&format=&task=frontfile.download&catid=284&id=1705&Itemid=1000000000000 |archive-date=2022-02-13 |url-status=dead}}</ref> je tretje največje mesto v Uzbekistanu in ima svojo [[univerza|univerzo]]. Obstajajo dokazi o človeški dejavnosti na območju mesta, ki segajo v pozno [[paleolitik|paleolitsko]] dobo. Čeprav ni neposrednih dokazov o tem, kdaj je bil Samarkand ustanovljen, več teorij predlaga, da je bil ustanovljen med 8. in 7. stoletjem pred našim štetjem. Samarkand, ki je cvetel zaradi svoje lege ob [[svilna pot|svilni poti]] med Kitajsko, Perzijo in Evropo, je bil včasih eno največjih mest v Srednji Aziji in pomembno mesto imperijev Velikega Irana. V času [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] je bil glavno mesto Sogdijske satrapije. Mesto je leta 329 pr. n. št. osvojil [[Aleksander Veliki]], ko je bilo znano kot ''Markanda'', kar se je v grščini prevajalo kot {{lang|grc|Μαράκανδα}}.<ref name="History of Samarkand">{{cite web |title=History of Samarkand |url=http://www.sezamtravel.com/en/Samarkand |publisher=Sezamtravel |access-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103035234/http://www.sezamtravel.com/en/Samarkand |archive-date=3 November 2013 |url-status=live}}</ref> Mestu so vladali iranski in turški vladarji, dokler ga leta 1220 niso osvojili Mongoli pod [[Džingiskan]]om. Mesto je znano kot središče islamskih znanstvenih študij in rojstni kraj [[Timuridska renesansa|timuridske renesanse]]. V 14. stoletju ga je [[Timur Lenk]] postavil za glavno mesto svojega imperija in kraj svojega mavzoleja Gur-e Amir. Mošeja Bibi Kanum, obnovljena v sovjetskem obdobju, ostaja ena najpomembnejših znamenitosti mesta. [[Trg Registan, Samarkand|Samarkandski trg Registan]] je bil starodavno središče mesta in ga omejujejo tri monumentalne verske stavbe. Mesto je skrbno ohranilo tradicije starodavnih obrti: vezenje, zlatarstvo, tkanje svile, graviranje bakra, keramiko, rezbarjenje in poslikavo lesa. Leta 2001 je UNESCO mesto dodal na seznam svetovne dediščine kot ''Samarkand – križišče kultur''.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/603 Unesco]</ref> Sodobni Samarkand je razdeljen na dva dela: staro mestno jedro, ki vključuje zgodovinske spomenike, trgovine in stare zasebne hiše; in novo mesto, ki je bilo razvito v času [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] ter vključuje upravne stavbe skupaj s kulturnimi centri in izobraževalnimi ustanovami.<ref>{{cite web |url=https://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand/history.htm |title=History of Samarkand |website=www.advantour.com |access-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180516174124/https://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand/history.htm |archive-date=2018-05-16 |url-status=live}}</ref> 15. in 16. septembra 2022 je mesto gostilo vrh ŠOS 2022. Samarkand ima večkulturno in večjezično zgodovino, ki jo je bistveno spremenil proces nacionalne razmejitve v Srednji Aziji. Mnogi prebivalci mesta so materni govorci tadžiščine ali dvojezični govorci, medtem ko je uzbeščina uradni jezik, ruščina pa se v skladu z jezikovno politiko Uzbekistana pogosto uporablja tudi v javnosti. == Etimologija == Ime izvira iz iranskih perzijščine in sogdijščine ''samar'' za 'kamen, skala' in ''kand'' za 'trdnjava, mesto'.<ref>{{cite book |last=Room |first=Adrian |title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features and Historic Sites |url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom |edition=2nd |year=2006 |publisher=McFarland |location=London |isbn=978-0-7864-2248-7 |page=[https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/330 330] |quote=Samarkand City, southeastern Uzbekistan. The city here was already named ''Marakanda'', when captured by Alexander the Great in 329 BCE. Its own name derives from the Sogdian words ''samar'', "stone, rock", and ''kand'', "fort, town".}}</ref> V tem pogledu ima Samarkand enak pomen kot ime uzbekistanske prestolnice [[Taškent]], pri čemer je ''taš-'' turški izraz za 'kamen', ''-kent'' pa turški analog besede ''kand'', izposojene iz iranskih jezikov.<ref>Sachau, Edward C. Alberuni’s India: an Account of the Religion. Philosophy, Literature, Geography, Chronology, Astronomy, Customs, Laws and Astrology of India about AD 1030, vol. 1 London: KEGAN PAUL, TRENCH, TRtJBNBR & CO. 1910. p.298.</ref> Po mnenju učenjaka Mahmuda al-Kašgharija iz 11. stoletja je bilo mesto v karahanidščini znano kot ''Sämizkänd'' ({{Script/Arabic|سَمِزْکَنْدْ}}), kar pomeni 'debelo mesto'.<ref>{{Cite book |last=al-Kashghari |first=Mahmud |url=https://archive.org/details/CompendiumOfTheTurkicDialectsPart1-MahmudAl-Kashghari/page/n283/mode/2up |title=Compendium of The Turkic Dialects |date=1074 |publisher=Harvard University Printing Office |series=Part 1 |publication-date=1982 |page=270 |translator-last=Dankoff |translator-first=Robert |quote=sämiz känd meaning “Fat city (balda samina)” is called thus because of its great size; it is, in Persian, Samarqand. |author-link= |translator-last2=Kelly |translator-first2=James Michael |translator-link= |via=Archive.org}}</ref> [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski]] cesar [[Babur]] iz 16. stoletja je mesto omenil tudi pod tem imenom, kastiljski popotnik Ruy González de Clavijo iz 15. stoletja pa je izjavil, da je Samarkand le popačena oblika tega imena.<ref>{{Cite journal |last=Ragagnin |first=Elisabetta |date=2020 |title=About Marco Polo Samarkand |url=https://uzlc.navoiy-uni.uz/index.php/uzlangcult/article/view/41 |journal=Uzbekistan: Language and Culture |language=en |publisher=Alisher Navo’i Tashkent State University of Uzbek Language and Literature |9=uz |10=Toshkent davlat oʻzbek tili va adabiyoti universiteti |volume=3 |issue=3 |pages=79–87 |issn=2181-922X |access-date=2025-05-08 |archive-date=2024-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240123015507/https://uzlc.navoiy-uni.uz/index.php/uzlangcult/article/view/41 |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Samarkand je skupaj z [[Buhara|Buharo]] eno najstarejših naseljenih mest v Srednji Aziji, ki cveti zaradi svoje lege ob trgovski poti med Kitajsko in Evropo. Ni neposrednih dokazov o tem, kdaj je bil ustanovljen. Raziskovalci na Inštitutu za arheologijo v Samarkandu datirajo ustanovitev mesta v 8.–7. stoletje pr. n. št. Arheološka izkopavanja, izvedena znotraj mestnih meja (Syob in središče mesta) ter v predmestjih (Hodžamazgil, Sazag'on), so odkrila 40.000 let stare dokaze o človeški dejavnosti, ki segajo v zgornji paleolitik. Skupina mezolitskih (12.–7. tisočletje pr. n. št.) arheoloških najdišč je bila odkrita v predmestjih Sazag'on-1, Zamičatoš in Okhalik. Kanala Syob in Darg'om, ki sta oskrbovala mesto in njegova predmestja z vodo, sta se pojavila okoli 7.–5. stoletja pr. n. št. (zgodnja železna doba). Samarkand je bil že od samega začetka eno glavnih središč sogdijske civilizacije. V času perzijske rodbine Ahemenidov je mesto postalo prestolnica Sogdijske satrapije. === Helenistično obdobje === [[File:Afrasiyab ruins in Samarkand.jpg|thumb|upright=1.35|right|Starodavno mestno obzidje Samarkanda, 4. stoletje pr. n. št.]] [[File:Daniël de Blieck - Alexander Slaying Cleitus.jpg|thumb|upright=1.35|''Aleksander Veliki ubija Kleita v Samarkandu'', avtor Daniël de Blieck. Umetnostna galerija Ferens, Hull]] [[Aleksander Veliki]] je osvojil Samarkand leta 329 pr. n. št. Grki so mesto poznali kot ''Marakanda (Μαράκανδα)''.<ref>''Columbia-Lippincott Gazetteer'' (New York: Columbia University Press, 1972 reprint) p.&nbsp;1657</ref> Pisni viri ponujajo majhne namige o poznejšem sistemu vladanja. Omenjajo nekega Orepija, ki je postal vladar »ne od prednikov, ampak kot Aleksandrovo darilo«.<ref>{{cite journal |last=Shichkina |first=G.V. |title=Ancient Samarkand: capital of Soghd |journal=Bulletin of the Asia Institute |year=1994 |volume=8 |page=83}}</ref> Medtem ko si je Samarkand med Aleksandrovim začetnim osvajanjem utrpel znatno škodo, si je mesto hitro opomoglo in zacvetelo pod novim helenističnim vplivom. Pojavile so se tudi pomembne nove gradbene tehnike. Podolgovate opeke so nadomestile kvadratne, uvedene pa so bile tudi vrhunske metode zidanja in ometavanja.<ref>{{cite journal |last=Shichkina |first=G.V. |title=Ancient Samarkand: capital of Soghd |journal=Bulletin of the Asia Institute |year=1994 |volume=8 |page=86}}</ref> Aleksandrova osvajanja so v Srednjo Azijo uvedla klasično grško kulturo in nekaj časa je grška estetika močno vplivala na lokalne obrtnike. Ta helenistična zapuščina se je nadaljevala, ko je mesto v stoletjih po Aleksandrovi smrti postalo del različnih držav naslednic, grškega [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]], [[Grško-baktrijsko kraljestvo|grško-baktrijskega kraljestva]] in [[Kušansko cesarstvo|Kušanskega cesarstva]] (čeprav so Kušani sami nastale v Srednji Aziji). Potem ko je Kušanska država v 3. stoletju našega štetja izgubila nadzor nad Sogdijo, je Samarkand kot središče gospodarske, kulturne in politične moči začel upadati. Bistveneje je oživel šele v 5. stoletju. === Sasanidsko obdobje === Samarkand so okoli leta 260 n. št. osvojili perzijski [[Sasanidi]]. Pod sasanidsko oblastjo je regija postala bistveno središče [[Manihejstvo|manihejstva]] in je olajšala širjenje religije po vsej Srednji Aziji.<ref name="Dumper, Stanley 2007 319">{{cite book |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |publisher=ABC-CLIO |location=California |pages=319–320}}</ref> === Heftaliti in obdobje Turškega kaganata === Med letoma 350 in 375 n. št. so Samarkand osvojila nomadska plemena Ksionitov, katerih izvor ostaja sporen.<ref>Grenet Frantz, Regional interaction in Central Asia and northwest India in the Kidarite and Hephthalites periods in Indo-Iranian languages and peoples. Edited by Nicholas Sims-Williams. Oxford university press, 2003. Р.219–220</ref> Preselitev nomadskih skupin v Samarkand potrjuje arheološko gradivo iz 4. stoletja. Kultura nomadov iz porečja Srednje Sirdarje se širi v regiji. Med letoma 457 in 509 je bil Samarkand del Kidaritske države.<ref>Etienne de la Vaissiere, Sogdian traders. A history. Translated by James Ward. Brill. Leiden. Boston, 2005, pp.&nbsp;108–111.</ref> [[File:Turkish officers during a audience with king Varkhuman of Samarkand. 648-651 CE, Afrasiyab, Samarkand.jpg|thumb|upright|left|''Turški častniki med avdienco pri samarkandskem kralju Varkhumanu''. 648–651 n. št., freske [[Muzej Afrasiab v Samarkandu|Afrasiab, Samarkand]].<ref>{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |page=243 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA243}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Grenet |first1=Frantz |date=2004 |title=Maracanda/Samarkand, une métropole pré-mongole |journal=Annales. Histoire, Sciences Sociales |volume=5/6 |page=Fig. B |url=https://www.cairn.info/journal-annales-2004-5-page-1043.htm}}</ref>]] Ko so [[Heftaliti]] (''beli Huni'') osvojili Samarkand, so ga nadzorovali, dokler ga Göktürki v zavezništvu s sasanidskimi Perzijci niso osvojili v bitki pri Buhari, okoli leta 560 n. št.<ref>{{Cite book |last=Bivar |first=A.D.H. |url=https://www.iranicaonline.org/articles/hephthalites |title=Encyclopedia Iranica, Vol. XII, Fasc. 2 |publisher=London et al. |pages=198–201}}</ref> Sredi 6. stoletja je na [[Altaj]]u nastala turška država, ki jo je ustanovila rodbina Ašina. Nova državna tvorba se je poimenovala prvi Turški kaganat po ljudstvu Turkov, ki jim je na čelu stal vladar – kagan. Med letoma 557 in 561 je bil imperij Heftalitov poražen zaradi skupnih dejanj Turkov in Sasanidov, kar je privedlo do vzpostavitve skupne meje med obema imperijema.<ref>History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, AD 250 to 750. Vol. 3. Unesco, 1996. p.&nbsp;332</ref> V zgodnjem srednjem veku je bil Samarkand obdan s štirimi vrstami obrambnih zidov in je imel štiri vrata.<ref>Belenitskiy A.M., Bentovich I.B., Bolshakov O.G. Srednevekovyy gorod Sredney Azii. L., 1973.</ref> Na ozemlju Samarkanda so raziskali starodavni turški grob s konjem. Izvira iz 6. stoletja.<ref>Sprishevskiy V.I. Pogrebeniye s konem serediny I tysyacheletiya n.e., obnaruzhennoye okolo observatorii Ulugbeka. // Tr. Muzeya istorii narodov Uzbekistana. T.1.- Tashkent, 1951.</ref> V času vladarja Zahodnega turškega kaganata, Tong Jabghu Kagana (618–630), so se vzpostavili družinski odnosi z vladarjem Samarkanda – Tong Jabghu Kagan mu je dal svojo hčer.<ref>Klyashtornyy S. G., Savinov D. G., Stepnyye imperii drevney Yevrazii. Sankt-Peterburg: Filologicheskiy fakul'tet SPbGU, 2005 god, s. 97</ref> Nekateri deli Samarkanda so krščanski že od 4. stoletja. V 5. stoletju je bila v Samarkandu ustanovljena [[nestorijanstvo|nestorijanska]] stolica. Na začetku 8. stoletja se je preoblikovala v nestorijansko metropolijo.<ref>Masson M.Ye., Proiskhozhdeniye dvukh nestorianskikh namogilnykh galek Sredney Azii // Obshchestvennyye nauki v Uzbekistane, 1978, №10, p.&nbsp;53.</ref> Med sogdijskimi privrženci krščanstva in manihejstva so se pojavile razprave in polemike, kar se odraža v dokumentih.<ref>Sims-Wlliams Nicholas, A Christian sogdian polemic against the manichaens // Religious themes and texts of pre-Islamic Iran and Central Asia. Edited by Carlo G. Cereti, Mauro Maggi and Elio Provasi. Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag, 2003, pp.&nbsp;399–407</ref> === Zgodnje islamsko obdobje === [[File:Coin of Sogdian ruler Turgar, Ikhshid of Samarkand, Penjikent, 8th century CE (obverse and reverse), Tajikistan National Museum of Antiquities (319).jpg|thumb|Kovanec sogdijskega vladarja Turgarja, zadnjega Ikšida Samarkanda, Pendžikent, 8. stoletje n. št., Narodni muzej starin Tadžikistana.<ref>{{cite book |title=Tadjikistan : au pays des fleuves d'or |date=2021 |publisher=Musée Guimet |location=Paris |isbn=978-9461616272 |page=152}}</ref>]] Vojske [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] pod vodstvom [[Kutajba ibn Muslim|Kutajbe ibn Muslima]] so mesto zavzele v času dinastije [[dinastija Tang|Tang]] okoli leta 710 n. št. V tem obdobju je bil Samarkand raznolika verska skupnost in dom številnih religij, vključno [[zaratustrstvo]], [[budizem]], [[hinduizem]], [[manihejstvo]], [[judovstvo]] in [[nestorijanstvo|nestorijanskim krščanstvom]], večina prebivalstva pa je sledila zaratustrstvu.<ref>{{cite book |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |location=California}}</ref> Kutajba na splošno ni naseljeval Arabcev v Srednji Aziji; lokalne vladarje je prisilil, da so mu plačevali davek, vendar jih je večinoma prepustil samim sebi. Samarkand je bil glavna izjema od te politike: Kutajba je v mestu ustanovil arabsko garnizijo in arabsko vladno upravo, njegovi zaratustrski ognjeni templji so bili porušeni in zgrajena je bila [[mošeja]].<ref name="Wellhausen437438">{{cite book |last1=Wellhausen |first1=J. |author-link= |editor1-last=Weir |editor1-first=Margaret Graham |title=The Arab Kingdom and its Fall |date=1927 |publisher=University of Calcutta |url=https://books.google.com/books?id=qxPKpCcVOdcC |pages=437–438 |isbn=9780415209045 |access-date=2019-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190421054204/https://books.google.com/books?id=qxPKpCcVOdcC |archive-date=2019-04-21 |url-status=live}}</ref> Dolgoročno se je Samarkand razvil v središče islamske in arabske izobrazbe. Konec 740-ih let se je v Arabskem kalifatu pojavilo gibanje nezadovoljnih z močjo [[Omajadi|Omajadov]], ki ga je vodil abasidski poveljnik Abu Muslim, ki je po zmagi vstaje postal guverner [[Veliki Horasan|Horasana]] in [[Transoksanija|Transoksanije]] (750–755). Za svoje prebivališče si je izbral Samarkand. Njegovo ime je povezano z gradnjo večkilometrskega obrambnega zidu okoli mesta in palače.[38] Legenda pravi, da so med [[Abasidski kalifat|abasidsko]] vladavino od dveh kitajskih ujetnikov iz bitke pri Talasu leta 751 dobili skrivnost izdelave papirja, kar je privedlo do ustanovitve prve papirnice v islamskem svetu v Samarkandu. Izum se je nato razširil v preostali islamski svet in od tam v Evropo. [[File:Dinar of al-Mu'tazz, AH 253.jpg|250px|thumb|Zlati dinar kalifa al-Mutazza, kovan v Samarkandu leta 253 po [[hidžra|hidžri]] (867 n. št.). Njegova vladavina pomeni vrhunec upada osrednje oblasti kalifata.]] Abasidski nadzor nad Samarkandom je kmalu izginil in so ga je nadomestili [[Samanidska dinastija|Samanidi]] (875–999), čeprav so bili Samanidi med svojim nadzorom nad Samarkandom še vedno nominalni vazali kalifa. Pod samanidsko vladavino je mesto postalo prestolnica samanidske rodbine in še pomembnejše vozlišče številnih trgovskih poti. Samanide so okoli leta 999 strmoglavili [[Karahanidski kanat|Karahanidi]]. V naslednjih 200 letih je Samarkandu vladalo zaporedje turških plemen, vključno s [[Seldžuki]] in Horezmijci.<ref>{{cite book |last=Dumper, Stanley |title=Cities of the Middle East and North Africa: A Historical Encyclopedia |year=2007 |location=California |page=320}}</ref> Perzijski avtor Istakhri iz 10. stoletja, ki je potoval po Transoksaniji, živo opisuje naravno bogastvo regije, ki jo imenuje 'Smarkandski Sogd': {{quote|''Ne poznam kraja v njem ali v samem Samarkandu, kjer, če se povzpnemo na neko dvignjeno območje, ne bi videli zelenja in prijetnega kraja, in nikjer v bližini ni gora brez dreves ali prašne stepe ... Samakandski Sogd ... [se razteza] osem dni potovanja skozi neprekinjeno zelenje in vrtove ... Zelenje dreves in posejane zemlje se razteza vzdolž obeh strani reke [Sogd] ... in onkraj teh polj je pašnik za črede. Vsako mesto in naselje ima trdnjavo ... Je najbolj rodovitna od vseh Alahovih dežel; v njej so najboljša drevesa in sadje, v vsakem domu so vrtovi, cisterne in tekoča voda.''}} === Karahanidsko (Ilek-Khanidsko) obdobje (11.–12. stoletje) === [[File:Shah-i-Zinda.jpg|thumb|Spominjski kompleks [[Šah-i-Zinda]], 11.–15. stoletje]] Po padcu Samanidske države leta 999 jo je nadomestila Karahanidska država, kjer je vladala turška rodbina [[Karahanidski kanat|Karahanidi]].<ref name="ReferenceE">Kochnev B. D., Numizmaticheskaya istoriya Karakhanidskogo kaganata (991—1209 gg.). Moskva «Sofiya», 2006</ref> Potem ko se je država Karahanidov razdelila na dva dela, je Samarkand postal del Zahodnega Karahanidskega kaganata in je bil od leta 1040 do 1212 njegovo glavno mesto. Ustanovitelj Zahodnega Karahanidskega kaganata je bil Ibrahim Tamgač Kan (1040–1068). Prvič je v Samarkandu z državnimi sredstvi zgradil medreso in podpiral razvoj kulture v regiji. Med njegovo vladavino sta bili v Samarkandu ustanovljeni javna bolnišnica (''bemoristan'') in medresa, kjer so poučevali tudi medicino. Spominski kompleks [[Šah-i-Zinda]] so v 11. stoletju ustanovili vladarji rodbine Karahanidov.<ref>Nemtseva, N.B., Shvab, IU. Ansambl Shah-i Zinda: istoriko-arkhitektymyi ocherk. Tashent: 1979.</ref> Najbolj presenetljiv spomenik iz obdobja Karahanidov v Samarkandu je bila palača Ibrahima ibn Huseina (1178–1202), ki je bila zgrajena v citadeli v 12. stoletju. Med izkopavanji so odkrili fragmente monumentalnega slikarstva. Na vzhodni steni je bil upodobljen turški bojevnik, oblečen v rumen kaftan in z lokom v roki. Tukaj so bili upodobljeni tudi konji, lovski psi, ptice in ženske iz tistega obdobja.<ref>Karev, Yury. Qarakhanid wall paintings in the citadel of Samarqand: First report and preliminary observations in Muqarnas 22 (2005): 45–84.</ref> === Mongolsko obdobje === [[File:Afrosiab (8145369219).jpg|thumb|left|Ruševine Afrasiaba – starodavnega Samarkanda, ki ga je uničil Džingiskan]] Mongoli so leta 1220 osvojili Samarkand. Džuvajni piše, da je Džingiskan pobil vse, ki so se zatekli v citadelo in mošejo, mesto popolnoma izropal in vpoklical 30.000 mladeničev skupaj s 30.000 obrtniki. Samarkand je kan Barak vsaj še enkrat oropal, da bi dobil zaklad, ki ga je potreboval za plačilo vojske. Do leta 1370 je ostal del [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] (enega od štirih mongolskih nasledniških kraljestev). Potovanja [[Marko Polo|Marka Pola]], kjer Polo beleži svoje potovanje po svilni poti konec 13. stoletja, opisujejo Samarkand kot »zelo veliko in sijajno mesto ...«<ref>{{cite web |title=Samarkand Travel Guide |url=https://caravanistan.com/uzbekistan/center/samarkand/ |access-date=2021-03-20 |website=Caravanistan}}</ref> Območje [[Jenisej]]a je imelo skupnost tkalcev kitajskega porekla, Samarkand in Zunanja Mongolija pa sta imela obrtnike kitajskega porekla, kot poroča Čangčun. Potem ko je Džingiskan osvojil Srednjo Azijo, so bili za vladne upravitelje izbrani tujci; Kitajci in Kara-Kitaji (Kitani) so bili imenovani za soupravljavce vrtov in polj v Samarkandu, ki jih muslimani niso smeli upravljati sami.<ref>{{cite book |title=E.J.W. Gibb memorial series |url=https://books.google.com/books?id=35pFAQAAIAAJ |year=1928 |page=451}}</ref><ref>{{cite book |author=E. Bretschneider |date=1888 |title=Mediæval Researches from Eastern Asiatic Sources |chapter=The Travels of Ch'ang Ch'un to the West, 1220–1223 recorded by his disciple Li Chi Ch'ang |url=https://depts.washington.edu/silkroad/texts/changchun.html |publisher=Barnes & Noble |pages=37–108 |access-date=2018-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180430220305/http://depts.washington.edu/silkroad/texts/changchun.html |archive-date=2018-04-30 |url-status=dead}}</ref> Kanat je dovolil ustanovitev krščanskih škofij. === Timurjeva vladavina (1370–1405) === [[File:Bibi-Khanym Mosque (8145400614).jpg|thumb|Petkova mošeja Bibi Kanum, 1399–1404]] [[Ibn Batuta]], ki je obiskal Samarkand leta 1333, je Samarkand označil za »eno največjih in najlepših mest ter najpopolnejše med njimi po lepoti«. Omenil je tudi, da so sadovnjaki oskrbovani z vodo po ''norijah''.<ref>{{cite book |last1=Battutah |first1=Ibn |title=The Travels of Ibn Battutah |date=2002 |publisher=Picador |location=London |isbn=9780330418799 |page=143}}</ref> Leta 1365 je v Samarkandu prišlo do upora proti mongolski oblasti Čagatajev. Leta 1370 je osvajalec Timur ([[Timur Lenk]]), ustanovitelj in vladar [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]] (1370-1499), Samarkand postavil za svojo prestolnico. Timur je za legitimizacijo uporabil različna orodja, vključno z urbanističnim načrtovanjem v svoji prestolnici Samarkand.<ref>Malikov Azim, The cultural traditions of urban planning in Samarkand during the epoch of Timur. In: Baumer, C., Novák, M. and Rutishauser, S., Cultures in Contact. Central Asia as Focus of Trade, Cultural Exchange and Knowledge Transmission. Harrassowitz. 2022, p.343</ref> V naslednjih 35 letih je obnovil večino mesta in ga naselil z odličnimi obrtniki in mojstri z vsega cesarstva. Timur si je pridobil sloves mecena umetnosti, Samarkand pa je postal središče regije Transoksanija. Timurjeva predanost umetnosti je očitna v tem, kako je v nasprotju z neusmiljenostjo, ki jo je izkazoval do svojih sovražnikov, izkazoval usmiljenje do tistih s posebnimi umetniškimi sposobnostmi. Življenja umetnikov, obrtnikov in arhitektov so bila prizanesena, da so lahko izboljšali in polepšali Timurjevo prestolnico. Timur je bil tudi neposredno vpleten v gradbene projekte, njegove vizije pa so pogosto presegale tehnične sposobnosti njegovih delavcev. Mesto je bilo v nenehni gradnji in Timur je pogosto ukazal hitro gradnjo in prenovo stavb, če ni bil zadovoljen z rezultati. Po njegovih ukazih je bilo do Samarkanda mogoče priti le po cestah; izkopali so globoke jarke, obzidje z obsegom 8 km pa je ločevalo mesto od okoliških sosedov.<ref>{{cite book |last=Wood |first=Frances |title=The Silk Roads: two thousand ears in the heart of Asia |url=https://archive.org/details/silkroad0000fran |year=2002 |location=Berkeley |pages=[https://archive.org/details/silkroad0000fran/page/136 136]–7}}</ref> V tem času je mesto imelo približno 150.000 prebivalcev.<ref name="ReferenceB">''Columbia-Lippincott Gazetteer'', p.&nbsp;1657</ref> Kastiljski veleposlanik Henrika III. Ruy Gonzalez de Clavijo, ki je bil med letoma 1403 in 1406 nameščen v Samarkandu, je pričal o neskončni gradnji, ki je potekala v mestu. »Mošeja, ki jo je zgradil Timur, se nam je zdela najplemenitejša od vseh, ki smo jih obiskali v mestu Samarkand.«<ref>{{cite book |last=Le Strange |first=Guy (trans) |title=Clavijo: Embassy to Tamburlaine 1403–1406 |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.46764 |year=1928 |location=London |page=[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.46764/page/n311 280]}}</ref> === Ulugbegovo obdobje (1409–1449) === [[File:Ulugh Beg's Astronomic Observatory.jpg|thumb|left|V Ulugbegovem observatoriju, v katerem je bil ta stenski sekstant, zgrajen v Samarkandu v 15. stoletju, je delalo veliko uglednih astronomov.]] Med letoma 1417 in 1420 je Timurjev vnuk [[Ulugh Beg]] v Samarkandu zgradil [[Ulugbegova medresa|medreso]], ki je postala prva stavba v arhitekturnem ansamblu Registana. Ulugh Beg je v to medreso povabil veliko število astronomov in matematikov islamskega sveta. Pod Ulughbegom je Samarkand postal eno od svetovnih središč srednjeveške znanosti. V prvi polovici 15. stoletja je okoli Ulugh Bega nastala cela znanstvena šola, ki je združevala ugledne astronome in matematike, med njimi [[Gijasedin al-Kaši]], [[Kadi Zada ​​al-Rumi]] in [[Ali Kušči]]. Ulugbegovo glavno zanimanje za znanost je bila [[astronomija]], zato je leta 1428 zgradil [[observatorij]]. Njegov glavni instrument je bil ''stenski kvadrant'', ki je bil edinstven na svetu.<ref>{{Cite web |url=https://mathshistory.st-andrews.ac.uk/Biographies/Ulugh_Beg/ |title=Ulugh Beg – Biography |website=Maths History}}</ref> Znan je bil kot ''Fakhri sekstant'' in je imel polmer 40 metrov.<ref>{{Cite book |last=Ulugh Beg |title=Dictionary of Scientific Biography}}</ref> Lok, ki ga vidimo na sliki na levi, je bil natančno izdelan s stopniščem na obeh straneh, ki je omogočalo dostop pomočnikom, ki so izvajali meritve. === 16.–18. stoletje === Leta 1500 so nomadski uzbeški bojevniki prevzeli nadzor nad Samarkandom. Približno v tem času so se kot voditelji mesta pojavili Šajbanidi. Leta 1501 je Samarkand dokončno zavzel Mohamed Šajbani iz uzbeške rodbine Šajbanidov in mesto je postalo del novo ustanovljenega [[Buharski kanat|Buharskega kanata]]. Samarkand je bil izbran za glavno mesto te države, v kateri je bil kronan Mohamed Šajbani Kan. V Samarkandu je ukazal zgraditi veliko medreso, kjer je kasneje sodeloval v znanstvenih in verskih sporih. Prva datirana novica o medresi Šajbani Kana sega v leto 1504 (v letih sovjetske oblasti je bila popolnoma uničena). Mohamed Salih je zapisal, da je Šejbani Kan v Samarkandu zgradil medreso, da bi ohranil spomin na svojega brata Mahmuda Sultana.<ref name="ReferenceF">Mukminova R. G., K istorii agrarnykh otnosheniy v Uzbekistane XVI veke. Po materialam «Vakf-name». Tashkent. Nauka. 1966</ref> Fazlalah ibn Ruzbihan v delu ''Mikhmon-namei Bukhara'' izraža svoje občudovanje nad veličastno stavbo medrese, njeno pozlačeno streho, visokimi hudžrami, prostornim dvoriščem in citira verz, ki hvali medreso.<ref>Fazlallakh ibn Ruzbikhan Isfakhani. Mikhman-name-yi Bukhara (Zapiski bukharskogo gostya). M. Vostochnaya literatura. 1976, p.&nbsp;3</ref> Zajn ad-din Vasifi, ki je nekaj let pozneje obiskal medreso Šejbani kana, je v svojih spominih zapisal, da so veranda, dvorana in dvorišče medrese prostorni in veličastni. Abdulatif Kan, sin vnuka Mirza Ulugbeka Kučkundži Kana, ki je vladal v Samarkandu od leta 1540 do 1551, je veljal za strokovnjaka za zgodovino Maverannahra in rodbine Šibanid. Pokroviteljsko je podpiral pesnike in znanstvenike. Abdulatif Kan je sam pisal poezijo pod literarnim psevdonimom Khuš.<ref>B.V. Norik. Rol' shibanidskikh praviteley v literaturnoy zhizni Maverannakhra XVI veka. Sankt-Peterburg: Rakhmat-name, 2008. p.&nbsp;233.</ref> Med vladavino aštarkhanidskega imama Kuli Kana (1611–1642) so bile v Samarkandu zgrajene znane arhitekturne mojstrovine. V letih 1612–1656 je guverner Samarkanda, Jalangtuš Bahadur, zgradil katedralno mošejo, [[Medresa Šerdor|medreso Tilja Kari]] in [[Medresa Šerdor|medreso Šerdor]]. Vodni most Zarafšan je opečni most, zgrajen na levem bregu reke Zarafšan, 7–8 km severovzhodno od središča Samarkanda, ki ga je zgradil Šajbani Kan na začetku 16. stoletja.<ref>{{Cite web|url= https://uzsmart.uz/encyclopedia/encyclopedia/66708.html|title= ZARAFSHON SUVAYIRGʻICH KOʻPRIGI |website= uzsmart.uz |accessdate= 2023-11-14}}</ref> Po napadu afšar šahanšaha Nader Šaha je bilo mesto v zgodnjih 1720-ih zapuščeno.<ref>''Britannica''. 15th Ed, p.&nbsp;204</ref> Od leta 1599 do 1756 je Samarkandu vladala aštrahanidska veja Buharskega kanata. <gallery mode="packed" heights="120"> File:Rajasthan3.jpg|[[Ulug begova medresa]] File:Rajasthan.jpg|[[Medresa Šerdor]] File:Registan Tillya-Kari madrasah2014.JPG|[[Medresa Tilja Kari]] Ulugh-beg Madrassa courtyard.JPG|Dvorišče Ulug begove medrese File:Lion(or tiger) on the Sher-dor madrassa.JPG|Tiger na ivanu medrese Šerdor </gallery> === Sodobnost === Leta 1868 so Samarkand osvojili ruski vojaki in ga vključili v [[Ruski imperij]]. V letih 1925-1929 je bil glavno mesto Uzbekistanske RVS. Tudi po tem, ko je bilo glavno mesto preseljeno v [[Taškent]], je Samarkand še naprej igral pomembno vlogo v kulturnem in gospodarskem življenju v regiji. Po razglasitvi Uzbekistanske neodvisnosti leta 1991, postane Samarkand pomembno industrijsko, kulturno in turistično središče nove države. Leta 2001 je bil Samarkand vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO]]-ve svetovne dediščine. 2750 obletnico mesta je praznoval na mednarodni ravni pod okriljem Unesca leta 2007. == Samarkand v zgodovini Velike svilne poti == Ker je imel ugodno lego na Veliki [[svilna pot|svilni poti]], je imel Samarkand od nekdaj poseben pomen med [[politik]]i, [[poslovnež]]i in [[popotnik]]i. Ta največja trgovska trans-kontinentalna pot v zgodovini človeštva, je povezovala [[Evropa|Evropo]] in Azijo in se je v [[Antika|antiki]] raztezala od [[Rim]]a do starodavne prestolnice [[Japonska|Japonske]], do [[Nara (mesto)|Nare]]. Pomembno je poudariti, da ta pot ni bila nikoli ena sama pot, ampak je vključevala različne poti, ki so se cepile kot krona mogočnega drevesa. Ena od glavnih poti, ki je prečkala Azijo od vzhoda do zahoda je imela začetek v prestolnici antične Kitajske v Čangan-u, šla na severozahodno mejo in prečkala gorovje [[Tjanšan]]. Del [[karavana|karavan]] je prečkalo [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]] in preko Taškenta prečkalo [[oaza|oaze]] Samarkanda, [[Buhara]]e, [[Horezm]]a in potovalo naprej do obal [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in [[Črno morje|Črnega morja]], do držav okrog [[Volga|Volge]] in [[Kavkaz]]a. Vzpostavitev [[Trgovina|trgovinskih]] vezi je v veliki meri pripisati odkritju poldragih kamnov v [[kamnolom]]ih v gorah osrednje Azije, ki so omogočili pridobivanje [[lazurit]]ov, [[nefrit]]ov, [[karneol]]ov in [[turkiz]]ov. Kot že ime pomeni, je bil glavni cilj trgovanje s [[Svila|svilo]], zelo cenjeno po vsem takratnem svetu. V zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] je bila svila celo bolj cenjena kot [[zlato]]. V Sogdiji je bila cena [[konj]]a enaka ceni 10 kosov svile. Svila je bila [[valuta]] za opravljeno delo, za vzdrževanje uslužbencev in se je lahko uporabljala za poplačilo kazni za storjena kazniva dejanja. Beneški trgovec [[Marco Polo]] je prvi imenoval karavanske poti kot »svilena pot«, prav tako je bil prvi [[Evropejec]], ki je dosegel meje kitajskega cesarstva. Izraz ''Velika svilna pot'' pa je bil vnesen v leksikone leta 1877, kamor ga je zapisal nemški [[raziskovalec]] Ferdinand Richthofen v svojem temeljnem delu ''Kitajska''. Velika svilna pot ni bila le blagovna pot za karavanske poti ampak je bila tudi pot za širjenje kulturnih dosežkov različnih narodov, njihovih intelektualnih vrednot in verskih prepričanj. Končno so skozi stoletja po njej potovali svetovno znani znanstveniki, raziskovalci in bojevniki. V sodelovanju z UNESCO-m je bil izdelan poseben dolgoročni program, ki obsega predloge o obnovi zgodovinske dediščine. Leta 1994 je bila v ta namen podpisana Samarkandska [[deklaracija]] ''Renaissance Great Silk Road''. == Geografija == Samarkand je v jugovzhodnem Uzbekistanu, v dolini reke Zarefšan, zato razpolaga z bogatimi naravnimi viri predvsem vodo ter ima tudi ključno lokacijo na trgovskih poteh v Srednji Aziji. Je 135 km od Karšija. Cesta M37 povezuje Samarkand z Buharo, ki je oddaljena 240 km. Cesta M39 ga povezuje s Taškentom, ki je oddaljen 270 km. Meja s Tadžikistanom je od Samarkanda oddaljena približno 35 km; tadžikistanska prestolnica Dušanbe je od Samarkanda oddaljena 210 km. Cesta M39 povezuje Samarkand z Mazar-i-Sharifom v Afganistanu, ki je oddaljen 340 km. Reka Zerafšan je zelo vodnata, saj jo napaja sneg iz gora na jugu in vzhodu, izliva pa se v [[Amu Darja|Amu Darjo]]. Vladarji v Samarkandu so zgradili zapleteno omrežje namakalnih kanalov in tako zagotovili vir za razvoj kmetijstva. === Podnebje === Samarkand ima hladno polsušno podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija: ''BSk'') z vročimi, suhimi poletji in relativno vlažnimi, spremenljivimi zimami, v katerih se izmenjujejo obdobja toplega vremena z obdobji hladnega vremena. Julij in avgust sta najbolj vroča meseca v letu, s temperaturami, ki dosežejo in presegajo 40 °C. Padavin je od junija do oktobra malo, vendar se od februarja do aprila povečajo do največje količine. Januar 2008 je bil še posebej hladen; temperatura je padla na −22 °C.<ref>{{cite web |url=http://www.samarkand.info/html/weather.html |title=Weather in Samarkand |access-date=2009-06-11 |author=Samarkand.info |archive-url=https://web.archive.org/web/20090604132408/http://www.samarkand.info/html/weather.html |archive-date=2009-06-04 |url-status=live}}</ref> == Znamenitosti == === Trg Registan === {{glavni|Trg Registan, Samarkand}} [[Trg Registan, Samarkand|Trg Registan]] (peščeno mesto) je srce Samarkanda. Bil je središče obrti in trgovine že mnogo pred napadom Mongolov. Kompleks Registan sestavljajo Ulugbegova medresa (1417-1420), Tilja Kari (1646–1660) in Šer-Dor (1619-1636). Medresa je bila muslimanska izobraževalna ustanova, kjer so se usposabljali [[duhovnik]]i, [[državnik]]i in [[znanstvenik]]i. V 14. in začetku 15. stoletja je postal Registan uradni center Samarkanda. Takrat je do trga pripeljalo šest glavnih [[Ulica|ulic]] v radialnih smereh. V podaljšku ene od ulic stoji velika kupola zgrajena v imenu Tuman-ake, Amir Timurjeve žene. Za Ulugbegovo medreso (1409–1449) se od Registana do bazarja razteza ceremonialni del trga. Sledijo trije novi objekti postavljeni vzdolž oboda trga: veličastna medresa zgrajena na zahodni strani, medtem ko je [[karavanseraj]] (zavetišče za popotnike in trgovce) zgrajen na severnem delu. ''Sufi khanak'' (samostan za derviše) je na vzhodni strani trga. ''Bobur'', kupola khanaka, je bila zelo visoka. Z dokončanjem trga Registan v 14.–15. stoletju se je mestna arhitektura razvila in obogatila. Trg je postal središče gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v mestu. V 17. stoletju je bil na ukaz Yalangtush Bahadurja (namestnika kana Bokharana iz Samarkanda) Registan v celoti obnovljen. V letih 1619-1636 je bil zgrajen Ulugbegov khanak in medresa Šer-Dor in v letih 1646-1660 na mestu karavansarajev še medresa Tilja Kari. Kompleks treh medres je edinstven primer urbanizma in odličen model arhitekturne zasnove glavnega trga v mestu. === Ulugbegova medresa (1417–1420) === {{glavni| Ulugbegova medresa}} [[Slika:Registan Ulugbek madrasah2014.JPG|thumb|250px|left|Ulugbegova medresa]] [[Slika:44 Samarkand Registan medresa Ulug Beg (11).JPG|thumb|250px|right|Skupina učenjakov v Ulugbegovi medresi]] [[Ulugbegova medresa]] je bila že od samega začetka glavna verska institucija v Samarkandu in edinstvena univerza v srednjem veku. Prvotno je imela 50 ''hujras'' (celic), ki so služile kot stanovanje za več kot 100 študentov. Poleg [[teologija|teologije]] so poučevali še [[matematika|matematiko]], [[astronomija|astronomijo]] in [[filozofija|filozofijo]]. Predavali so najbolj ugledni znanstveniki tistega časa Kazi-Zadeh Rumi, Ghijasadin Džemšid Kašij, Kušči, Mohammad Havafi in drugi. Na tej ustanovi je študiral tudi Abdurakhman Džami, vidni Tadžiški [[pesnik]], znanstvenik in filozof. Po pisnih virih, je Ulug Beg osebno predaval o matematiki. Arhitektura stavbe kaže na visoko raven znanja njenih ustvarjalcev. Avtor projekta je bil arhitekt Šahrukh, Ulugbegov oče, ter Kavamadin Šerazi, ki je ustvaril slavni kompleks v Heratu in medreso v Hargirdu. Dimenzije Ulugbegove medrese (81 x 51 m, samo dvorišče 30 x 30 m) so primerljive z največjimi cesarskimi Timurjevimi stavbami. Glavna fasada, ki gleda na trg je sestavljena iz portala, dveh [[minaret]]ov in povezovalnih zidov, nad katerimi se dvigajo mogočne kupole. Spiralni okras stavbe poudarja simetrijo in dimenzijo minaretov in ustvarja občutek letenja v nebo. Dekor zunanje in notranjih fasad je bogat in raznolik. Stavba je znana po svojih [[marmor]]nih ploščah na tleh, izklesanih v kompozitnih [[mozaik]]ih in [[majolika]] ploščah z geometrijskimi, vegetativni in epigrafskimi vzorci. Mozaik plošče nad vhodnim lokom so še posebej učinkovite, saj simbolno predstavljajo stilizirano zvezdno nebo. Medresa je bila do začetka 20. stoletja hudo uničena. Obnovitvena dela so opravili v letih 1930–1990. === Medresa Šerdor (1619–1636) === {{glavni|Medresa Šerdor}} [[File:Registan Sherdor madrassah2014.JPG|thumb|250px|left|Medresa Šerdor]] Jalangtush Bahadur je bil odločen vodja, pameten politik, vodja velike neodvisne kneževine in namestnik kana Bokharana v Samarkandu. Na mestu razpadajočega in uničenega Ulugbegovega khanaka, je dal Jalangtush zgraditi medreso, ki skoraj v celoti posnema fasado nasproti stoječe Ulugbegove medrese, je istih dimenzij, razporeda na portalu z minaretom in rebrasto kupolo na vsaki strani. ''Hokim'' (župan) Samarkanda se je odločil vrniti mestu slavo arhitekturnih mojstrovin. Temelj medrese Šerdor je 1,5 metra višji od nivoja trga Ulugbegove medrese. Dimenzije celotne medrese so 70 x 56 m in dvorišča 30 x 38 m. Sestava dvorišča je tradicionalna. V dveh nadstropjih so ''hujras'' (celice) za študente, 4 ''ivani'' in 2 ''darskhanas'' (učilnice). [[Medresa Šerdor]] je bila zgrajena v slogu ''Koš'' (kompozicija z dvema nasprotnima stavbama). Druge fasade imajo 54 ''hujras'' in so jih postavili z bolj razvitimi metodami tehnologije gradnje. Ob sprednji fasadi sta minareta, medtem ko sta druga dva vogala okrašena z masivnimi stolpi. Dekorativna sestava nad obokom portala je še ena posebnost medrese. Na desni in levi strani portala je [[Heraldika|heraldični]] [[simbol]] črtastega [[Tiger|tigra]], ki preganja jelenovega mladiča. Par [[Sonce|sonc]] nad njihovimi hrbti ima človeške obraze. Ta dva tigra sta dala ime Šerdor. Zunanje in notranje fasade so urejene na neverjetno ustvarjalen način. Prekrite so z glaziranimi ploščicami, odličnimi modeli mozaikov in s pozlačenimi slikami. Mozaik plošče na dvoriščnih lokih so sestavljene iz številnih dvojnih cvetov in popkov, ki tvorijo kompleksno pisan okrasni vzorec. Motiv na plošči z lepimi šopki cvetja v cvetličnih vazah simbolizira 'drevo življenja', ki se pogosto uporablja v arhitekturni kot okras. === Medresa Tilja Kari (1646 - 1660) === {{glavni|Medresa Tilja Kari}} [[File:Registan Tillya-Kari madrasah2014.JPG|thumb|250px|Medresa Tilja Kari]] Deset let po izgradnji medrese Šer-Dor, Yalangtush Bahadur začne novo gradnjo, kombinacijo medrese in Petkove mošeje, ki je dobila ime Tilja Kari (1646-1660). Ta stavba je zaključila zasnovo trga Registan. Da bi dosegli enotnost med vsemi konstrukcije na trgu, je bila arhitektura [[medresa Tilja Kari|medrese Tilja Kari]] oblikovana v skladu z obstoječimi zgradbami. Fasada je bila malo razširjena, da bi ustvarili vizualno zaprt prostor. Arhitektura pročelja Tilja Kari je vredna ozadja za obe medresi, ki stoji nasproti druga drugi. Medresa ne leži na glavni osi, temveč na zahodni strani zaprtega dvorišča z enonadstropnimi ''hujras''. Široko dvorišče s štirimi ''ayvans'' je obdano s celicami. Zahodni del konstrukcije je kupola mošeje z dvema sosednjimi galerijama, medtem ko je središče kompleksa trg s križnimi sobami. Notranjost mošeje je urejena v slogu ''kundal'', ki slovi po bogato pozlačenem okrasju in ozadju. Tudi [[mihrab]] (niša za molitev kaže smer Meke) in [[minbar]] (tribuna za imama) sta pozlačena. Stropne reliefne poslikave v koncentričnih krogih v osrednji dvorani so razkošne in bogate. Ta razkošna dekoracija je dala ime medresi Tilja Kari in pomeni 'zlato prevlečeno'. Zunanje in notranje fasade so iz opečnih mozaikov in majolike z geometrijskimi, vegetativni in epigrafskimi vzorci. Masivna lesena [[vrata]] so okrašena z vegetativnim in epigrafskim okrasjem. <gallery> Slika:44 Samarkand Registan medresa Tillya Kori (2).JPG|[[Medresa Tilja Kari]] na trgu Registan v Samarkandu Slika:44 Samarkand Registan medresa Tillya Kori (16).JPG|Detajl notranjosti medrese Tilja Kari File:Mosque Bibi Khanum (2).JPG|[[Mošeja Bibi Kanum]] - vhodni portal File:Mausoleum of Amir Temur (1).JPG|Zunanjost [[mavzolej Gur-e Amir|mavzoleja Gur-e Amir]] Slika:Mausoleum of Amir Temur (5).JPG|Nagrobniki v mavzoleju Gur-e Amir </gallery> === Mošeja Bibi Kanum === {{glavni|Mošeja Bibi Kanum}} [[Slika:Мечеть Биби Ханум. Самарканд.jpg|thumb|Mošeja Bibi Kanum]] »Njena kupola bi bila enkratna, če nebo ne bi bilo njena kopija, njen obok bi bil enkraten, če ''Via lactea'' (Rimska cesta) ne bi bila njegova tekmica.« Bibi Kanum je največja mošeja v Srednji Aziji in ena največjih mošej v celotnem muslimanskem svetu. Po izkopavanjih, so njene dimenzije okoli 100 x 140 metrov. Za primerjavo, dimenzije mošeje Khasan v [[Kairo|Kairu]] (ki je bila prav tako zgrajena v 14. stoletju) so 60 x 120 m. Ali pa, če pogledamo v zahodno Evropo, gotska [[Milanska stolnica]], ki je ena največjih stolnic iz tega časa, je skoraj enako velika kot mošeja Bibi Kanum. Mošeja Bibi Kanum (v prevodu ''najstarejša žena'') je bila zgrajena za najstarejšo Timurjevo ženo, Saraja Mulk Khanim. Za stavbo se uporablja tudi ime ''mošeja Džuma'' iz Samarkanda, kamor je na tisoče moških muslimanov hodilo k molitvi. V resnici je bila mošeja zgrajena leta 1399–1404 na ukaz Amir Timurja, po vrnitvi iz enega od indijskih pohodov. Mošeja Bibi Kanum je bila namenjena kot tekmec vsem, kar jih je kdaj videl v drugih državah. Pri gradnji so sodelovali [[arhitekt]]i, [[umetnik]]i in [[obrtnik]]i iz različnih držav in uporabljali svoje bogate izkušnje in tradicijo in ustvarili ta veličasten kompleks. Ogromno število [[zgodovinar]]jev, [[arheolog]]ov in umetnostnih kritikov je imelo priložnost, da si je predstavljalo prvotni videz. Do danes so ohranjeni: portal na dvorišču mošeje, majhni mošeji na vsaki strani in minaret. Veliko dvorišče je bilo prekrito z marmornimi ploščami in obdano z galerijo za romarje. Vhod na dvorišče je bil zasnovan v obliki portala in dveh okroglih minaretov višine 50 m. Fasada glavne mošeje je tudi okrašena z veličastnim portalom z dvema minaretoma. Zunanjost vseh sob je bila bogato okrašena z večbarvnimi glaziranimi ploščicami ter z opeko zapletenih geometrijskih oblik in verskih [[Aforizem|aforizmov]]. Razkošna in bogata notranjost je bila okrašena z [[majolika]] mozaiki, marmorjem, izklesanimi črkami in pozlačenimi vzorci. Do začetka leta 2003 je bila obnova zaključena, dela so se izvajala pod vodstvom glavnega inženirja Khodikhon Akobirova. === Mavzolej Gur-e Amir === {{glavni|Mavzolej Gur-e-Amir}} [[File:ShrineofAmirTimur.jpg|thumb|Mavzolej Gur-e Amir]] Mavzolej Gur Emir (prevedeno 'grob vladarja') je kraj, kjer so pokopani Timur, njegovi sinovi in vnuki. Prvotno je bil zgrajen mavzolej le za Timurjevega vnuka sultana Mohameda, ki je umrl med vojaško akcijo leta 1403. Smrt sultana Mohameda je bila za Timurja velika tragedija. Sultan Mohamed se je rodil v družini Džehanghir, starejšemu Timurjevemu sinu in je veljal za [[prestolonaslednik]]a. [[Mavzolej]] (celotna površina znaša 79,5 x 51,7 m) stoji v jugovzhodnem delu Samarkanda. Obsega medreso in Sufi khanak. Vse stranice okoli dvorišča so dekorirane z neprekinjenimi oboki, [[pilaster|pilastri]] in štirimi dvostopenjskimi minareti na vogalih. Ti objekti so bili odkriti med arheološkimi izkopavanji. Notranjost mavzoleja je okrašena z oblikovalskimi metodami, ki so bile značilne za 14.–15. stoletje: trdni dekorativni premazi, bogastvo in razkošje vzorcev in barv. Velike plošče iz zelenega [[oniks]]a so uporabljene za podlago okrasnim modrim in pozlačenim napisom. V marmornih ploščah na stenah so napisani napisi in pozlata, medtem ko so ostali deli stene prekriti z velikimi ploščami z zvezdastimi ''girih''. Loki in notranja kupola so okrašeni z visokim [[relief (umetnost)|reliefom]] iz papirne kaše, pozlačeni in pokriti z majhnimi cvetličnimi okraski. Notranjost je okrašena z lesenimi vrati s čudovito [[Rezbarstvo|rezbarijo]], [[biser]]ovino in [[srebro]]m in barvitim rdečim, modrim, vijoličnim, zelenim in rumenim barvnim okenskim [[steklo]]m. Arhitekturni kompleks z modro kupolo vsebuje [[sarkofag]]e Timurja, njegovih sinov Šahrukh Mirza in Miranšah, vnuka sultana Mohameda in njegovega pravnuka. Ob Timurjevem vznožju je Ulugbegov grob. Največji [[nagrobnik]] v mavzoleju pripada Timurjevemu duhovnemu učitelju Mir Baraku. Vsak sarkofag je iz marmorja, le Timurjev je iz trdnega bloka temno zelenega [[jadeit|žada]], ki je bil dodan pod vlado Ulug bega. Okrašeni izklesani nagrobniki v notranjem prostoru mavzoleja zgolj kažejo na lokacijo dejanskih grobov, ki ležijo v [[Kripta|kripti]] neposredno pod glavno sobo. === Šah-i-Zinda === {{glavni|Šah-i-Zinda}} Slikovit spominski kompleks, [[Šah-i-Zinda]] se pogosto šteje za arhitekturni biser Samarkanda. Kompleks spomenikov (nagrobnikov) je nastal sredi 11. stoletja v bližini zidovja Afrosiaba. Mavzolej nad grobom preroka Kusam Ibn Abasa je služil kot temelj za [[pokopališče]] Šah-i-Zinda. Zgrajeni v različnih obdobjih, so mavzoleji mešanica in slikovita sestava stavb, razvrščenih ob ozki srednjeveški ulici, kjer se opravlja ''ziarat'' (čaščenje na glavnem grobu). Proces izgradnje je trajal skoraj 9 stoletij. Ohranjeni del stavb vključuje več kot 20 mavzolejev. Ta kompleks predstavlja ne samo mojstrski način gradnje mavzolejev v Samarkandu, temveč prikazuje tudi celoten razvoj in oblikovanje šole ''Maverounnahr'', so pa tudi spomeniki dekorativne in uporabne umetnosti v Srednji Aziji. Kompleks je sestavljen iz treh skupin objektov: nižjih, srednjih in višjih, ki so povezani z obokanimi kupolami (''čartak''). Prvi objekti segajo v 11.–12. stoletje. Od takrat so se ohranili le temelji, deli sten in oboki. Glavna skupina stavb sega v 14.–15. stoletja. Osrednji del predstavlja mavzolej Kusam Ibn Abasa (11.–15. stoletje) in je v severovzhodnem delu kompleksa. Vse stavbe te skupine - mošeje, mavzoleji, ''čiliahana'' (prostor za 40-dnevni post) in drugi prehodi, so bile zgrajene v različnih obdobjih. Keramični nagrobnik Kusam Ibn Abasa se je pojavil v letu 1480 v času Timurja in je glavni okras mavzoleja. To je ena od mojstrovin spretnih srednjeazijskih keramičarjev. Stranice so prekrite z majoliko, kjer se pozlačeni vegetativni okraski prepletajo z bogato okrašenim napisom tekstov iz [[Koran]]a. Zgornjo skupino stavb sestavljajo trije mavzoleji obrnjeni drug proti drugemu. Najprej je mavzolej Khodja Akhmada (40 leta 14. stoletja), ki zaključuje ulico s severa. Mavzolej iz leta 1361 na desni pa meji na isti del na vzhodu. Na zahodni strani je še kompleks, zgrajen za Timurjevo ženo Tuman-aka iz začetka 15. stoletja. Ta kompleks je sestavljen iz treh sob - mavzoleja, mošeje in ''hujre''. Srednja skupina je sestavljena iz mavzolejev iz zadnje četrtine 14. stoletja in prve polovice 15. stoletja in je povezana z imeni Timurjevih sorodnikov ter vojaške in duhovniške aristokracije. Na zahodni strani izstopa mavzolej Šadi Mulk-aka, Timurjeve nečakinje. Portal kupolaste grobnice je oblikovan iz [[terakota|terakote]] in majolike. Poslikane 'preproge' trakov konča napis in dekorativna plošča z ločnimi figuricami. Okras celotne notranjosti, od temeljev do kupole, je zelo bogat. Nasproti je mavzolej Širin Bika-ake, Timurjeve sestre. Portal je prekrit z globoko modrimi sestavljenimi mozaiki. Mavzolej Širin-Bika-ake ima obliko oktaedra in je edinstvena grobnica iz prve polovice 15. stoletja. Vhodni portal (1434–1435) je bil zgrajen po naročilu malega Ulugbegovega sina Abdul Aziza in zaključuje kompleks. Portal je okrašen z opeko in ''kašin'' mozaiki in ima napis o naročniku gradnje. === Mavzolej Khoja Danijar (sveti Daniel) === [[File:Khodja-Doniyor-Mausoleum.jpg|thumb|250px|left|Mavzolej svetega Daniela]] Mavzolej Khoja Danijar (svetega Daniela) je na severni strani hriba Afrosiab, ob starem Samarkandskem zidu, v bližini majhne reke Siab. Ta čudoviti mavzolej, ki je bil obnovljen v začetku 20. stoletja, je bil postavljen nad pokopanim [[prerok]]om. To je eden izmed najbolj svetih krajev v Samarkandu, kjer je bil zaznan koranski in svetopisemski lik preroka Danijarja (Daniel ali [[Hodža (muslimanski duhovnik)|hodža]] Danijar na vzhodu) in je tukaj tudi pokopan Legenda pravi, da je njegove posmrtne ostanke pripeljal sem Amir Timur. Khoja Danijar je bil plemič in potomec kralja Salomona. Živel je v 4 - 5. stoletju pred našim štetjem in bil v Babilonu v ujetništvu skupaj z drugimi Judi, ko je Jeruzalem osvoji Nebukadnezar II. leta 586 pred našim štetjem. Bog je obdaril Daniela s sposobnostjo razumevanja pomena prikazovanj in sanj. Včasih je uporabil to spretnost pri razlaganju sanj Nebukadnezar II. Mavzolej so zgradili mojstri iz Samarkanda in je s petimi kupolami sodobna stavba. Znotraj je nagrobnik Khoja Danijarja dolg 18 metrov in zavzema skoraj vso notranjost prostora. Arheološka raziskava kaže, da je bil pred gradnjo mavzoleja, nagrobnik pod milim nebom. Domnevajo, da je bilo prvotno pokopališče pokrito z rečnimi kamni. Poleg tega podatki iz preteklosti kažejo, da je bil grob obnovljen, saj so bili sveti simboli na zgornjem delu in s tem pokazali, kje je prerokov grob. Ob mavzoleju je izvir neverjetno okusne in blagoslovljene vode. Vsaka oseba, ki želi pristopiti k mavzoleju mora piti to vodo in izprati vse odprte dele telesa. Ljudje verjamejo, da ta izvir zdravi ne le telo ampak tudi dušo. Mavzolej je zato predmet romanja tako za lokalne prebivalce kot popotnike iz vsega sveta. Leta 1966 je moskovski in patriarh vse Rusije Aieksij II. obiskal mavzolej in ga posvetil. Legenda pravi, da je po tej posvetitvi drevo [[pistacija]], ki raste pred mavzolejem in je bila že mrtva, spet zacvetela. === Ulugbegov observatorij === {{glavni|Ulugbegov observatorij}} Veličastna stavba, eden največjih in najbolje opremljenih [[observatorij]]ev v srednjem veku, je bil zgrajen po naročilu Ulug Bega na griču Kuhak v letih 1428-1429. Po Ulugbegovi smrti (1449) je bil observatorij uničen in pozabljen. Ruševine stavbe je našel arheolog Vjatkin V. leta 1908. Opazovalnica je bila zgrajena v obliki [[valj]]a, 30,4 m in 46,4 m premera. 3-nadstropna zgradba je imela vgrajen velikanski marmornat [[sekstant]] z izjemnim polmerom 40,21 m za merjenje [[koordinate|koordinat]] Sonca, [[Luna|Lune]] in drugih [[planet]]ov. Sekstant je bil med arheološkimi izkopavanji še vedno dobro ohranjen. Njegov lok je šestina kroga (60 º). Lok sekstanta je omejen z dvema ovirama tlakovanima z marmorjem. Sekstant je prav usmerjen [[poldnevnik]]. Točke in številke so vklesane v marmor na površini in označujejo stopinje kroga. [[Azimut]]ne izmere so bile izvedene na vodoravnem krogu na vrhu stavbe z drugimi inštrumenti, ki niso bili ohranjeni. V observatoriju so bili tudi drugi majhni [[merilna naprava|merilni inštrumenti]]: [[sončna ura]], zvezdna ura, [[astrolab]], [[armilarna sfera|armilarne sfere]] in drugi. Observatorij je imel veliko dvorano in veliko velikih in majhnih sob. Po Abd ar-Razzak Samarkandi in Bobur, so bile notranje stene opazovalnice opremljene z ilustracijami devetih nebesih [[sfera|sfer]], 9 coelospher s stopinjami in minutami, sedem planetov, stalnih zvezd in globusom razdeljenim na podnebna območja, z gorami, morji, puščavami in drugim. Eden izmed največjih dosežkov samarkandskih astronomov je bila izdaja »Ulugbeka zidž« in »Gurkanski zidž«. Ta katalog je še posebej pomembna zato, ker vsebuje [[grafikon]]e, ki opisujejo 1018 zvezd. Samarkandski astronomi so delali na teh kartah daljše časovno obdobje in jih končali v letu 1437. Vendar pa so bile nekatere spremembe nenehne in so jih vključili v katalog po Ulugbegovi smrti. === Afrosiab === {{glavni|Muzej Afrasiab v Samarkandu}} [[File:Afrasiab - details from The Ambassadors' Painting 3 - great procession.JPG|thumb|250px|left|Arheološki ostanki poslikav razstavljene v muzeju]] Pred začetkom 8. stoletja je bil Samarkand v bližini severovzhodnih meja današnjega mesta. Mesto se je imenovalo Afrosiab po legendarnem kralju in je obsegalo več kot 200 hektarjev. Mesto je bilo zaščiteno z rečnimi stenami na severu in vzhodu in globokimi grapami na jugu in zahodu. Mnogi znanstveniki verjamejo, da je bil Afrosiab v Sogdianu glavno mesto Marakanda in je bilo uničeno v vojaških operacijah Aleksandra Velikega v 4. stoletju pred našim štetjem. Edinstvenost Afrosiaba je bila velikost naseljenega mesta. Tukaj je bilo središče gospodarskega, kulturnega in političnega življenja v Zeravšanski dolini. Lokalna izkopavanja so pokazala začetek nastajanja mesta. Na 80 m dolgem in 13 m visokem območju so našli monumentalne [[opekarna|opekarne]] iz 5.–3. stoletja pred našim štetjem. Mestno obzidje iz tega obdobja je vidno na zahodu Afrosiaba, kjer je vidna zunanja fasada zidu. Datirana je v 3. st. pr. n. št. in je v celoti ohranjena. Ima številne pilastre in strelne line. V bližini citadele so bile mestne četrti s hišami prebivalcev, templji, rezervoarji in tržnicami, vse obdano z zapleteno mrežo ulic, avenij in kanalov. V tem okrožju so našli znane stenske slikarije poveljnikov Samarkanda in 7.–8. stoletja našega štetja. Mesto je bilo močno uničeno v času invazije Džingiskana in kasnejših notranjih vojn v drugi polovici 13. stoletja. Potem je bil Afrosiab zapuščen. Ostanki arheoloških izkopavanj so razstavljeni v muzeju Afrosiab, ki je znotraj arheološkega parka. === Orientalski bazar === Vsako okrožje v Samarkandu ima bazar, vendar je največji prav tisti v starem delu mesta. Ta trg je poimenovan po okrožju v katerem je, to je ''Siab'' ali 'v prevodu staro mesto'. Leži v neposredni bližini mavzoleja in mošeje Bibi Kanum. Na eni strani bazarja se prodaja samarkandski ''lepeškas'', kruh posut s [[sezam]]om in pečen v posebni peči. Samarkandski kruh velja za najboljši kruh v celotnem Uzbekistanu, je težak in dolgo časa ostane svež ter okusen. Nekateri trgovci prodajajo razne oreščke in sladkarije, kot so kandirani mandlji in arašidi ter sadje, zelenjavo, riž, itd. Zelo priljubljeno je [[granatno jabolko]], za katerega Uzbeki verjamejo, da poveča vitalnost. Še posebej rad ga je užival vladar Amir Timur. Po njegovem naročilu so pred prihajajočo vojaško akcijo vse kadi napolnili s sokom iz granatnih jabolk. Vojaki, ki so pili ta sok so bili močni in pogumni. Še vedno obstaja ogromna granitna posoda s prostornino 3000 litrov kot ostanek iz tistih časov. Zelo priljubljen je ''kišmiš'' (vrsta rozin). Za rdeči ''kišmiš'' se rozine posuši na soncu, medtem ko so rumene ali rjave rozine sušene v sencu oziroma sušilnici. Paša za oči in nos so uzbekistanske začimbe. Barantanje je na orientalskih bazarjih tradicija. Pomemben je sam proces pogajanj in ne toliko denar. Včasih se izkušen prodajalec tudi razburja, če se blago kupi takoj, brez kakršnih koli pogajanj. == Umetnost in obrt == [[Slika:44 Samarkand Registan medresa Ulug Beg (22).JPG|thumb|250px|right|Zlato in srebrno vezenje na svečanih oblačilih]] Uzbekistanski obrtniki vseh generacij še danes ustvarjajo čudovite umetnine in oživljajo stare tehnike, ki so jih uporabljali njihovi predniki. Po njihovih izdelkih je veliko povpraševanje med ljubitelji orientalske umetnosti. Njihove mojstrovine krasijo številne galerije in zasebne zbirke po svetu. Kot v prejšnjih časih, je Samarkand še danes eden največjih centrov obrti v Uzbekistanu. V mestu živijo in delajo potomci starih obrtniških šol za [[graviranje]], [[rezbarjenje]], [[šiviljstvo|šiviljci]], [[Lončarstvo|lončarji]] in drugi. Najtežja obnovitvena dela nikoli ne opravijo brez njihovega sodelovanja. Danes je po teh mojstrih veliko povpraševanje in njihovo delo je zelo cenjeno. Tako ima ročno izrezljana lesena in okrašena vrata skoraj vsaka zasebna hiša v Samarkandu. Rezbarije ''ganč'', uzbekistanskih mojstrov, so ena izmed najbolj razširjenih oblik, uporabljenih za vegetativni in geometrijski okras [[arabeska|arabesknih]] konstrukcij. Umetnost oblikovanja [[muqarnas]] na napuščih je posebna veja ''ganč'' rezbarjenja. Pomembne pa so tudi rezbarjene mreže imenovane ''panddžara''. Zelo stara je tradicija tkanja [[Preproga|preprog]]. Preproge izdelujejo ženske, ki delajo na domu in v glavnem živijo na podeželju. V srednjem veku je bila umetnost [[vezenje|vezenja]] v zlatu samo moška domena. Danes se s tem običajno ukvarjajo mlada dekleta. V Uzbekistanu obstajata dve šoli: ena v Buhari, druga pa v Samarkandu. Med seboj se razlikujeta po svojih vzorcih. Mojstri v Buhari uporabljajo neprekinjene okraske, medtem ko je v Samarkandu ornament sestavljen iz cvetja. Vladna politika zelo spodbuja rokodelsko dejavnost in zagotavlja pomoč obrtnikom ter s tem ustvarja trajnostno okolje in spodbuja spoštovanje ljudi do svoje dediščine in tradicionalnih kulturnih vrednot. Oživitev tradicije obrti je sestavni del ohranjanja nacionalne kulture. == Znani ljudje == * Amoghavajra, 8. stoletje, budistični menih, prevajalec svetih spisov Vadžrajane, eden od treh ustanoviteljev kitajskega ezoteričnega budizma; * Abu Mansur Maturidi, sunitski teolog iz 10. stoletja; * Nizami Aruzi Samarkandi, pesnik in pisatelj iz 12. stoletja; * Suzani Samarkandi, pesnik iz 12. stoletja; * Nadžib ad-Din-e-Samarkandi, učenjak iz 13. stoletja; * Džamšid al-Kaši, astronom in matematik iz 15. stoletja; * Šams al-Din al-Samarkandī, učenjak * Mohamed Isma'il al-Buhari, eden izmed šestih uglednih zapisovalcev hadisa, pravil sunitskega islama. * Navab Khvaja Abid Sidiki in Navab Kaziudin Siddiki, ded in oče Mira Kamarudina Sidiki Asaf Džah I, katerega dinastija je vladala [[Hiderabad]]u sedem generacij 1724-1951; * Islam Karimov, prvi predsednik samostojnega Uzbekistana. == Pobratena mesta == {{div col|colwidth=24em}} * {{flagicon|Iran}} [[Nišapur]], [[Iran]] * {{flagicon|Uzbekistan}} [[Buhara]], [[Uzbekistan]] * {{flagicon|Afghanistan}} [[Balkh]], [[Afganistan]] * {{flagicon|Turkmenistan}} [[Merv]], [[Turkmenistan]] * {{flagicon|Peru}} [[Cuzco]], [[Peru]] * {{flagicon|Pakistan}} [[Lahore]], [[Pakistan]] * {{flagicon|Ukraine}} [[Lvov]], [[Ukrajina]] * {{flagicon|Tunisia}} [[Kairouan]], [[Tunizija]] * {{flagicon|Turkey}} [[Eskişehir]], [[Turčija]] * {{flagicon|Turkey}} [[Carigrad]], Turčija * {{flagicon|Turkey}} [[İzmir]], Turčija * {{flagicon|Tajikistan}} [[Khujand]], [[Tadžkistan]] * {{flagicon|Indonesia}} [[Banda Aceh]], [[Indonezija]] {{div col end}} == Vir == * Samarkand. The city and the legends, DAVR NASHRIOTI, 2009, ISBN 978-9943-339-14-9 * [[Amin Maalouf|Maalouf, Amin]]: ''Samarkand'', roman v zbirki XX. stoletje == Glej tudi == * [[seznam mest v Uzbekistanu]] * [[Omar Hajam]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://whc.unesco.org/en/list/603 Unescova dediščina] * [http://www.samarkand.info/index.html Informacije o Samarkandu] * [http://www.advantour.com/uzbekistan/samarkand.htm Vodnik po Samarkandu] * [http://depts.washington.edu/silkroad/cities/uz/samarkand/samarkand.html Samarkand na Svilni cesti] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samarkand| ]] [[Kategorija:Mesta v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Mesta v srednji Aziji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] aypwp8p49dzg34nxmozh5b8j7kagvb7 Jez (riba) 0 64107 6687797 5743432 2026-06-10T15:35:58Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, Pravi pisanci, +podvrste 6687797 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{drugipomeni2|Jez}} {{Speciesbox | name = Jez | image = Aland.jpg | image_caption = Jez, ''Leuciscus idus'' | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Leuciscus idus'' |article-number=e.T11884A135089209 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11884A135089209.en |access-date=29 March 2025}}</ref> | taxon = Leuciscus idus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus idus| Linnaeus, 1758 | Cyprinus idbarus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus jeses | Linnaeus, 1758 | Cyprinus orfus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus microlepidotus | [[Carl Ulrich Ekström|Ekström]], 1835 | Leuciscus neglectus | [[Edmond de Sélys Longchamps|Selys-Longchamps]], 1842 | Idus melanotus | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Idus miniatus | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845 | Idus miniatus | Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857 | Leuciscus idus var. lapponicus | [[Albert Günther|Günther]], 1868 | Idus stagnalis | [[Pierre-Eudoxe Dubalen|Dubalen]], 1913 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=29 March 2025}}</ref> }} '''Jez''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leuciscus idus''''') je [[Evropa|evropska]] sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Pravi krapovci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). ==Opis== Jez je riba z vretenastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Na prvi pogled je podoben [[klen]]u, le, da ima manjšo [[glava|glavo]], top gobec s končnimi [[usta|usti]]. [[Hrbet]] je temno sive barve, boki so srebrni, [[trebuh]] pa bel. [[Plavut]]i so rdeče barve. Jez doseže dolžino do 80 [[centimeter|cm]], povprečno pa so odrasli primerki dolgi do 50&nbsp;cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, včasih pa šele do petega, drstijo pa se od marca do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]]. V času [[drst]]itve se zberejo v [[jata|jate]], drugače pa živijo samotarsko življenje. Jez se v mladosti hrani s [[plankton]]om, odrasle živali pa z vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in [[ličinke|ličinkami]], občasno pa se hranijo tudi z manjšimi ribami. ==Razširjenost== Jez je avtohtono razširjen po celi srednji in vzhodni Evropi, zahodno pa le do [[Ren]]a in [[Maina|Maine]]. Kasneje so to ribo sicer vložili še v reke v [[Anglija|Angliji]] in južni [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Živi v [[jata]]h v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. [[Zima|Pozimi]] se umakne v globlje dele rek in jezer, s[[pomlad]]i in [[poletje|poleti]] pa prihaja na pašo na poplavljena področja. Na Slovenskem ga je najti v vseh velikih rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[mrena|mrene]] in [[ploščič]]a, pa tudi v izlivnem pasu. Ogroža ga regulacija rečnih tokov, ki mu preprečuje migracijo na drstišča ter organska [[onesnaženost]] [[vodotok]]ov. ==Podvrste== Priznani sta dve podvrsti:<ref name = CABI>{{cite journal | last1 = Siriwardena | first1 = Sunil | url = https://www.cabi.org/isc/datasheet/77315 | title = Leuciscus idus (ide) | access-date = 14 November 2017| publisher = CABI | journal = Invasive Species Compendium | date = 2008 | volume = CABI Compendium | doi = 10.1079/cabicompendium.77315 | doi-access = free }}</ref> *''L. i. idus'' <small>(Linnaeus)</small> the nominate subspecies *''L. i. oxianus'' <small>(Kessler, 1877)</small> from central Asia ==Sklici== {{Reflist}} ==External links== {{Commons category| Leuciscus idus}} * {{ITIS |id=163576 |taxon=Leuciscus idus |access-date=11 March 2006}} {{Taxonbar|from=Q144497}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Pravi pisanci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 7qgmzmf1wvnita2muy1xzkjvugbw83s 6687805 6687797 2026-06-10T15:43:05Z Pinky sl 2932 tn 6687805 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{drugipomeni2|Jez}} {{Speciesbox | name = Jez | image = Aland.jpg | image_caption = Jez, ''Leuciscus idus'' | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Leuciscus idus'' |article-number=e.T11884A135089209 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T11884A135089209.en |access-date=29 March 2025}}</ref> | taxon = Leuciscus idus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus idus| Linnaeus, 1758 | Cyprinus idbarus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus jeses | Linnaeus, 1758 | Cyprinus orfus | Linnaeus, 1758 | Cyprinus microlepidotus | [[Carl Ulrich Ekström|Ekström]], 1835 | Leuciscus neglectus | [[Edmond de Sélys Longchamps|Selys-Longchamps]], 1842 | Idus melanotus | [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843 | Idus miniatus | [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1845 | Idus miniatus | Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857 | Leuciscus idus var. lapponicus | [[Albert Günther|Günther]], 1868 | Idus stagnalis | [[Pierre-Eudoxe Dubalen|Dubalen]], 1913 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Leuciscus|access-date=29 March 2025}}</ref> }} '''Jez''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leuciscus idus''''') je [[Evropa|evropska]] sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[Pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). ==Opis== Jez je riba z vretenastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Na prvi pogled je podoben [[klen]]u, le, da ima manjšo [[glava|glavo]], top gobec s končnimi [[usta|usti]]. [[Hrbet]] je temno sive barve, boki so srebrni, [[trebuh]] pa bel. [[Plavut]]i so rdeče barve. Jez doseže dolžino do 80 [[centimeter|cm]], povprečno pa so odrasli primerki dolgi do 50&nbsp;cm. V izjemnih pogojih živijo do 15, v povprečju pa le okoli 10 let. Spolno dozorijo v drugem ali tretjem letu starosti, včasih pa šele do petega, drstijo pa se od marca do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]]. V času [[drst]]itve se zberejo v [[jata|jate]], drugače pa živijo samotarsko življenje. Jez se v mladosti hrani s [[plankton]]om, odrasle živali pa z vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in [[ličinke|ličinkami]], občasno pa se hranijo tudi z manjšimi ribami. ==Razširjenost== Jez je avtohtono razširjen po celi srednji in vzhodni Evropi, zahodno pa le do [[Ren]]a in [[Maina|Maine]]. Kasneje so to ribo sicer vložili še v reke v [[Anglija|Angliji]] in južni [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Živi v [[jata]]h v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. [[Zima|Pozimi]] se umakne v globlje dele rek in jezer, s[[pomlad]]i in [[poletje|poleti]] pa prihaja na pašo na poplavljena področja. Na Slovenskem ga je najti v vseh velikih rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[mrena|mrene]] in [[ploščič]]a, pa tudi v izlivnem pasu. Ogroža ga regulacija rečnih tokov, ki mu preprečuje migracijo na drstišča ter organska [[onesnaženost]] [[vodotok]]ov. ==Podvrste== Priznani sta dve podvrsti:<ref name = CABI>{{cite journal | last1 = Siriwardena | first1 = Sunil | url = https://www.cabi.org/isc/datasheet/77315 | title = Leuciscus idus (ide) | access-date = 14 November 2017| publisher = CABI | journal = Invasive Species Compendium | date = 2008 | volume = CABI Compendium | doi = 10.1079/cabicompendium.77315 | doi-access = free }}</ref> *''L. i. idus'' <small>(Linnaeus)</small> the nominate subspecies *''L. i. oxianus'' <small>(Kessler, 1877)</small> from central Asia ==Sklici== {{Reflist}} ==External links== {{Commons category| Leuciscus idus}} * {{ITIS |id=163576 |taxon=Leuciscus idus |access-date=11 March 2006}} {{Taxonbar|from=Q144497}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Pravi pisanci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] qg6r9qjzw8gteobb3sgb39q5paeywkv Orgle 0 68291 6687910 6295552 2026-06-10T19:42:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 največje cerkv. orgle, sprememba št. registrov 6687910 wikitext text/x-wiki [[Slika:NovaStifta-orgle.JPG|thumb|Orgle v Novi Štifti]] '''Orgle''' ({{Jezik-el|όργανον}} ''organon'', {{Jezik-la|organi}} – ''instrument'', ''orodje'') je [[glasbila s tipkami|glasbilo s tipkami]], pri katerem [[zvok]] nastaja z nihanjem zraka v piščalih. == Zgodovina == [[File:Flight of the Bumblebee on Pipe Organ Pedals.webm|thumb|right|Orgelska izvedba ''Čmrljevega leta'' [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Nikolaja Rimskega-Korsakova]]]] Razvoj orgel seže v razvoj piščali (''siringi''), kot prototipu orgel, sledil je razvoj ''hydraulos'', nekakšnih vodnih orgel, kjer naj bi voda uravnavala zračni tlak. ''Hydraulos'' je bil v [[Stara Grčija|Stari Grčiji]] znan že v 2. stoletju pred našim štetjem. Razvoj je sledil s kovaškim mehom, kjer je zračni tlak uravnaval kovaški meh, saj je bila voda pozimi neuporabna zaradi zmrzovanja. V 1. stoletju našega štetja so se orgle začele uveljavljati širše v Evropi z [[Rimljani]]. Prve orgle naj bi leta 246 pred našim štetjem sestavil izdelovalec igrač Ktesibos iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]].<ref>http://www.gskranj.net/orgle</ref> V rimskih časih so jih uporabljali kot spremljavo ob [[gladiator]]skih bojih, na veselicah in v tedanjih [[Bazilika (zgradba)|bazilikah]]. Po večstoletni prekinitvi zaradi preseljevanja narodov, so do veljave prišle spet v 8. stoletju. Nanje so igrali na srednjeveških dvorih, saj so bile znak velikega bogastva in razkošja. Zaradi izboljšanja kvalitete orgelskega glasu, so jih od 9. stoletja dalje vse bolj vgrajevali tudi v cerkve. Do 14. stoletja so bile v cerkvi že povsem nekaj običajnega. Prve orgle naj bi v Evropo poslal cesar Konstantin Kopronim leta 742 ali 757 kot darilo kralju [[Pipin Mali|Pipinu]], očetu [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Tako so bile na nemškem prve orgle postavljene leta 826 v [[Aachenska stolnica|Aachenski stolnici]]. Te orgle so bile še brez pedala, tipke pa so bile primerne za igranje s pestmi. Sledil je razvoj piščali, pedala, večmanualnosti, [[Register|registrov]]. V času [[reformacija|reformacije]] je razvoj nekoliko zastal in ponovno zacvetel v [[barok]]u. Oblikovno in zvokovno strokovnjaki orgle delijo na orgle nemškega (germanski prostor), francoskega (germansko galski prostor) in italijanskega (romanski prostor) tipa. Orgelska umetnost je bila in je pomemben del evropske kulturne identitete, saj je tudi orgelska literatura stara že okoli sedemsto let. Danes so orgle nepogrešljive tako v cerkvah kot v koncertnih dvoranah. [[Slika:OrgueAtlanticCityConventionAll.jpg|thumb|Igralnik največjih orgel na svetu]] == Zgradba in delovanje == [[Slika:Portative.jpg|thumb|Portativ]] Orgle ločimo glede na vrsto različnih kriterijev: * po vrsti povezave med tipkami ter ventili, s katerimi nadzorujemo vstopanje zraka v piščali (mehanske, pnevmatske, elektro-pnevmatske, električne) * po zasnovi sapnic (sapnice na poteg in tonskimi kancelami, sapnice na stožce ali membrane in registrskimi kancelami) * po izboru registrov ali »spremenov« ter zvočni zasnovi (renesančne, baročne, romantične, neobaročne; nemške, francoske, italijanske, angleške, španske) * po velikosti Ko govorimo o velikosti orgel, imamo v mislih število registrov ali spremenov, [[Manual|manualov]] ali podprstnikov ter piščali. Manjše orgle (''pozitivi''), imajo običajno do 5 registrov ter le manualno klaviaturo; občasno gre za prenosne inštrumente (''portativi''). Srednje velike orgle imajo po navadi dva manuala oziroma podprstnika in pedal oziroma podnožnik ter 15 do 30 registrov ali spremenov. Večje orgle v stolnicah in koncertnih dvoranah imajo do 5 manualov (redko 6) ter od 50 do 80 in več registrov. [[Slika:Organ Animation.gif|sličica|345x345px|Delovanje in nemška imena delov]] [[Slika:Hydraulos-cornu-nenning-trier.jpg|thumb|Hydraulos]] [[Zvok]] spreminjamo z registri ali spremeni, pri čemer z registrskim potegom (''manubrijem'') odpremo dovod zraka do posameznih vrst piščali (''registrov''), ki zazvenijo ob pritisku na manualne oziroma [[pedal (orgle)|pedalne]] tipke. Glede na nastanek zvoka v piščali registre oziroma piščali delimo na ustnične in jezične. Skupino ustničnih piščali glede na menzuro (relativno širino piščali glede na njeno dolžino) nadalje delimo na principale, flavte in godala. Registre delimo tudi glede na lego, v kateri pojejo. Registre, ki pojejo v osnovni legi (c1=c1), imenujemo 8 čeveljske, medtem ko 16 čeveljski pojejo oktavo nižje (c1=c0), 4 čeveljski pa oktavo višje (c1=c2). V večjih orglah so registri od (zelo redko 64), 32 do 1/2 čeveljske lege. Čeveljska oznaka se načeloma nanaša na dolžino najdaljše piščali posameznega registra (8 čevljev je približno 240&nbsp;cm), pri čemer je dejansko označena tonska lega registra. Tako so lahko piščali 16 čeveljskega registra dolge le 8 čevljev, saj pokrite piščali pojejo oktavo nižje. Orgle so običajno v [[cerkev (zgradba)|cerkvah]], kjer služijo kot glasbilo za uporabo pri [[Bogoslužje|bogoslužju]]. V ta namen orgle uporabljajo v katoliški in v protestantskih cerkvah, medtem ko pravoslavna cerkev pri bogoslužju ne uporablja instrumentalne glasbe. Od sredine 18. stoletja, še posebej pa od 19. stoletja dalje najdemo orgle tudi v dvoranah v vlogi koncertnega glasbila. == Največje orgle == Največje orgle na svetu so izdelali leta 1931 v ''Constitution Hall'' v [[Atlantic City]]ju, Združene države Amerike, s 7 manuali, 2 pedaloma, 455 registri in preko 30.000 piščalmi, dolgimi od 6&nbsp;cm do 19,5 m. Največje orgle v Evropi so v [[Stolnica sv. Štefana, Passau|stolnici v Passauu]], Nemčija. Imajo 5 manualov, 229 registrov ter 17.974 piščali. V letih 1977–1981 jih je izdelalo nemško orglarsko podjetje Eisenbarth. Največje orgle v Sloveniji so [[Cankarjev dom#Orgle v Gallusovi dvorani|orgle v Gallusovi dvorani]] Cankarjevega doma v Ljubljani. Imajo 5457 piščali in 73 registrov na štirih manualih in pedalu, postavilo pa jih je Orglarstvo Schuke iz [[Berlin]]a leta 1982. Največje cerkvene orgle v Sloveniji so [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper#Nove orgle|orgle v koprski stolnici]] z 69 registri in 5420 piščalmi in so tudi druge največje orgle v Sloveniji. Največje orgle, kar jih je v zgodovini izdelalo slovensko orglarstvo so [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|orgle opus 400]] v [[Katovice|Katovicah]] na Poljskem, ki jih je leta 2021 izdelalo [[Orglarstvo Škrabl]] iz [[Brestovec|Brestovca]]. Imajo več kot 7000 piščali in 108 registrov. Po poreklu so edine slovenske orgle z več kot 100 registri. Druge največje slovenske orgle se nahajajo v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]], Hrvaška. Izdelal jih je Franc Jenko leta 1936. So pnevmatske, imajo 72 registrov, 3 manuale in pedal ter 5486 piščali. Leta 2021 jih je restavriralo Orglarstvo Škrabl.<ref>Stanko Praznik in drugi, ''[https://www.marijamaticerkve.si/index.php/dogodki/nove-orgle Nove orgle na Pobrežju: Glasba je uvod v večno življenje]'', Maribor 2020, stran 22.</ref><ref>[https://skrabl.com/mapster-wp-location/2021-72-iii-ped-dakovo-hr/ 2021, 72/III + Ped., Đakovo, HR], Skrabl.com, pridobljeno 9. julij 2023.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 * Mrzdovnik, Martin, ''Orgle, kraljevski instrument v naših cerkvah'', Občina Zreče, Unior, Zreče, 2016 {{COBISS|ID=284028672}} * [http://sporedi-pesmi.scd.si/node/177 Zgodovina orgel]{{sklici}} == Glej tudi == * [[Orglar]] * [[Organist]] * [[Električne orgle]] :* [[Hammond orgle]] * [[Harmonij]] * [[Organ²/ASLSP]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Organs (music)}} {{Wikislovar|orgle|Orgle}} * [https://sites.google.com/site/orglenajzahtevnejseglasbilo/zgradba-posameznih-orgel Zgradba orgel] * [http://arsors.jarina.org/dveri.htm Ars Organi Sloveniae] * [http://www.orgbase.nl Organ Database] * [http://www.odb.at Österreichische Orgeldatenbank] * [http://www.npor.org.uk National Pipe Organ Register] * [http://www.orgulje.com Orgulje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211220095358/http://orgulje.com/ |date=2021-12-20 }} * [http://orgue.free.fr Les Orgues] * [http://decouverte.orgue.free.fr Orgues d'Alsace] * [http://www.uquebec.ca/musique/orgues.html Orgues et organistes] * [http://www.organy.art.pl Polskie Organowe] * [http://www.gdo.de Gesellschaft der Orgelfreunde] * [http://www.organstops.org/ Enciklopedija orgelskih registrov v angleščini] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Orgle| ]] [[Kategorija:Glasbila s tipkami]] [[Kategorija:Aerofoni]] 780jst2183d0b46740o75xmw9krxivq Linj 0 70229 6687825 5378024 2026-06-10T15:57:11Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, družina Tincidae 6687825 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Linj | fossil_range = {{fossil range|Pozni oligocen|recentno}} | image = Tinca tinca Prague Vltava 1.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Tinca tinca'' |volume=2024 |article-number=e.T21912A2780110 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T21912A2780110.en |access-date=17 December 2025}}</ref> | genus = Tinca | grandparent_authority = [[David Starr Jordan|Jordan]], 1878 | parent_authority = [[François Alexandre Pierre de Garsault|Garsault]], 1764<ref name = CofF>{{Cof family| family = Tinca | access-date = 27 November 2020}}</ref> | species = tinca | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | synonyms = {{collapsible list| *''Tinca aurea'' <small>[[Samuel Gottlieb Gmelin|Gmelin]], 1788</small> *''Cyprinus tinca'' <small>Linnaeus, 1758 </small> *''Cyprinus tincaauratus'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782</small> *''Cyprinus zeelt'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacepède]], 1803</small> *''Cyprinus tincaurea'' <small>[[George Shaw (biologist)|Shaw]], 1804</small> *''Tinca vulgaris'' <small>[[John Fleming (naturalist)|Fleming]], 1828</small> *''Tinca chrysitis'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832</small> *''Tinca italica'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1836</small> *''Tinca communis'' <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> *''Tinca limosa'' <small>[[Carl Ludwig Koch|Koch]], 1840</small> *''Tinca linnei'' <small>[[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877</small> }} }} '''Linj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Tinca tinca''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz reda [[krapovci|krapovcev]]. == Opis == Linj je riba s podolgovatim, bočno stisnjenim, močno [[sluz]]astim [[telo|telesom]], pokritim z drobnimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito visoko repno deblo, veliko [[glava|glavo]] s končnimi [[usta|usti]], katerih [[ustnice]] so izrazito rumene barve ob kotih pa imajo na vsaki strani po en [[brki|brk]], v njih pa so dvoredni goltni [[zob]]je. [[Hrbet]] je rahlo izbočen in je rjavozelene barve, boki so zlatozeleni, [[trebuh]] pa bel ali umazano rumen. [[Plavut]]i so rjavo zelene barve in imajo zaokrožene robove, repna pa je zaobljena z ravnim zadnjim robom. Plavuti [[samec|samcev]] se razlikujejo od plavuti [[samica|samic]]. Linj doseže v izrednih primerih dolžino do 65 [[centimeter|cm]], v povprečju pa le od 20 do 40. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od maja do julija, samica pa odloži od 300.000 do 800.000 drobnih [[ikre|iker]] na vodno rastlinje. Linj se hrani z vodnimi [[nevretenčarji]] in vodnim [[rastline|rastlinjem]] ter z organskim drobirjem, ki ga pobirajo z [[mulj]]astega dna. == Razširjenost == Razširjen je po celi Evropi in [[Azija|Aziji]], razen na skrajnem [[sever]]u in [[jug]]u. Živi samotarsko življenje v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah (mrtvice, [[ribnik]]i ...). Leta [[1915]] so ga začeli vlagati tudi v vode [[Združene države Amerike|ZDA]]. Preživi lahko tudi v [[voda]]h z izredno nizko vsebnostjo [[kisik]]a in je tudi sicer izjemno prilagodljiva riba. Mraz in vročino prenaša brez večjih težav. V Sloveniji ga je najti v vseh rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[ploščič]]a in [[izlivni pas|izlivnem pasu]] ter v vseh jezerih. ==Sklici== {{Reflist}} {{Commons category|Tinca tinca}} {{Taxonbar|from=Q76280}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Pravi krapovci]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 24xk9jtpmf0kczsp7yxk2uaytnp9bp8 6687834 6687825 2026-06-10T17:10:31Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Pravi krapovci]]; dodal [[Kategorija:Krapovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687834 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Linj | fossil_range = {{fossil range|Pozni oligocen|recentno}} | image = Tinca tinca Prague Vltava 1.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Tinca tinca'' |volume=2024 |article-number=e.T21912A2780110 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T21912A2780110.en |access-date=17 December 2025}}</ref> | genus = Tinca | grandparent_authority = [[David Starr Jordan|Jordan]], 1878 | parent_authority = [[François Alexandre Pierre de Garsault|Garsault]], 1764<ref name = CofF>{{Cof family| family = Tinca | access-date = 27 November 2020}}</ref> | species = tinca | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | synonyms = {{collapsible list| *''Tinca aurea'' <small>[[Samuel Gottlieb Gmelin|Gmelin]], 1788</small> *''Cyprinus tinca'' <small>Linnaeus, 1758 </small> *''Cyprinus tincaauratus'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782</small> *''Cyprinus zeelt'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacepède]], 1803</small> *''Cyprinus tincaurea'' <small>[[George Shaw (biologist)|Shaw]], 1804</small> *''Tinca vulgaris'' <small>[[John Fleming (naturalist)|Fleming]], 1828</small> *''Tinca chrysitis'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832</small> *''Tinca italica'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1836</small> *''Tinca communis'' <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> *''Tinca limosa'' <small>[[Carl Ludwig Koch|Koch]], 1840</small> *''Tinca linnei'' <small>[[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877</small> }} }} '''Linj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Tinca tinca''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz reda [[krapovci|krapovcev]]. == Opis == Linj je riba s podolgovatim, bočno stisnjenim, močno [[sluz]]astim [[telo|telesom]], pokritim z drobnimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito visoko repno deblo, veliko [[glava|glavo]] s končnimi [[usta|usti]], katerih [[ustnice]] so izrazito rumene barve ob kotih pa imajo na vsaki strani po en [[brki|brk]], v njih pa so dvoredni goltni [[zob]]je. [[Hrbet]] je rahlo izbočen in je rjavozelene barve, boki so zlatozeleni, [[trebuh]] pa bel ali umazano rumen. [[Plavut]]i so rjavo zelene barve in imajo zaokrožene robove, repna pa je zaobljena z ravnim zadnjim robom. Plavuti [[samec|samcev]] se razlikujejo od plavuti [[samica|samic]]. Linj doseže v izrednih primerih dolžino do 65 [[centimeter|cm]], v povprečju pa le od 20 do 40. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od maja do julija, samica pa odloži od 300.000 do 800.000 drobnih [[ikre|iker]] na vodno rastlinje. Linj se hrani z vodnimi [[nevretenčarji]] in vodnim [[rastline|rastlinjem]] ter z organskim drobirjem, ki ga pobirajo z [[mulj]]astega dna. == Razširjenost == Razširjen je po celi Evropi in [[Azija|Aziji]], razen na skrajnem [[sever]]u in [[jug]]u. Živi samotarsko življenje v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah (mrtvice, [[ribnik]]i ...). Leta [[1915]] so ga začeli vlagati tudi v vode [[Združene države Amerike|ZDA]]. Preživi lahko tudi v [[voda]]h z izredno nizko vsebnostjo [[kisik]]a in je tudi sicer izjemno prilagodljiva riba. Mraz in vročino prenaša brez večjih težav. V Sloveniji ga je najti v vseh rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[ploščič]]a in [[izlivni pas|izlivnem pasu]] ter v vseh jezerih. ==Sklici== {{Reflist}} {{Commons category|Tinca tinca}} {{Taxonbar|from=Q76280}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 4zjw7dsgsyqzj57b1nynta6f59txeie 6687840 6687834 2026-06-10T17:23:31Z Pinky sl 2932 + taksonomija 6687840 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Linj | fossil_range = {{fossil range|Pozni oligocen|recentno}} | image = Tinca tinca Prague Vltava 1.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Tinca tinca'' |volume=2024 |article-number=e.T21912A2780110 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T21912A2780110.en |access-date=17 December 2025}}</ref> | genus = Tinca | grandparent_authority = [[David Starr Jordan|Jordan]], 1878 | parent_authority = [[François Alexandre Pierre de Garsault|Garsault]], 1764<ref name = CofF>{{Cof family| family = Tinca | access-date = 27 November 2020}}</ref> | species = tinca | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | synonyms = {{collapsible list| *''Tinca aurea'' <small>[[Samuel Gottlieb Gmelin|Gmelin]], 1788</small> *''Cyprinus tinca'' <small>Linnaeus, 1758 </small> *''Cyprinus tincaauratus'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782</small> *''Cyprinus zeelt'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacepède]], 1803</small> *''Cyprinus tincaurea'' <small>[[George Shaw (biologist)|Shaw]], 1804</small> *''Tinca vulgaris'' <small>[[John Fleming (naturalist)|Fleming]], 1828</small> *''Tinca chrysitis'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832</small> *''Tinca italica'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1836</small> *''Tinca communis'' <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> *''Tinca limosa'' <small>[[Carl Ludwig Koch|Koch]], 1840</small> *''Tinca linnei'' <small>[[August Wilhelm Malm|Malm]], 1877</small> }} }} '''Linj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Tinca tinca''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz reda [[krapovci|krapovcev]]. == Opis == Linj je riba s podolgovatim, bočno stisnjenim, močno [[sluz]]astim [[telo|telesom]], pokritim z drobnimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito visoko repno deblo, veliko [[glava|glavo]] s končnimi [[usta|usti]], katerih [[ustnice]] so izrazito rumene barve ob kotih pa imajo na vsaki strani po en [[brki|brk]], v njih pa so dvoredni goltni [[zob]]je. [[Hrbet]] je rahlo izbočen in je rjavozelene barve, boki so zlatozeleni, [[trebuh]] pa bel ali umazano rumen. [[Plavut]]i so rjavo zelene barve in imajo zaokrožene robove, repna pa je zaobljena z ravnim zadnjim robom. Plavuti [[samec|samcev]] se razlikujejo od plavuti [[samica|samic]]. Linj doseže v izrednih primerih dolžino do 65 [[centimeter|cm]], v povprečju pa le od 20 do 40. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu starosti, drstijo pa se od maja do julija, samica pa odloži od 300.000 do 800.000 drobnih [[ikre|iker]] na vodno rastlinje. Linj se hrani z vodnimi [[nevretenčarji]] in vodnim [[rastline|rastlinjem]] ter z organskim drobirjem, ki ga pobirajo z [[mulj]]astega dna. == Razširjenost == Razširjen je po celi Evropi in [[Azija|Aziji]], razen na skrajnem [[sever]]u in [[jug]]u. Živi samotarsko življenje v vseh večjih vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah (mrtvice, [[ribnik]]i ...). Leta [[1915]] so ga začeli vlagati tudi v vode [[Združene države Amerike|ZDA]]. Preživi lahko tudi v [[voda]]h z izredno nizko vsebnostjo [[kisik]]a in je tudi sicer izjemno prilagodljiva riba. Mraz in vročino prenaša brez večjih težav. V Sloveniji ga je najti v vseh rekah [[donavsko porečje|donavskega porečja]], predvsem v pasu [[ploščič]]a in [[izlivni pas|izlivnem pasu]] ter v vseh jezerih. == Taksonomija == Linja je prvi uradno opisal [[Carl Linnaeus]] leta 1758 v [[10. izdaja Systema Naturae|10. izdaji dela »Systema Naturae«]] pod imenom ''Cyprinus tinca'', kot [[Tipska lokaliteta|tipsko lokaliteto]] pa je navedel »evropska jezera«.<ref name = CofF2>{{Cof genus|genus=Tinca|access-date=23 September 2024}}</ref> Leta 1764 je [[François Alexandre Pierre de Garsault]] predlagal nov [[Monotipski takson|monotipski rod]] ''Tinca''.<ref name = CofF/> Peta izdaja dela ''[[Fishes of the World]]'' uvršča rod ''Tinca'' v [[Poddružina (biologija)|poddružino]] [[Tincinae]], poleg [[Rod (biologija)|roda]] ''[[Tanichthys]]'',<ref name = Nelson5>{{BioRef|fotw5}}</ref> medtem ko druge avtoritete oba rodova uvrščajo v poddružino [[Leuciscinae]] skupaj z drugimi evrazijskimi krapovci. Novejše filogenetske študije pa podpirajo njeno uvrstitev v lastno družino '''Tincidae'''.<ref>{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311 |bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite web|date=31 May 2023|title=Family TINCIDAE Jordan 1878 (Tench)|url=https://etyfish.org/tincidae/|access-date=23 January 2024|website=The ETYFish Project|language=en-US}}</ref> Ime Tincidae je leta 1878 prvi predlagal [[David Starr Jordan]].<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} {{Commons category|Tinca tinca}} {{Taxonbar|from=Q76280}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] dmi7ggfct3dr2s4a6ragl2zih5q3pkj Tinca tinca 0 70588 6687816 373787 2026-06-10T15:51:16Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6687816 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[linj]] {{R from scientific name|fish}} 93zd58in5zo83uj6u9lkfc265bop47q Svetovni rekordi v atletiki 0 71657 6688097 6665924 2026-06-11T11:47:30Z Sporti 5955 /* Moški */ pos. 6688097 wikitext text/x-wiki [[Slika:100 m final Berlin 2009.JPG|thumb|right|300px|[[Usain Bolt]] ob svetovnem rekordu na [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]]]] '''[[Svetovni rekord]]i v [[atletika|atletiki]]''' na prostem za [[Poletne olimpijske igre|olimpijske discipline]], potrjeni s strani [[Mednarodna atletska zveza|Mednarodne atletske zveze]]. == Moški == [[File:Bundesarchiv Bild 183-1986-0608-300, Jürgen Schult.jpg|thumb|right|[[Jürgen Schult]] ob naznanilu o svetovnem rekordu v [[Moški svetovni rekord v metu diska|metu diska]]]] {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atlet !Datum !Prizorišče |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]] |9,58 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]] |16. avgust 2009 |{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]] |19,19 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]] |20. avgust 2009 |{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]] |43,03 s |{{ikonazastave|JAR}} [[Wayde van Niekerk]] |14. avgust 2016 |{{ikonazastave|BRA}} [[Rio de Janeiro]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]] |1:40,91 |{{ikonazastave|KEN}} [[David Rudisha]] |9. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]] |3:26,00 |{{ikonazastave|MAR}} [[Hicham El Guerrouj]] |14. julij 1998 |{{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na miljo|Milja]] |3:43,13 |{{ikonazastave|MAR}} [[Hicham El Guerrouj]] |7. julij 1999 |{{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]] |7:17,55 |{{ikonazastave|NOR}} [[Jakob Ingebrigtsen]] |25. avgust 2024 |{{ikonazastave|POL}} [[Chorzów]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]] |12:35,36 |{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]] |14. avgust 2020 |{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]] |26:11,00 |{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]] |7. oktober 2020 |{{ikonazastave|ESP}} [[Valencija]] |- | [[Moški svetovni rekord v maratonu|Maraton]] |1:59:30 |{{ikonazastave|KEN}} [[Sabastian Sawe]] |26. april 2026 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami|110 m ovire]] |12,75 s |{{ikonazastave|USA}} [[Ja'Kobe Tharp]] |10. junij 2026 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]] |45,94 s |{{ikonazastave|NOR}} [[Karsten Warholm]] |3. avgust 2021 |{{ikonazastave|JPN}} [[Tokio]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]] |7:52,11 |{{ikonazastave|ETH}} [[Lamecha Girma]] |9. junij 2023 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]] |2,45 m |{{ikonazastave|CUB}} [[Javier Sotomayor]] |27. julij 1993 |{{ikonazastave|ESP}} [[Salamanca]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku ob palici|Skok ob palici]] |6,31 m |{{ikonazastave|SWE}} [[Armand Duplantis]] |12. marec 2026 |{{ikonazastave|SWE}} [[Uppsala]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]] |8,95 m |{{ikonazastave|USA}} [[Mike Powell]] |30. avgust 1991 |{{ikonazastave|JAP}} [[Tokio]] |- | [[Moški svetovni rekord v troskoku|Troskok]] |18,29 m |{{ikonazastave|GBR}} [[Jonathan Edwards]] |7. avgust 1995 |{{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]] |- | [[Moški svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]] |23,56 m |{{ikonazastave|ZDA}} [[Ryan Crouser]] |27. maj 2023 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Los Angeles]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu diska|Met diska]] |75,56 m |{{ikonazastave|LIT}} [[Mikolas Alekna]] |13. april 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Ramona, Oklahoma|Ramona]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]] |86,74 m |{{ikonazastave|URS}} [[Jurij Sedih]] |30. avgust 1986 |{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]] |98,48 m |{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Zelezný]] |25. maj 1996 |{{ikonazastave|GER}} [[Jena]] |- | [[Moški svetovni rekord v deseteroboju|Deseteroboj]] |9126 točk |{{ikonazastave|FRA}} [[Kevin Mayer]] |16. september 2018 |{{ikonazastave|FRA}} [[Talence]] |- | [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]] |1:16:43 |{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Morozov]] |8. junij 2008 |{{ikonazastave|RUS}} [[Saransk]] |- | [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]] |3:32:33 |{{ikonazastave|FRA}} [[Yohann Diniz]] |15. avgust 2014 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- | [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]] |36,84 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Nesta Carter]], [[Michael Frater]],<br>[[Yohan Blake]], [[Usain Bolt]] |11. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m|Štafeta 4x400 m]] |2:54,29 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Andrew Valmon]], [[Quincy Watts]],<br>[[Butch Reynolds]], [[Michael Johnson (atlet)|Michael Johnson]] |22. avgust 1994 |{{ikonazastave|ZDA}} [[New York]] |} == Ženske == {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atletinja !Datum !Prizorišče |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]] |10,49 s |{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]] |16. julij 1988 |{{ikonazastave|USA}} [[Indianapolis]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]] |21,34 s |{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]] |29. september 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]] |47,60 s |{{ikonazastave|DDR}} [[Marita Koch]] |9. oktober 1985 |{{ikonazastave|AUS}} [[Canberra]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]] |1:53,28 |{{ikonazastave|TCH}} [[Jarmila Kratochvílová]] |26. julij 1983 |{{ikonazastave|FRG}} [[München]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]] |3:48,68 |{{ikonazastave|KEN}} [[Faith Kipyegon]] |5. julij 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na miljo|Milja]] |4:07,64 |{{ikonazastave|KEN}} [[Faith Kipyegon]] |21. julij 2023 |{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]] |8:06,11 |{{ikonazastave|CHN}} [[Vang Džunšia]] |13. september 1993 |{{ikonazastave|CHN}} [[Peking]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]] |13:58,06 |{{ikonazastave|KEN}} [[Beatrice Chebet]] |5. julij 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]] |28:54,14 |{{ikonazastave|KEN}} [[Beatrice Chebet]] |25. maj 2024 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- |[[Ženski svetovni rekord v maratonu|Maraton]] |2:09:57 |{{ikonazastave|KEN}} [[Ruth Chepngetich]] |13. oktober 2024 |{{ikonazastave|USA}} [[Chicago]] |- |[[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami|100 m ovire]] |12,12 s |{{ikonazastave|NGR}} [[Tobi Amusan]] |24. julij 2022 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- |[[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]] |50,37 s |{{ikonazastave|USA}} [[Sydney McLaughlin-Levrone]] |8. avgust 2024 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[ženski svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]] |8:52,78 |{{ikonazastave|BHR}} [[Ruth Jebet]] |27. avgust 2016 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]] |2,10 m |{{ikonazastave|UKR}} [[Jaroslava Magučih]] |7. julij 2024 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku ob palici|Skok s palico]] |5,06 m |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Isinbajeva]] |28. avgust 2009 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]] |7,52 m |{{ikonazastave|URS}} [[Galina Čistjakova]] |11. junij 1988 |{{ikonazastave|URS}} [[Leningrad]] |- |[[Ženski svetovni rekord v troskoku|Troskok]] |15,74 m |{{ikonazastave|VEN}} [[Yulimar Rojas]] |20. marec 2022 |{{ikonazastave|SRB}} [[Beograd]] |- |[[Ženski svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]] |22,63 m |{{ikonazastave|URS}} [[Natalija Lisovska]] |7. junij 1987 |{{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu diska|Met diska]] |76,80 m |{{ikonazastave|DDR}} [[Gabriele Reinsch]] |9. julij 1988 |{{ikonazastave|DDR}} [[Neubrandenburg]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]] |82,98 m |{{ikonazastave|POL}} [[Anita Włodarczyk]] |28. avgust 2016 |{{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]] |72,28 m |{{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Spotakova]] |13. september 2008 |{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] |- |[[Ženski svetovni rekord v sedmeroboju|Sedmeroboj]] |7291 točk |{{ikonazastave|USA}} [[Jackie Joyner-Kersee]] |24. september 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 10 km|Hitra hoja na 10 km]] |41:01 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Nikolajeva]] |20. april 1996 |{{ikonazastave|RUS}} [[Soči, Rusija|Soči]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]] |1:23:39 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Lašmanova]] |9. junij 2018 |{{ikonazastave|RUS}} [[Čeboksari]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]] |4:05:56 |{{ikonazastave|POR}} [[Inês Henriques]] |13. avgust 2017 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- |[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]] |40,82 s |{{ikonazastave|USA}} [[Tianna Madison]], [[Allyson Felix]],<br>[[Bianca Knight]], [[Carmelita Jeter]] |10. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- |[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x400 m]] |3:15,17 |{{ikonazastave|URS}} [[Tatjana Ledovska]], [[Olga Nazarova]],<br>[[Marija Pinigina]], [[Olga Brizgina]] |1. oktober 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |} == Glej tudi == * [[slovenski rekordi v atletiki]] {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Atletika]] [[Kategorija:Svetovni rekordi]] [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki| ]] 1wp5qn4sdpx9cf4pe57iu7i170n6siy Seznam slovenskih diplomatov 0 78834 6687847 6653803 2026-06-10T17:40:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dod. 6687847 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[diplomat]]ov v preteklosti in sedanjosti.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Marija Adanja]] * [[Natalia Al Mansour]] * [[Boris Antolič]] * [[Jaka Avšič]] == B == * [[Milan Balažic]] * [[Aleš Balut]] *[[Boštjan Barborič]] *[[Dragan Barbutovski]] *[[Bogdan Batič]] * [[Darja Bavdaž Kuret]] * [[Aleš Bebler]] *[[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Andrej Benedejčič]] * [[Minca Benedejčič]] * [[Bogdan Benko]] *([[Vlado Benko]]) *[[Alain Brian Bergant]] *[[Damijan Bergant|Damjan Bergant]] *[[Nataša Bergelj]] *[[Josip Bernot]] *[[Bojan Bertoncelj]] *[[Aleš Biber]] *[[Borut Blaj]] *[[Ondina Blokar Drobič]] *[[Katja Boh]] *[[Borut Bohte]] * [[Pavle Bojc]] *[[Karl Bonutti]] (1928-2023) * [[Miklavž Borštnik]] *[[Veronika Bošković-Pohar]] *[[Dušan Bravničar]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Srečko Brezigar]] *[[Branko Brezovnik]] *[[Jože Brilej]] *[[Andrej Briški]] *[[David Brozina]] *([[Miloš Bučar]]) * [[Karmelo Budihna]] *[[Zorica Bukinac]] * [[Martin Burjan]] * [[Mirko Bunc]] *[[Stanko Buser]] *[[Franci But]] == C == * [[Izidor Cankar]] *[[Andrej Capuder]] *[[Sabina Carli Sitar]] * [[Marjan Cencen]] *[[Božo Cerar]] *[[Mirko Cigler]] *[[Štefan Cigoj]] *[[Bojana Cipot]] *[[Jožef Ciraj]] * [[Boris Cizelj]] *[[Janez Gašper Cobenzl]] * [[Janez Karel Ludvik Cobenzl]] * [[Janez Filip Cobenzl]] *[[Ludovik Janez Jožef Cobenzl]] *[[Renata Cvelbar Bek]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Darko Černej]] *[[Stanislav Černoša]] *[[Aleksander Čičerov]] *[[Anton Edvard Čižman]] *[[Miran Čupkovič Skender]] == D == *[[Andrej Debenak]] *[[Franci Demšar]] *[[Vladislav Derč]] *[[Damir Devčič]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Gašper Dovžan]] *[[Zvone Dragan]] *[[Helena Drnovšek Zorko]] *[[Mitja Drobnič]] *[[Jožef Drofenik]] *([[Tatiana Dumas-Rodica]]) == E == * ([[Robert A. Eiletz]]) * [[Jožef Ferdinand Erberg]] * [[Stanko Erhartič]] *([[Karl Erjavec]]) == F == * [[Joannes Franciscus Faber]] (Kovač) * [[Luigi Faidutti]] * ([[Tanja Fajon]]) * [[Štefan Falež]] *[[Ada Filip-Slivnik]] *[[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Božena Forštnarič Boroje]] *[[Anžej Frangeš]] * [[Boris Frlec]] == G == *[[Melita Gabrič]] *[[Rudi Gabrovec]] *[[Franc Genuin Gallenfels]] *[[Dušan Gaspari]] *[[Vladimir Gasparič]] *[[Jure Gašparič]]? *[[Rado Genorio]] *[[Andrej Gerenčer]] *[[Arthur Germ|Art(h)ur Germ]] *[[Aleksander Geržina]] *[[Saša Geržina]] *[[Vladimir Godler|Vladimir (Vlado) Godler]] *[[Tone Gogala]] *[[Darja Golež]] *[[Ignac Golob]] *[[Peter Golob]] *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože Goričar]] *[[Bogo Gorjan]] *[[Nataša Goršek Mencin]] *[[Aljaž Gosnar]] *[[Ladislav Graber]] *[[Bernarda Gradišnik]] *[[Andrej Grahor]] *[[Barbara Granda]] *[[Andrej Grasselli]] *[[Nina Gregori]] *[[Florijan Cvetko Gregorič|Florijan (Cvetko) Gregorič]] *[[Peter Grk]] *[[Iztok Grmek]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Matjaž Gruden]] == H == *[[Ferenc Hajós]] *[[Avguštin Hallerstein]] *[[Marko Ham]] *[[Žiga Herberstein]] *[[France Hočevar]] *[[Jadran Hočevar]] *[[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] *([[Erik Horvat]]) *[[Hans Hozhevar]] *[[Gašper Hrastelj]]? * [[Ivan Hribar]] == I == * [[Jože Ingolič]] *[[Valentin Inzko]] *[[Metka Ipavic]] == J == *[[Livij Jakomin|Livij (Livio) Jakomin]] *[[Mirko Jakše]] *[[Blanka Jamnišek]] *[[Jernej Jan]] *[[Matjaž Jančar]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Peter Japelj]] *[[Iztok Jarc]] *[[Milan Jazbec]] *[[Željko Jeglič]] *[[Jožef Jeraj]] *[[Alenka Jerak]] *[[Boštjan Jerman]] *[[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]] *[[Peter Ješovnik]] *[[Jerneja Jug Jerše]] *[[Igor Jukič]] *[[Franco Juri]] *[[Ivan Jurkovič]] *[[Mihael Jurman]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Kacjan]] *[[Tone Kajzer]] in [[Milena Kajzer]] *([[Ioannis Antonios Kapodistrias]]) *[[Branko Karapandža]] *([[Edvard Kardelj]]) *[[Robert Kašca]] *[[Janez Kavar]] *[[Mateja Kavaš]] (r. [[Urbanija]]) *[[Vladimir Kavčnik]] *[[Dušan Kermavner]] *[[Eliška Kersnič]] Žmavc *[[Igor Kerstein]] * [[Roman Kirn]] *[[Elizabeta Kirn Kavčič]] *[[Janja Klasinc]]? *[[Ivo Klemenčič]] *[[Edvard Kljun]] *[[Smiljana Knez]] *[[Franc Kobav]] (Franciscus Kobavius) *[[Janez Kobencl]] ([[Cobenzl]]) *[[Tina Kobilšek]] *[[Nina Kodelja]] *[[Rudi Kodrič]] *[[Robert Kojc]] *[[Robert Kokalj]] *[[Vilko Kolar]] - Domen *[[Stane Kolman]] *[[Vladimir Kolmanič]] *[[Ivan Konte]] *([[Eddy Alojz Kontelj]]) *[[Erik Kopač]] * [[Marcel Koprol]] *[[Edvard Kopušar]] *[[Jože Korošec (diplomat)|Jože Korošec]] *[[Štefan Korošec]] *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]] *[[Marta Kos]] (Marko) *[[Nataša Kos]] *[[Ljudevit Koser]] *[[Marko Kosin]] *[[Jernej Kosmač]] * [[Ciril Kotnik]] *[[Boštjan Kovačič]] *[[Fran Kovačič]] *[[Matjaž Kovačič]] * [[Gregor Kozovinc]] *[[Barbara Koželj Podlogar]] * [[Davorin Kračun]] * [[Mateja Kračun]] * [[Sonja Kralj]] *[[Albert Kramer]] *[[Gustav Kranjc]] *[[Marko Kranjec]] *[[Stane Krašovec]] *[[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] *[[Miha Krek]] *([[Darijo Križ]]) *[[Primož Križaj]] *[[Robert Krmelj]] *[[Branko Kromar]] *[[Marko Kržišnik]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Drago Kunc]] *[[Jožef Kunič]] * [[Tomaž Kunstelj]] *[[Miloš Kuret]] *[[Benedikt Kuripečič]] *[[Vojko Kuzma]] *[[Dušan Kveder]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Anton Lah (diplomat)]] *[[Špela Laimiš]] *[[Metka Lajnšček]] *[[Dušan S. Lajovic]]? *([[Ivan Janez Lapajne]]) *[[Anton Lavrin]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Mitja Leskovar]] *[[Simona Leskovar]] * [[Ladislav Lipič]] * [[Andrej Logar]] *([[Anže Logar]]) *[[Matjaž Longar]] *[[Hine Lotrič]] *[[Tomaž Lovrenčič]] *[[Maja Marija Lovrenčič Svetek]] *[[Bojan Lubej]] *[[Benjamin Lukman]] *[[Franc Lukner]] == M == * [[Borut Mahnič]] * [[Marjan Mahnič]] *[[Marjan Majcen|Marijan Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Miljan Majhen]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Marko Makovec]] *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Boštjan Malovrh]] *[[Leon Marc]] * [[Aleš Marič]] *[[Uroš Markič]] *[[Eva Marn]] * [[Matej Marn]] *[[Ivan Martelanc (1938)]] *[[Dragutin Mate]] *[[Tomaž Matjašec]] * ([[Miro Medved]]) *[[Miran Mejak]] * [[Tomaž Mencin]] *[[Mirko Mermolja]] *[[Vlado Mihelič]] *([[Lydia Mihelič Pulsipher]]) * [[Mitja Miklavec]] * [[Tomaž Miklavčič]] *[[Franc Mikša]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Peter Millonig]] *[[Drago Mirošič]] * [[Iztok Mirošič]] * [[Vladimir Miselj]] *[[Tatjana Miškova]] *[[Ida Močivnik]] (r. [[Jelen]], 1.por. [[Zajc]]) *[[Radko Močivnik]] *[[Mitja Močnik]] *[[Vlado Močnik]] *[[Erik Modic]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jernej Müller]] *[[Ivo Murko]] == N == *[[Alfonz Naberžnik]] *[[Mojca Nemec van Gorp]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Anton Novak]] *Franc Novak (1931-87) *[[Lovro Novinšek]] * [[Anton Novačan]] == O == *[[Miloš Oprešnik]] *[[Tanja Orel Šturm]] *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Marjan Osolnik]] == P == *[[Breda Pavlič]] *[[Stane Pavlič]] *[[Ivan Pelicon]] *[[Zorko Pelikan]] *[[Ivan Perne]] *([[Zvone Petek]]) *[[Anton Petkovšek]] * [[Ernest Petrič]] *[[Tea Petrin]] *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Anita Pipan]] *Franc Pirc *[[Igor Pirkovič]] *[[Franc Pirkovič]] * [[Leonid Pitamic]] *[[Kristina Plavšak Krajnc]] *Boris Pleskovič? *[[Robert Plešnik]] *[[Sašo Podlesnik]] *[[Alojz Pogačar]] *[[Josip Pogačnik]] *[[Marko Pogačnik (diplomat)]] *[[Bojan Pograjc]] *[[Ana Polak Petrič]] * [[Bojan Polak-Stjenka]] *[[Jože Poličar]] *[[Tone Poljšak]] *[[Jasna Ponikvar Velasquez]] *Klemen Ponikvar * [[Bojan Potočnik]] * [[Nataša Prah]] *[[Milan Predan]] *[[Tomaž Prelokar]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Janez Premože]] *Franc Presetnik *[[Gregor Presker]] * [[Janez Krstnik Prešeren]] * [[Mateja Prevolšek]] *[[Franc Primožič]] *[[Miloš Prislan]] * [[Matjaž Puc]] *[[Jožica Puhar]] *[[France Punčuh]] *[[Oto Pungartnik]] *[[Andreja Purkart Martinez]] == R == *[[Kristina Radej]] *[[Milena Radenković]] *[[Andrej Rahten]] *[[Janez Luka Rakovec]] (pl. Raigersfeld/Rakhersfeld) *[[Branko Rakovec]] *[[Marko Rakovec]] *[[Vinko Rapotec]] *Irena Rappelj *[[Stanislav Raščan]] *[[Peter Reberc]] *[[Ivan Rebernik]] *[[Gorazd Renčelj]] *[[Ivan Renko]] *[[Viktor Repič]] *[[Jurij Rifelj]] *[[Ladislav Riha]] *[[Josip Rijavec]] *[[Marjan Ristič]] *[[Andrej Gregor Rode]] *[[Tatjana Rodica-Dumas]] *[[Jurij Roš]] *[[Dimitrij Rupel]] *[[Tadej Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Otokar Rybář]] *[[Vladimir Rybář]] == S == *[[Hinko Samec]] *[[Marjan Samec]] *[[Jožef Schwegel]] (tudi ''Švegel'' ali ''Žvegel'') *[[Damijan Sedar]] *[[Jernej Sekolec]] *[[Cvetka Selšek]] * [[Igor Senčar]] *[[Ivan Seničar]] *[[Marjan Senjur]] *[[Ingrid Sergaš]] *[[Stanislav Sikošek]] *[[Iztok Simoniti]] *[[Edvin Skrt]] *[[Andrej Slapničar]] *([[Jože Slobodnik]]) *[[Darja Slokar]] *[[Elvi Slokar-Miklavec]] *[[Jože Smole]] *[[Marko Smole]] *[[Predrag Smole]] *[[Dušan Snoj]] *[[Lojze Sočan]] *[[Irena Sodin]] *[[Marko Sotlar]] *[[Ferdinand Souvan]] * [[Boris Sovič]] * [[Veronika Stabej]] *[[Sabina Stadler]] Repnik *[[Lea Stančič]] *[[Zoran Stančič]] *[[Janez Stani]] *[[Aleksander Stanič]] *[[Janez Stanovnik]] *[[Dušan Sterle (diplomat)|Dušan Sterle]]? *[[Janez Sterniša]] *[[Ronald Strelec]] *[[Tanja Strniša]] *[[Josip Suchy]] *[[Alenka Suhadolnik]] *[[Barbara Sušnik]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]] *[[Milan Šamec]] *[[Edmond Šarani]] *[[Dubravka Šekoranja]] * [[Primož Šeligo]] *[[Vlado Šestan]] *[[Slobodan Šešum]] *[[Marjan Šetinc ‎]] *[[Drago Šiftar]] *[[Marjan Šiftar]] *[[Maša Šiftar]] *[[Niko Šilih]] *[[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] *[[Boštjan Širnik]] *[[Karel Širok]] *[[Andrej Škerlavaj]] *[[Bojan Škoda]] *[[Ksenija Škrilec]] *[[Duša Škulj]] *[[Milena Šmit]] *([[Jože Šmon]]) *[[Boris Šnuderl]] *[[Igor Šoltes]]? *[[Timotej Šooš]] *[[Gregor Štajer]]? *[[Andrej Šter]] *[[Sanja Štiglic]] * [[Ciril Štokelj]] *[[Mitja Štrukelj]] *[[Stanka Štrukelj]] *[[Marko Štucin]] *[[Jakob Štunf]] *[[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Ivo Šubelj]] * [[Gregor Šuc]] *[[Vojislav Šuc]] * [[Borut Šuklje]] *[[Janez Šumrada]] *[[Jože Šušmelj]] * [[Ivan Krizostom Švegel]] (tudi ''Schwegel'' ali ''Žvegel'') == T == *[[Zoran Thaler]] *([[Anthony Tomažin]]) *[[Eva Tomič]] *[[Zora Tomič]] *[[Ludvik Toplak]] * [[Peter Toš]] *[[Magdalena Tovornik]] *[[Mary Veronica Tovšak Pleterski]] *[[Boris Trampuž]] – [[Čož]] *[[Jelka Travnik]] *[[Borut Trekman]] * [[Anton Turk (častnik)|Anton Turk]] * [[Danilo Türk]] *[[Tit Turnšek]] == U == * [[Dragica Urtelj]] == V == *[[Ivo Vajgl]] *[[Vlado Valenčak]] *[[Vlasta Valenčič Pelikan]] *([[Mateja Valtanen]]) *[[Vladimir Vauhnik]] *[[Zlatko Vehovar]] *[[Milan Venišnik]] *[[Vojko Venišnik]] *[[Zlatko Verbič]] *([[John P. Vidmar]]) *([[Srečko Vidmar]]) *[[Jernej Videtič]] *[[Stanislav Vidovič]] *[[Lara Vihar]] *[[Fran Vilfan]] (1874 - 1931) *[[Josip Vilfan (razločitev)|Josip Vilfan]] (1878 - 1955) *[[Joža Vilfan]] (1908 - 1987) *[[Marija Vilfan]] (1912 - 1994) *[[Alenka Vipotnik Kopanja]] *[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod) *[[Mateja Vodeb Ghosh]] * [[Žiga Vodušek]] *[[Nataša Vodušek]] *[[Teobald Vodušek]] *[[Dolfe Vogelnik]] * [[Gregor Voglar]] *[[Ivan Vogrič]] *[[Vojko Volk]] *[[Jean-Pierre Vonarb]] *[[Bogumil Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Fedja Vraničar]] *[[Anton Vratuša]] *[[Marko Vrhunec]] *[[Miha Vrhunec]] *[[Vekoslav Vršič]] *[[Lojze Vrtačnik]] == W == *[[Tamara Weingerl-Požar]] *[[Zdravko Wiegele]] *[[Gregor Woschnagg]] == Z == *[[Gustav Zadnik]] *[[Srečko Zajc]] *[[Drago Zalar]] *[[Samo Zanoškar]] *[[Edvin Zdovc|Edvin (Edo) Zdovc]] * [[Jože Zemljak]] *[[Andraž Zidar]] *[[Milovan Zidar]] *[[Boris Zidarič]] *([[Ronald Zlatoper|Ronald Joseph Zlatoper]]) *[[Jaša Zlobec]] *[[Gregor Zore]] * [[Slavko Zore]] * ([[Herman Zupan]]) *[[Milan Zupan]] *[[Branko Zupanc]] *[[Mihael Zupančič]] *([[Fran Zwitter]]) == Ž == *[[Iztok Žagar]] *[[Jelko Žagar]] *[[Zoran Žagar]] * [[Jožef Žabkar]] * [[Janez Žakelj]] *[[Pavle Žaucer]] * [[Samuel Žbogar]] *[[Janez Žgajnar]] *[[Mirko Žgur]] *[[Zvone Žigon]] *[[Mirko Žlender]] * [[Ivan Žolger]] *[[Franc Žugel]] * [[Franc Željko Županič]] * [[Borut Žunič]] * [[Melita Župevc]] *[[Drago Žvab]] *[[Barbara Žvokelj]] == Glej tudi == * [[Seznam diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|diplomatov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Diplomati]] [[Kategorija:Slovenski diplomati|*]] 439n60v3b16u4kzjhxizgw94gik44fk Železniška postaja Koper 0 85290 6688005 6687747 2026-06-11T07:12:20Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6688005 wikitext text/x-wiki {{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}} {{Infobox Railway Station |image=[[Slika:Koper-train station.jpg|300px]] |caption= |dates= |building= |commisioned=1979 |decommisioned= |country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] |company=[[Slovenske železnice]] |zacetna stacionaza=30.984 [[kilometer|km]] |koncna stacionaza=31.543 [[kilometer|km]] |dolzina postaje=559 [[meter|m]] |rail1= 159 [[meter|m]] |rail2= 436 [[meter|m]] |rail3= 436 [[meter|m]] |rail4= 407 [[meter|m]] |peron1= 159x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 1, 2) |peron2= 436x7,09 [[meter|m]] (med tiroma 2, 3) |peron3= 407x7,05 [[meter|m]] (med tiroma 3, 4) |SVN=[[elektrorelejna signalnovarnostna naprava|elektrorelejne]] |vir=[https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] }} '''Železniška postaja Koper''' ({{jezik-it|'''stazione ferroviaria di Capodistria'''}}) je ena izmed [[železniška postaja|železniških postaj]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ter končna postaja na [[Železniška proga Divača–Koper|železniški progi Divača–Koper]], ki od leta 1979 oskrbuje bližnje [[mesto]] [[Koper]]. S 3 metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]] velja za najnižje ležečo potniško železniško postajo v Sloveniji. V neposredni bližini se nahaja [[Avtobusna postaja Koper]].<ref>{{navedi splet |url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/avtobusna-postaja-koper/ |title=Avtobusna postaja Koper |accessdate=15. februar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ==Zgodovina== Zgradbo železniške postaje v Kopru so leta [[1979]] zgradili kot skupen objekt za potrebe železniškega in tudi avtobusnega javnega prevoza. Investitorja ter lastnika postajnega poslopja sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in avtobusni prevoznik Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana, je postaja, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last države,<ref name="ŽP Koper">{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}</ref> z njo sedaj upravlja Direkcija RS za infrastrukturo. ==Storitve== * [[File:Aiga ticketpurchase inv.svg|24px]] Prodaja vozovnic * [[File:Aiga information inv.svg|24px]] Informacije * [[File:Aiga waitingroom inv.svg|24px]] Čakalnica * [[File:Aiga baggagelockers inverse.svg|24px]] Shranjevanje prtljage (sistem ne deluje) * [[File:Font Awesome 5 solid luggage-cart.svg|24px]] Nalaganje/razlaganje prtljage * [[File:Aiga lostandfound inv.svg|24px]] Najdeni predmeti * [[File:Aiga toilets inv.svg|24px]] WC sanitarije * [[File:Aiga bar inv.png|24px]] Bistro * [[File:Aiga mail inv.png|24px]] Poštni nabiralnik == Prometne povezave == * [[File:Aiga bus inv.svg|24px]] Avtobusna postaja * [[File:Aiga taxi inv.svg|24px|Stazione taxi]] Taksi * [[File:Aiga parking inv.svg|24px]] Parkirišče (plačljivo) ==Prenova postaje (2026)== Postajna stavba, v kateri so v minulih desetletjih opravljali zgolj redna vzdrževalna dela in je doživela samo nekaj večjih posegov v letih [[2011]] in [[2012]], je v letu [[2026]] le dočakala začetek prenove. Izvajalec naj bi v osmih mesecih<ref name="postaja">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}</ref> prenovil postajno poslopje (delno notranjost in tudi zunanjost), projekt pa obsega ureditev sodobnih prostorov za potnike, digitalizirano prodajo vozovnic, prostore za obratovanje železniškega prometa ter za tržne dejavnosti. Poudarek bo na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, energetski sanaciji objekta z novo fasado, stavbnem pohištvu in [[LED]]-razsvetljavi, instalacijah ter energetskem sistemu. Stavbo železniške postaje bodo revitalizirali v sedanji obliki, kot jo je zasnoval arhitekt Rudolf Kolenc, vendar njeno celostno podobo prilagodili sosednji avtobusni postaji.<ref name="postaja">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/v-kopru-obnavljajo-zeleznisko-postajo/784026 |title=V Kopru obnavljajo železniško postajo |accessdate= |date=2. junij 2026 |format= |work= }}</ref> Sicer pa nameravajo, po izjavah direkcije, v prihodnosti celovito nadgraditi železniško infrastrukturo na področju postaje, izvesti zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja na odcepu proge do postaje, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev peronske infrastrukture ter zgraditi nadstreške na peronih.<ref name="ŽP Koper">{{navedi revijo |last1=Hlaj |first1=Nataša |last2= |first2= |year=2026 |title=Po desetletjih sramote končno sodoben potniški center |journal=Primorske novice |volume= |issue=131 |pages=5 |publisher=Primorske novice, časopisno‑založniška družba d.o.o., Koper. |doi= |url=https://www.primorske.si |accessdate=9. junij 2026}}</ref> {{SŽRail start}} {{rail line|previous=[[Železniška postaja Rižana|Rižana]]|next=zadnja postaja|route=[[Slovenske železnice]]<br><small>[[Železniška proga Divača - Koper|Divača - Koper]]|col=0072BC}} {{end box}} {{kategorija v Zbirki|Koper train station|Železniška postaja Koper}} {{coor title dms|45|32|21.68|N|13|44|17.64|E}} {{railway-stub}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]] * [[Železniška proga Divača-Koper]] * [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper]] * [[Avtobusna postaja Koper]] [[Kategorija:Železniške postaje v Sloveniji|Koper]] [[Kategorija:Železniške zgradbe in objekti v Kopru]] f13sz7pre6msjy29tskvrqgneuhjvzp Leuciscus idus 0 97117 6687795 565776 2026-06-10T15:31:30Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6687795 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Jez (riba)]] {{R from scientific name|fish}} pfy00nc3hrmfrtg283pevfc5udqstja Župnija Sežana 0 107173 6688081 6578988 2026-06-11T11:06:57Z Shabicht 3554 6688081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = 1862 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Aleksander Skapin | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Povir | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Sežana]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] [[Kraška dekanija|kraške dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Sedež župnije je naselje [[Sežana]], župnija pa obsega še zaselke Orlek, [[Dane pri Sežani]] in [[Šmarje pri Sežani]] ter [[Povir]]. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Martina, Sežana|cerkev sv. Martina]] - [[župnijska cerkev]] * [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Šmarje pri Sežani|cerkev sv. Marije]], [[Šmarje pri Sežani|Šmarje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[cerkev sv. Petra, Povir|cerkev sv. Petra]], [[Povir]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Jakoba, Povir|cerkev sv. Jakoba]], [[Povir]] * [[cerkev sv. Andreja, Merče|cerkev sv. Andreja]], [[Merče]] * [[cerkev Marijinega vnebovzetja|cerkev Marijinega vnebovzetja]], [[Gura nad Povirjem]] * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Štorje|Cerkev sv. Janeza Krstnika]], [[Štorje]] == Zgodovina == Sežana pred stoletji ni bila tako pomembna kot danes in zato tudi ni bila samostojna župnija, pač pa je spadala v župnijo [[Povir]]. Po dograditvi [[Južna železnica|železniške proge Dunaj-Trst]] se je pomen Sežane močno povečal in leta [[1862]] je Sežana postala samostojna župnija. Župnija Sežana je prvotno spadala v [[Škofija Trst-Koper|tržaško-koprsko škofijo]], ustanovno pismo je podpisal tržaško-koprski [[škof]] [[Jernej Legat]]. Ker so se Sežanci obvezali, da bodo poskrbeli za stanovanje in prehrano za [[župnik]]a in [[kaplan]]a, so s tem dobili pravico, da župnika '''volijo'''. Za prvega sežanskega župnika je bil izvoljen '''Jožef Koman'''. Umestitev prvega župnika je potekala 25. januarja 1863 in to v slovenskem jeziku (kar za tisti čas ni bilo običajno). Kmalu po ustanovitvi župnije se je število prebivalcev Sežane že tako povečalo, da so se župljani odločili za povečanje župnijske cerkve. Povečano cerkev je blagoslovil [[škof]] [[Janez Nepomuk Glavina]] na [[bela nedelja|belo nedeljo]] leta 1883. Prenovitvena dela so bila popolnoma končana leta 1889. Po prvi svetovni vojni je Sežana pripadla [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], po drugi svetovni vojni pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] (leta 1948). V tem času so bile ukinjene volitve župnika, saj mesto Sežana ni več izpolnjevalo pogojev (stanovanje in hrana). Župnika zdaj imenuje [[škof]]. Po dokončni ureditvi meje med [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Italija|Italijo]] je bila leta 1977 ustanovljena [[Škofija Koper|koprska škofija]] in od takrat župnija Sežana spada v to škofijo. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Sežana]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Sežana]] [[Kategorija:Ustanove v Sežani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1862]] [[Kategorija:Župnija Sežana| ]] {{Škofija Koper}} 94yelw7dr10xjpbw2mhhszgwc4jckbm Klanec, Komenda 0 107299 6688079 6466629 2026-06-11T11:06:08Z ~2026-32552-67 260877 6688079 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Klanec}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Klanec |geopedia=#L410_T13_F10098335_b4 | latd = 46 |latm = 12 |lats = 45.52 |latNS = N | longd = 14 |longm = 31 |longs = 52.39 |longEW = E |najdisi=Klanec+Komenda |slika=Klanec Komenda Slovenia.jpg |nadmorska=348,2 |povrsina=1,73 |prebivalstvo=375 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1218 |posta=Komenda |obcina=Komenda |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} '''Klanec''' je [[naselje]] v [[občina Komenda|Občini Komenda]]. Na Klancu je doma slovenski kolesar [[Tadej Pogačar]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Komenda}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Komenda]] mnc4pqy1ranqpnrw903gc777ga1ujm9 Gornji Črnci 0 108306 6687750 6687746 2026-06-10T12:52:08Z ~2026-34271-89 261448 /* Zgodovinski razvoj */ naslovi 6687750 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N | longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E |najdisi=Gornji+Črnci |geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15 |slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg |povrsina=1,59 |prebivalstvo=128 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=242,1 |postna=9261 |posta=Cankova |obcina=Cankova |pokrajina=Prekmurje |regija=Pomurska regija }} '''Gornji Črnci''' so naselje v [[Občina Cankova|Občini Cankova]] v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku [[Črnec (Ledava)|Črnec]], pritoku reke [[Ledava|Ledave]], in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. Vas ima dolgo zgodovino, ki sega v 13. stoletje, in je znana po povezanosti skupnosti, domačnosti ter spoštovanju tradicije. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék. == Etimologija == Vas je skozi zgodovino nosila več imen, ki odražajo jezikovne in politične spremembe v pokrajini. '''Črnec / Gornji Črnci''' — osnovno in danes uradno ime, izpeljano iz imena potoka Črnec. Koren je slovanski pridevnik črn, ki v hidronimiji pogosto označuje temno, z muljem ali rastjem obarvano vodo. '''Királyszék''' — madžarsko sestavljeno ime: király (»kralj«) + szék (»sedež«) = »kraljevski sedež«. Prvič izpričano leta 1712 v zvezi s titularno benediktinsko opatijo; od 19. oktobra 1887 uradno edino ime vasi po madžarskem predpisu o preimenovanju krajevnih imen. Zakaj prav to ime, ostaja negotovo.. '''Felső-Csernecz''' — madžarska oblika, ki združuje felső (»gornji«) in Csernecz (po potoku); v virih izpričana vsaj od leta 1618, uradno ime vasi vse do 19. oktobra 1887. Nemška vzporednica '''Ober Csernecz''' se pojavi v franciscejskem katastru (1857–1860) in na vojaškem zemljevidu Habsburške monarhije (1869–1887) kot Ober-Csernec. '''Nagy Chernecz''' — »Veliki Črnec«, oblika iz leta 1593 v urbarjih gospostva Gornja Lendava, verjetno razlikovalna v razmerju do manjše sosednje naselbine. '''Korlátfalva''' — najstarejša domnevna oblika (Csánki, ca. 1362), sestavljena iz madžarskega osebnega imena Korlát(izvedenka nemškega Konrad) in pripone -falva (»vas«) — torej »Konradova vas«. Oblika se v virih ni ohranila in jo je izpodrinilo ime po potoku. == Zgodovinski razvoj == === Srednji vek === Začetki Gornjih Črncev segajo v visoki srednji vek. Prekmurski zgodovinar Ivan Zelko je v opisu meje gospostva Lyndwa (Gornja Lendava) iz leta '''1208''' zasledil omembo sedmih vasi med rekama Ledavo in Kučnico. Po tem zapisu, s katerim je kralj Andrej II. podelil zemljišče Lyndwa Nikolaju iz Železne županije, naj bi te vasi prej prodal nemški grof Hendrik. Zapis sedmih vasi ne navaja poimensko, vendar se domneva, da mednje sodijo tudi Gornji Črnci (poleg Krašč, Ropoče, Večeslavcev, Rogašovcev, Nuskove in Ocinj). Po tej domnevi naj bi bili Krašči in Gornji Črnci najstarejši vasi cankovske občine. Prva nedvomna pisna omemba kraja izvira iz leta '''1265''', in sicer v obliki »possessio Chernech iuxta Linduam« (»posest Črnec ob Lendavi«). Omemba izhaja iz listine kralja Béle IV., s katero je ta vzel pod svoje varstvo Petra in Pavla, sinova Ryhena, posestnika v Železni županiji. Že ob prvi omembi je naselje povezano s potokom Črnec, pritokom Ledave. Leta '''1365''' je gospostvo Gornja Lendava (Felsőlendva, danes Grad) z vsemi pripadajočimi posestmi — med katere je spadal tudi Črnec — od kralja Ludvika I. Anžuvinca prejela rodbina Széchy (Petra I.); posest so uradno prevzeli 26. januarja 1366. Gornji Črnci so bili tedaj uvrščeni v okraj vasi ob potoku Kučnica (iuxta fluvium Olsinch), skupaj s Cankovo, Fikšinci, Gerlinci, Korovci, Kramarovci in Skakovci. Ob umestitvi se po zgodovinarju Dezsőju Csánkiju za kraj pojavi tudi oblika »Villa seu possessio Korlatfalua iuxta rivulum Chernech« (Csánki jo datira v leto 1362). Po tej domnevi naj bi se kraj prvotno imenoval Korlátfalva (po osebnem imenu Konrad — »Konradova vas«) in se šele kasneje poimenoval po potoku. Leta '''1499''' je naselje navedeno kot Chernecz, kar predstavlja osnovo današnjega imena Črnci. Rodbina Széchy je gospostvo Gornja Lendava obvladovala skozi stoletja in postala največji zemljiški posestnik v Železni županiji; gospostvo je že leta 1366 obsegalo okoli sto vasi okoli trga Murska Sobota. V urbarjih gospostva se vas redno pojavlja: leta 1593 kot Nagy Chernecz (Veliki Csernec) v okraju Cankova. Dragocen vir o vinogradništvu v vasi predstavlja popis vinogradniških gričev iz leta 1618 (HU MNL OL E 156, Fasc. 033, št. 003), ki ga je dal sestaviti György Széchy. V njem nastopa Felső Csernicz med vasmi ob Víz Lindvi (Gornji Lendavi) . Popis za vsak vinogradniški grič navaja imena lastnikov (kmetov) in znesek davka na vino, ki ga je bilo treba plačati po trgatvi; zajema tudi kmetje, ki živijo v svojih hišah, kmetje v hišah tujih lastnikov in puščave. Z izumrtjem moške veje rodbine Széchy (zadnji moški potomec Peter V. je umrl leta 1685) je gospostvo Gornja Lendava prek dediščine ženskih potomk prešlo na rodbino Nádasdy (okoli leta 1689). V prvi polovici 18. stoletja je bil lastnik gospostva grof Leopold Nádasdy. === 18. stoletje === V dokumentih iz tega obdobja se za vas pojavlja tudi madžarsko ime Királyszék (»kraljevski sedež«). Najdemo ga že v kraljevi listini z dne '''12. maja 1712''', ki jo je na Dunaju izdal Karel III. kot ogrski kralj. Z listino je bil za opata imenovan Jožef Velardi de Mera (József Velardi de Mera), kaplan kraljice Amalije, povod pa je bila smrt prejšnjega opata Vencela Polonusa. Naziv je bil povezan s titularno benediktinsko opatijo Blažene Device Marije (po virih povezano s pór-dömölško benediktinsko opatijo); neposredna povezava te opatije s samo vasjo ostaja predmet nadaljnjega raziskovanja. Najstarejši poimenski seznam vaških gospodarjev prinaša '''državni popis iz leta 1720''' (''Az 1720. évi országos összeírás''), v katerem je vas zabeležena pod imenom '''Csernecz''' v okviru '''felsőlendvajskega gospostva''' v Železni županiji. Med popisanimi gospodarji so Gödör (Pödör), Grüh in Benkő, kot zunanja posestnika pa sta navedena Gömböcz in Krenusz iz sosednjega Domajinca. Popis vas uvršča med enopoljna, peščena naselja s skromno rodovitnostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://adatbazisokonline.mnl.gov.hu/adatbazis/az-1720_-evi-orszagos-osszeiras/adatlap/8851?search=Királyszék&term=eyJxIjoiS2lyXHUwMGUxbHlzelx1MDBlOWsiLCJmcSI6W10sInNvcnQiOiJzY29yZSIsImFxIjoiIiwiYXFUeXBlIjoiIn0=&curr=12|title=Državni popis iz leta 1720 - Az 1720. évi országos összeírás (N 79)}}</ref> '''Terezijanski urbar''' (okoli 1767) navaja vas Csernecz pod gospostvom Gornja Lendava (tedaj v lasti vdove grofa Leopolda Nádasdyja) z enajstimi kmeti. Sklepni obračun urbarja prinaša natančnejšo sliko vaških razmer. Zemlja je bila peščena in razmeroma nerodovitna — njive so bile uvrščene v 3. razred, arendalni (zakupni) cenzus pa je znašal 12 krajcarjev na požunski mernik. Kmetje so orali s štirimi voli, pridelovali rž, oves in ajdo ter deloma krompir, gnojili vsako tretje leto. Travniki so bili prav tako slabe kakovosti (2. razred). Pridelke so vozili na trga v Körmend (oddaljen 4¼ poštne postaje) in Radgono (Regede / Radkersburg). Med živino prevladujejo krave, gozdov pa so imeli vaščani le skromne deleže. Vas ni imela skupnega sodnika/komisarja niti četrtletnih robot s sodi. Tekoča voda (potok Črnec) je po navedbah urbarja ob naraslem toku povzročala škodo na kmetijskih površinah. Skupni čisti donos vasi je bil ocenjen na 1 forint 11 krajcarjev na požunski mernik obdelane zemlje.<ref>{{Navedi splet|url=https://adatbazisokonline.mnl.gov.hu/adatbazis/az-1828-evi-orszagos-osszeiras/adatlap/9A9B24D95CDB4A923DEC6A36E4C69613?search=Csernecz&term=eyJxIjoiQ3Nlcm5lY3oiLCJmcSI6W10sInNvcnQiOiJzY29yZSIsImFxIjoiIiwiYXFUeXBlIjoiIn0=&curr=1|title=Terezijanski urbar (Mária Terézia-féle úrbéri összeírás) za vas Črnci iz let 1767–1774.|date=1774}}</ref> === 19. stoletje === V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (Vas vármegye), upravno pod okrajem Muraszombat (Murska Sobota). Geograf Elek Fényes je sredi stoletja Črnec opisal kot vendsko (slovensko) vas v felsőlendvajskem gospostvu s 120 katoliškimi prebivalci. Pomembno pričevanje predstavlja Franciscejski kataster ('''1857–1860''', hranjen v Pokrajinskem arhivu Maribor). V njem nastopa vas pod vzporednima imenoma '''Királyszék''' in '''Ober Csernecz'''; dokumenti vključujejo opis meja, barvno skico ozemlja, abecedni seznam lastnikov zemljišč z žigom KIRÁLYSZÉK ter izpis 14 stanovanjskih hiš. Med lastniki hiš so navedeni Benko, Ficzko, Hari, Grösl in Juk.[[Slika:Skica ozemlja.png|sličica|levo|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]] [[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sličica|levo|Vojaški zemljevid 1941]]Po popisu prebivalstva 1881 je imela vas 18 hiš in 121 prebivalcev, vse rimskokatoliške vere; kot materni jezik je 116 prebivalcev navedlo »drugi domači jezik«, uradni madžarski izraz za prekmursko slovenščino. Po popisu 1891 (objavljen v krajevnem imeniku 1892) je vas štela 25 hiš in 136 prebivalcev, s pošto v Vas-Hidegkútu (Cankova) in brzojavom v Murski Soboti. Konec 19. stoletja je bila vas dovolj pomembna, da je imela uradno državno plemensko postajo za govedo — eno od le štirinajstih v vsej Železni županiji (Gazdacímtár, 1893). Kmetje iz okoliških vasi (Cankova, Ropoča, Krašči) so vodili živino na pripust v Gornje Črnce, kar kaže na razvito lokalno živinorejo. Pomemben mejnik je bila uradna sprememba imena '''19. oktobra 1887''', ko se je ime vasi '''Felső-Csernecz''' uradno spremenilo v '''Királyszék'''. Ukrep je bil del širše madžarske politike sistematičnega preimenovanja krajevnih imen, v okviru katere so istočasno madžarizirali imena vrste sosednjih vasi. Oblika Királyszék sicer ni bila nova — pojavlja se že v listini iz 1712 in v katastru 1857–1860 — vendar je šele s tem predpisom postala edino uradno ime naselja namesto dotedanjega Felső-Csernecz.[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sličica|levo|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]Materialno pričevanje tega obdobja je ohranjena emajlirana občinska tabla z napisom '''VASVÁRMEGYE / KIRÁLYSZÉK KÖZSÉG / MURASZOMBATI JÁRÁS''' (Železna županija / občina Királyszék / okraj Muraszombat). Take table so v madžarskem upravnem sistemu med letoma 1887 in 1920 dokumentirale status naselja kot samostojne občine. === 20. stoletje in priključitev Sloveniji === Konec leta '''1909''' je občina Királyszék sprejela sklep o nakupu ročne gasilske brizgalne podjetja '''Seltenhofer Frigyes fiai''' iz Soprona. Pogodba je bila podpisana 23. novembra 1909, občinski odbor pa je 18. decembra istega leta odobril nakup v vrednosti 750 kron. Celoten postopek je bil potrjen pri županijskih oblastih Železne županije februarja 1910. Ohranjen arhivski spis o nakupu brizgalne predstavlja najstarejši znani dokaz o organiziranem požarnem varstvu v Gornjih Črncih. Dokumenti pričajo, da je občina že pred prvo svetovno vojno razpolagala z lastno gasilsko opremo in urejenim sistemom požarne zaščite. Leta '''1910''' je vas štela 174 prebivalcev, večinoma slovenskih. Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske; vas je upravno spadala v Muraszombatski okraj Železne županije. Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje leta 1919 za kratek čas postalo del (de facto) Murske republike, nato pa je bilo še istega leta priključeno Kraljevini SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Med letoma 1941 in 1945 je bilo Prekmurje znova pod madžarsko upravo; v tem obdobju je bila v vasi (kot Királyszék) organizirana lokalna enota vladajoče stranke MÉP, katere predsednik je bil Alajos Snurer (po poročilu iz aprila 1943). Po osvoboditvi leta 1945 je bil v Gornjih Črncih ustanovljen '''Krajevni ljudski odbor''' (KLO), ki je predstavljal novo obliko ljudske oblasti v povojni Jugoslaviji. Obstoj te institucije je danes v vasi skoraj pozabljen, čeprav je KLO v prvih povojnih letih vodil vse bistvene vaške zadeve — od gospodarskih do upravnih. Arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv Maribor pod signaturo 1151058/1 (fond Krajevni ljudski odbor Gornji Črnci, 1945–1952; vsebuje okrožnice 1945–1952 in delovodnik 1947–1948). Seje KLO so potekale redno — ohranjeni zapisniki pričajo o sejah od januarja 1946 naprej. Na sejah so obravnavali raznolike zadeve: stanje krajevnih poti in grmičevja ob vaških cestah, obveznosti kmetov pri oddaji pridelkov, agrarna vprašanja, organizacijo skupnih del, pa tudi socialna vprašanja — med drugim položaj ciganske manjšine v vasi, za katero je KLO predlagal višjim oblastem, da se jim pomaga pri dodelitvi kmetijske zemlje. Zanimivosti iz KLO: * Mlatitev (1946): Za letošnjo mlatitev je okrajni LO dovolil vasi poseben kontingent 95 kg svežega mesa, ki ga je krajevni odbor razdelil med posestnike — največ 5 kg na gospodinjstvo glede na velikost posestva. * Telefon (1948/1949): Okrajni LO je vasi poslal vprašalnik, ali v letu 1949 predvidevajo namestitev telefona za urad KLO ali vaške ustanove — skupaj z vprašanjem o pripravljenosti glede drogov, žice in delovne sile. * Volilni enoti (1947): Vas je bila razdeljena na dve volivni enoti po potoku Črnec — levi breg (4 odborniki) in desni breg (3 odborniki) — kar kaže, da je potok takrat dejansko delil vas na dve naselbinski skupini.Po vojni se je območje vrnilo pod jugoslovansko oblast. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije in danes spadajo v Občino Cankova. Leta 2002 je vas štela 162 prebivalcev. == Kulturna dediščina == V vasi stojita '''dve kapeli'''. Starejša je posvečena '''Žalostni Materi Božji'''; njen kip so leta '''1909''' prinesli iz Avstrije in takrat zgradili tudi kapelo. Mlajša kapela, posvečena '''Srcu Jezusovemu''', je bila zgrajena leta '''1922''' in stoji ob cesti Cankova–Pertoča. Po lokalnem izročilu naj bi kapelo Srca Jezusovega postavil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapela meri 3 × 2 metra, v njej je kip Srca Jezusovega, vzdržujejo pa jo Jaukovi nasledniki. Vsako leto na veliko soboto popoldne v njej poteka blagoslov velikonočnih jedil za vernike iz okolice. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999). == Društva in organizacij == === PGD Gornji Črnci === Gasilska tradicija v Gornjih Črncih ima dokumentirane korenine, ki segajo precej pred uradno ustanovitev društva leta 1974. Ohranjena originalna pogodba z dne 23. novembra 1909 dokazuje, da je tedanja občina Királyszék — madžarsko upravno ime za Gornje Črnce v času Avstro-Ogrske — pri soproškem podjetju Seltenhofer Frigyes fiai kupila dvokolesno ročno gasilsko brizgalno s pripadajočo opremo. Pogodbo so v imenu občine podpisali Benko Ferenc (župan), Ficzko Mihály (odbornik), Gröczl János (odbornik), Benko Lipót (namestnik župana) in Obál Mihály (občinski tajnik). Pogodba v vrednosti 753 kron je vključevala dvokolesno ročno brizgalno z močno kovano osjo, vodno posodo iz kovane pločevine, bakreno zračno kotlovino z 80-milimetrskim valjem, dvema dvometrskima gumijastima sesalnima cevema, tremi metri konopljene cevi z gumijasto oblogo, brizgalnim nastavkom, šobami, ključem, kleščami in oljenko. Dodatno je občina naročila še pet desetmetrskih konopljenih cevi. Podjetje je brizgalno brezplačno dostavilo na železniško postajo Battyánd (Puconci) in zanjo prevzelo petletno garancijo. Pogodbo je 26. februarja 1910 uradno odobril podžupan Železne županije v Sombotelu. Današnje Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Črnci je bilo formalno ustanovljeno '''2. junija 1974''' na pobudo Janeza Receka s 15 ustanovnimi člani. == Geografija == Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj. == Demografija == Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe: {| class="wikitable" |+ !'''Leto''' !'''Prebivalci''' |- |1689 |47 |- |1850 |120 |- |1892 |135 |- |1910 |174 |- |2002 |162 |- |2020 |135 |} == Reference == ** Zelko, Ivan: Historična topografija Slovenije I: Prekmurje do leta 1500. Murska Sobota: Pomurska založba, 1982. (omembi 1208 in 1499) ** Wenzel, Gusztáv: Árpádkori új okmánytár VIII. Pest, 1870, str. 130. (prva omemba 1265) ** Csánki, Dezső: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában, II. kötet, Vasvármegye, str. 742 in 767. (1265; Korlátfalva 1362) ** Andrejek, Tadeja: »Območje fevdalnih zemljišč Gornja Lendava in Murska Sobota«, v: Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba, ur. Metka Fujs, Pomurski muzej Murska Sobota, 2019, str. 13–20. (gospostvo, Széchy, Nádasdy, okraji 1365/1366) ** MNL OL, A 57 – Magyar Kancelláriai Levéltár, Libri regii, zv. 29, str. 438–439, zap. št. 29.140 (HU MNL OL A 57 – 29 – 0140). (listina 1712) ** MNL OL, N 79 – Az 1720. évi országos összeírás, Vas megye; ter Vas vármegye 1720 (monografija), str. 386. (popis 1720, felsőlendvajsko gospostvo) ** MNL OL, C 59 – Mária Terézia-féle úrbéri tabellák, Felsőlendva 1767. (terezijanski urbar) ** Pokrajinski arhiv Maribor, Franciscejski kataster, Ober Csernecz / Királyszék, 1857–1860. ** Az 1881. évi népszámlálás, Vas vármegye, Muraszombati járás (18 hiš, 121 preb.). ** A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892 (popis 1891: 25 hiš, 136 preb.). ** A magyar állam rendeleteinek tárgymutatója 1867–1945, 1887, str. 2173 (preimenovanje); Gyalay, Mihály: Magyar igazgatástörténeti helységnévlexikon (datum 19. 10. 1887, imenska veriga). ** Borovszky, Samu (ur.): Vas vármegye (Magyarország vármegyéi és városai), 1898, str. 53. ** Magyarország Gazdacímtára, 1893 (plemenska postaja za govedo). ** Imenik duhovščine škofije Szombathely, 1895. ** Magyar Élet Pártértesítője, 15. april 1943 (MÉP, Alajos Snurer). ** Pokrajinski arhiv Maribor, fond SI_PAM/0061 (nakup gasilske brizgalne, Királyszék/Gornji Črnci, 1909/1910). {| class="wikitable" |+ |} ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam naselij v Sloveniji]] *[[Črnci]] * [[Murski Črnci]] {{Cankova}} [[Kategorija:Naselja Občine Cankova]] [[Kategorija:Naselja na Goričkem]] [[Kategorija:Gornji Črnci| ]] i6h9pjg0hujt9s7ddxt0wxvn872apec 6687757 6687750 2026-06-10T13:26:27Z Yerpo 8417 --okraski 6687757 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 44 |lats = 13.7 |latNS = N | longd = 16 |longm = 1 |longs = 19.71 |longEW = E |najdisi=Gornji+Črnci |geopedia=#L410_F10115876_T13_b4_x578481.5935_y177953.49949999998_s15 |slika=Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci.jpg |povrsina=1,59 |prebivalstvo=128 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=242,1 |postna=9261 |posta=Cankova |obcina=Cankova |pokrajina=Prekmurje |regija=Pomurska regija }} '''Gornji Črnci''' so naselje v [[Občina Cankova|Občini Cankova]] v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku [[Črnec (Ledava)|Črnec]], pritoku reke [[Ledava|Ledave]], in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. Vas ima dolgo zgodovino, ki sega v 13. stoletje, in je znana po povezanosti skupnosti, domačnosti ter spoštovanju tradicije. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék. == Etimologija == Vas je skozi zgodovino nosila več imen, ki odražajo jezikovne in politične spremembe v pokrajini. '''Črnec / Gornji Črnci''' — osnovno in danes uradno ime, izpeljano iz imena potoka Črnec. Koren je slovanski pridevnik črn, ki v hidronimiji pogosto označuje temno, z muljem ali rastjem obarvano vodo. '''Királyszék''' — madžarsko sestavljeno ime: király (»kralj«) + szék (»sedež«) = »kraljevski sedež«. Prvič izpričano leta 1712 v zvezi s titularno benediktinsko opatijo; od 19. oktobra 1887 uradno edino ime vasi po madžarskem predpisu o preimenovanju krajevnih imen. Zakaj prav to ime, ostaja negotovo.. '''Felső-Csernecz''' — madžarska oblika, ki združuje felső (»gornji«) in Csernecz (po potoku); v virih izpričana vsaj od leta 1618, uradno ime vasi vse do 19. oktobra 1887. Nemška vzporednica '''Ober Csernecz''' se pojavi v franciscejskem katastru (1857–1860) in na vojaškem zemljevidu Habsburške monarhije (1869–1887) kot Ober-Csernec. '''Nagy Chernecz''' — »Veliki Črnec«, oblika iz leta 1593 v urbarjih gospostva Gornja Lendava, verjetno razlikovalna v razmerju do manjše sosednje naselbine. '''Korlátfalva''' — najstarejša domnevna oblika (Csánki, ca. 1362), sestavljena iz madžarskega osebnega imena Korlát(izvedenka nemškega Konrad) in pripone -falva (»vas«) — torej »Konradova vas«. Oblika se v virih ni ohranila in jo je izpodrinilo ime po potoku. == Zgodovinski razvoj == === Srednji vek === Začetki Gornjih Črncev segajo v visoki srednji vek. Prekmurski zgodovinar Ivan Zelko je v opisu meje gospostva Lyndwa (Gornja Lendava) iz leta 1208 zasledil omembo sedmih vasi med rekama Ledavo in Kučnico. Po tem zapisu, s katerim je kralj Andrej II. podelil zemljišče Lyndwa Nikolaju iz Železne županije, naj bi te vasi prej prodal nemški grof Hendrik. Zapis sedmih vasi ne navaja poimensko, vendar se domneva, da mednje sodijo tudi Gornji Črnci (poleg Krašč, Ropoče, Večeslavcev, Rogašovcev, Nuskove in Ocinj). Po tej domnevi naj bi bili Krašči in Gornji Črnci najstarejši vasi cankovske občine. Prva nedvomna pisna omemba kraja izvira iz leta 1265, in sicer v obliki »possessio Chernech iuxta Linduam« (»posest Črnec ob Lendavi«). Omemba izhaja iz listine kralja Béle IV., s katero je ta vzel pod svoje varstvo Petra in Pavla, sinova Ryhena, posestnika v Železni županiji. Že ob prvi omembi je naselje povezano s potokom Črnec, pritokom Ledave. Leta 1365 je gospostvo Gornja Lendava (Felsőlendva, danes Grad) z vsemi pripadajočimi posestmi — med katere je spadal tudi Črnec — od kralja Ludvika I. Anžuvinca prejela rodbina Széchy (Petra I.); posest so uradno prevzeli 26. januarja 1366. Gornji Črnci so bili tedaj uvrščeni v okraj vasi ob potoku Kučnica (iuxta fluvium Olsinch), skupaj s Cankovo, Fikšinci, Gerlinci, Korovci, Kramarovci in Skakovci. Ob umestitvi se po zgodovinarju Dezsőju Csánkiju za kraj pojavi tudi oblika »Villa seu possessio Korlatfalua iuxta rivulum Chernech« (Csánki jo datira v leto 1362). Po tej domnevi naj bi se kraj prvotno imenoval Korlátfalva (po osebnem imenu Konrad — »Konradova vas«) in se šele kasneje poimenoval po potoku. Leta 1499 je naselje navedeno kot Chernecz, kar predstavlja osnovo današnjega imena Črnci. Rodbina Széchy je gospostvo Gornja Lendava obvladovala skozi stoletja in postala največji zemljiški posestnik v Železni županiji; gospostvo je že leta 1366 obsegalo okoli sto vasi okoli trga Murska Sobota. V urbarjih gospostva se vas redno pojavlja: leta 1593 kot Nagy Chernecz (Veliki Csernec) v okraju Cankova. Dragocen vir o vinogradništvu v vasi predstavlja popis vinogradniških gričev iz leta 1618 (HU MNL OL E 156, Fasc. 033, št. 003), ki ga je dal sestaviti György Széchy. V njem nastopa Felső Csernicz med vasmi ob Víz Lindvi (Gornji Lendavi) . Popis za vsak vinogradniški grič navaja imena lastnikov (kmetov) in znesek davka na vino, ki ga je bilo treba plačati po trgatvi; zajema tudi kmetje, ki živijo v svojih hišah, kmetje v hišah tujih lastnikov in puščave. Z izumrtjem moške veje rodbine Széchy (zadnji moški potomec Peter V. je umrl leta 1685) je gospostvo Gornja Lendava prek dediščine ženskih potomk prešlo na rodbino Nádasdy (okoli leta 1689). V prvi polovici 18. stoletja je bil lastnik gospostva grof Leopold Nádasdy. === 18. stoletje === V dokumentih iz tega obdobja se za vas pojavlja tudi madžarsko ime Királyszék (»kraljevski sedež«). Najdemo ga že v kraljevi listini z dne 12. maja 1712, ki jo je na Dunaju izdal Karel III. kot ogrski kralj. Z listino je bil za opata imenovan Jožef Velardi de Mera (József Velardi de Mera), kaplan kraljice Amalije, povod pa je bila smrt prejšnjega opata Vencela Polonusa. Naziv je bil povezan s titularno benediktinsko opatijo Blažene Device Marije (po virih povezano s pór-dömölško benediktinsko opatijo); neposredna povezava te opatije s samo vasjo ostaja predmet nadaljnjega raziskovanja. Najstarejši poimenski seznam vaških gospodarjev prinaša državni popis iz leta 1720 (''Az 1720. évi országos összeírás''), v katerem je vas zabeležena pod imenom Csernecz v okviru felsőlendvajskega gospostva v Železni županiji. Med popisanimi gospodarji so Gödör (Pödör), Grüh in Benkő, kot zunanja posestnika pa sta navedena Gömböcz in Krenusz iz sosednjega Domajinca. Popis vas uvršča med enopoljna, peščena naselja s skromno rodovitnostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://adatbazisokonline.mnl.gov.hu/adatbazis/az-1720_-evi-orszagos-osszeiras/adatlap/8851?search=Királyszék&term=eyJxIjoiS2lyXHUwMGUxbHlzelx1MDBlOWsiLCJmcSI6W10sInNvcnQiOiJzY29yZSIsImFxIjoiIiwiYXFUeXBlIjoiIn0=&curr=12|title=Državni popis iz leta 1720 - Az 1720. évi országos összeírás (N 79)}}</ref> Terezijanski urbar (okoli 1767) navaja vas Csernecz pod gospostvom Gornja Lendava (tedaj v lasti vdove grofa Leopolda Nádasdyja) z enajstimi kmeti. Sklepni obračun urbarja prinaša natančnejšo sliko vaških razmer. Zemlja je bila peščena in razmeroma nerodovitna — njive so bile uvrščene v 3. razred, arendalni (zakupni) cenzus pa je znašal 12 krajcarjev na požunski mernik. Kmetje so orali s štirimi voli, pridelovali rž, oves in ajdo ter deloma krompir, gnojili vsako tretje leto. Travniki so bili prav tako slabe kakovosti (2. razred). Pridelke so vozili na trga v Körmend (oddaljen 4¼ poštne postaje) in Radgono (Regede / Radkersburg). Med živino prevladujejo krave, gozdov pa so imeli vaščani le skromne deleže. Vas ni imela skupnega sodnika/komisarja niti četrtletnih robot s sodi. Tekoča voda (potok Črnec) je po navedbah urbarja ob naraslem toku povzročala škodo na kmetijskih površinah. Skupni čisti donos vasi je bil ocenjen na 1 forint 11 krajcarjev na požunski mernik obdelane zemlje.<ref>{{Navedi splet|url=https://adatbazisokonline.mnl.gov.hu/adatbazis/az-1828-evi-orszagos-osszeiras/adatlap/9A9B24D95CDB4A923DEC6A36E4C69613?search=Csernecz&term=eyJxIjoiQ3Nlcm5lY3oiLCJmcSI6W10sInNvcnQiOiJzY29yZSIsImFxIjoiIiwiYXFUeXBlIjoiIn0=&curr=1|title=Terezijanski urbar (Mária Terézia-féle úrbéri összeírás) za vas Črnci iz let 1767–1774.|date=1774}}</ref> === 19. stoletje === V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (Vas vármegye), upravno pod okrajem Muraszombat (Murska Sobota). Geograf Elek Fényes je sredi stoletja Črnec opisal kot vendsko (slovensko) vas v felsőlendvajskem gospostvu s 120 katoliškimi prebivalci. Pomembno pričevanje predstavlja Franciscejski kataster (1857–1860, hranjen v Pokrajinskem arhivu Maribor). V njem nastopa vas pod vzporednima imenoma Királyszék in Ober Csernecz; dokumenti vključujejo opis meja, barvno skico ozemlja, abecedni seznam lastnikov zemljišč z žigom KIRÁLYSZÉK ter izpis 14 stanovanjskih hiš. Med lastniki hiš so navedeni Benko, Ficzko, Hari, Grösl in Juk.[[Slika:Skica ozemlja.png|sličica|levo|Skica ozemlja Czernecz Ober 1845]] [[Slika:Military Survey of Hungary (1941).png|sličica|levo|Vojaški zemljevid 1941]]Po popisu prebivalstva 1881 je imela vas 18 hiš in 121 prebivalcev, vse rimskokatoliške vere; kot materni jezik je 116 prebivalcev navedlo »drugi domači jezik«, uradni madžarski izraz za prekmursko slovenščino. Po popisu 1891 (objavljen v krajevnem imeniku 1892) je vas štela 25 hiš in 136 prebivalcev, s pošto v Vas-Hidegkútu (Cankova) in brzojavom v Murski Soboti. Konec 19. stoletja je bila vas dovolj pomembna, da je imela uradno državno plemensko postajo za govedo — eno od le štirinajstih v vsej Železni županiji (Gazdacímtár, 1893). Kmetje iz okoliških vasi (Cankova, Ropoča, Krašči) so vodili živino na pripust v Gornje Črnce, kar kaže na razvito lokalno živinorejo. Pomemben mejnik je bila uradna sprememba imena 19. oktobra 1887, ko se je ime vasi Felső-Csernecz uradno spremenilo v Királyszék. Ukrep je bil del širše madžarske politike sistematičnega preimenovanja krajevnih imen, v okviru katere so istočasno madžarizirali imena vrste sosednjih vasi. Oblika Királyszék sicer ni bila nova — pojavlja se že v listini iz 1712 in v katastru 1857–1860 — vendar je šele s tem predpisom postala edino uradno ime naselja namesto dotedanjega Felső-Csernecz.[[Slika:Felső-Csernec on map in 19th century.jpg|sličica|levo|Vojaški zemljevid iz 19. stoletja]]Materialno pričevanje tega obdobja je ohranjena emajlirana občinska tabla z napisom VASVÁRMEGYE / KIRÁLYSZÉK KÖZSÉG / MURASZOMBATI JÁRÁS (Železna županija / občina Királyszék / okraj Muraszombat). Take table so v madžarskem upravnem sistemu med letoma 1887 in 1920 dokumentirale status naselja kot samostojne občine. === 20. stoletje in priključitev Sloveniji === Konec leta 1909 je občina Királyszék sprejela sklep o nakupu ročne gasilske brizgalne podjetja Seltenhofer Frigyes fiai iz Soprona. Pogodba je bila podpisana 23. novembra 1909, občinski odbor pa je 18. decembra istega leta odobril nakup v vrednosti 750 kron. Celoten postopek je bil potrjen pri županijskih oblastih Železne županije februarja 1910. Ohranjen arhivski spis o nakupu brizgalne predstavlja najstarejši znani dokaz o organiziranem požarnem varstvu v Gornjih Črncih. Dokumenti pričajo, da je občina že pred prvo svetovno vojno razpolagala z lastno gasilsko opremo in urejenim sistemom požarne zaščite. Leta 1910 je vas štela 174 prebivalcev, večinoma slovenskih. Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske; vas je upravno spadala v Muraszombatski okraj Železne županije. Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje leta 1919 za kratek čas postalo del (de facto) Murske republike, nato pa je bilo še istega leta priključeno Kraljevini SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Med letoma 1941 in 1945 je bilo Prekmurje znova pod madžarsko upravo; v tem obdobju je bila v vasi (kot Királyszék) organizirana lokalna enota vladajoče stranke MÉP, katere predsednik je bil Alajos Snurer (po poročilu iz aprila 1943). Po osvoboditvi leta 1945 je bil v Gornjih Črncih ustanovljen Krajevni ljudski odbor (KLO), ki je predstavljal novo obliko ljudske oblasti v povojni Jugoslaviji. Obstoj te institucije je danes v vasi skoraj pozabljen, čeprav je KLO v prvih povojnih letih vodil vse bistvene vaške zadeve — od gospodarskih do upravnih. Arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv Maribor pod signaturo 1151058/1 (fond Krajevni ljudski odbor Gornji Črnci, 1945–1952; vsebuje okrožnice 1945–1952 in delovodnik 1947–1948). Seje KLO so potekale redno — ohranjeni zapisniki pričajo o sejah od januarja 1946 naprej. Na sejah so obravnavali raznolike zadeve: stanje krajevnih poti in grmičevja ob vaških cestah, obveznosti kmetov pri oddaji pridelkov, agrarna vprašanja, organizacijo skupnih del, pa tudi socialna vprašanja — med drugim položaj ciganske manjšine v vasi, za katero je KLO predlagal višjim oblastem, da se jim pomaga pri dodelitvi kmetijske zemlje. Zanimivosti iz KLO: * Mlatitev (1946): Za letošnjo mlatitev je okrajni LO dovolil vasi poseben kontingent 95 kg svežega mesa, ki ga je krajevni odbor razdelil med posestnike — največ 5 kg na gospodinjstvo glede na velikost posestva. * Telefon (1948/1949): Okrajni LO je vasi poslal vprašalnik, ali v letu 1949 predvidevajo namestitev telefona za urad KLO ali vaške ustanove — skupaj z vprašanjem o pripravljenosti glede drogov, žice in delovne sile. * Volilni enoti (1947): Vas je bila razdeljena na dve volivni enoti po potoku Črnec — levi breg (4 odborniki) in desni breg (3 odborniki) — kar kaže, da je potok takrat dejansko delil vas na dve naselbinski skupini.Po vojni se je območje vrnilo pod jugoslovansko oblast. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije in danes spadajo v Občino Cankova. Leta 2002 je vas štela 162 prebivalcev. == Kulturna dediščina == V vasi stojita dve kapeli. Starejša je posvečena Žalostni Materi Božji; njen kip so leta 1909 prinesli iz Avstrije in takrat zgradili tudi kapelo. Mlajša kapela, posvečena Srcu Jezusovemu, je bila zgrajena leta 1922 in stoji ob cesti Cankova–Pertoča. Po lokalnem izročilu naj bi kapelo Srca Jezusovega postavil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapela meri 3 × 2 metra, v njej je kip Srca Jezusovega, vzdržujejo pa jo Jaukovi nasledniki. Vsako leto na veliko soboto popoldne v njej poteka blagoslov velikonočnih jedil za vernike iz okolice. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina ''Kapele in križi v župniji Cankova'' (1999). == Društva in organizacij == === PGD Gornji Črnci === Gasilska tradicija v Gornjih Črncih ima dokumentirane korenine, ki segajo precej pred uradno ustanovitev društva leta 1974. Ohranjena originalna pogodba z dne 23. novembra 1909 dokazuje, da je tedanja občina Királyszék — madžarsko upravno ime za Gornje Črnce v času Avstro-Ogrske — pri soproškem podjetju Seltenhofer Frigyes fiai kupila dvokolesno ročno gasilsko brizgalno s pripadajočo opremo. Pogodbo so v imenu občine podpisali Benko Ferenc (župan), Ficzko Mihály (odbornik), Gröczl János (odbornik), Benko Lipót (namestnik župana) in Obál Mihály (občinski tajnik). Pogodba v vrednosti 753 kron je vključevala dvokolesno ročno brizgalno z močno kovano osjo, vodno posodo iz kovane pločevine, bakreno zračno kotlovino z 80-milimetrskim valjem, dvema dvometrskima gumijastima sesalnima cevema, tremi metri konopljene cevi z gumijasto oblogo, brizgalnim nastavkom, šobami, ključem, kleščami in oljenko. Dodatno je občina naročila še pet desetmetrskih konopljenih cevi. Podjetje je brizgalno brezplačno dostavilo na železniško postajo Battyánd (Puconci) in zanjo prevzelo petletno garancijo. Pogodbo je 26. februarja 1910 uradno odobril podžupan Železne županije v Sombotelu. Današnje Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Črnci je bilo formalno ustanovljeno 2. junija 1974 na pobudo Janeza Receka s 15 ustanovnimi člani. == Geografija == Kraj se nahaja na nadmorski višini 232 metrov. Obkrožen je z obdelovalnimi površinami. Podnebje je celinsko s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin je približno 1207 mm. September je najbolj namočen mesec, december najmanj. == Demografija == Leta 1892 je imela vas približno 120 prebivalcev, leta 2002 jih je bilo 162, leta 2020 pa 135. Spodnja tabela prikazuje demografske spremembe: {| class="wikitable" |+ !'''Leto''' !'''Prebivalci''' |- |1689 |47 |- |1850 |120 |- |1892 |135 |- |1910 |174 |- |2002 |162 |- |2020 |135 |} ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Zelko, Ivan: Historična topografija Slovenije I: Prekmurje do leta 1500. Murska Sobota: Pomurska založba, 1982. (omembi 1208 in 1499) * Wenzel, Gusztáv: Árpádkori új okmánytár VIII. Pest, 1870, str. 130. (prva omemba 1265) * Csánki, Dezső: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában, II. kötet, Vasvármegye, str. 742 in 767. (1265; Korlátfalva 1362) * Andrejek, Tadeja: »Območje fevdalnih zemljišč Gornja Lendava in Murska Sobota«, v: Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba, ur. Metka Fujs, Pomurski muzej Murska Sobota, 2019, str. 13–20. (gospostvo, Széchy, Nádasdy, okraji 1365/1366) * MNL OL, A 57 – Magyar Kancelláriai Levéltár, Libri regii, zv. 29, str. 438–439, zap. št. 29.140 (HU MNL OL A 57 – 29 – 0140). (listina 1712) * MNL OL, N 79 – Az 1720. évi országos összeírás, Vas megye; ter Vas vármegye 1720 (monografija), str. 386. (popis 1720, felsőlendvajsko gospostvo) * MNL OL, C 59 – Mária Terézia-féle úrbéri tabellák, Felsőlendva 1767. (terezijanski urbar) * Pokrajinski arhiv Maribor, Franciscejski kataster, Ober Csernecz / Királyszék, 1857–1860. * Az 1881. évi népszámlálás, Vas vármegye, Muraszombati járás (18 hiš, 121 preb.). * A Magyar Korona országainak helységnévtára, 1892 (popis 1891: 25 hiš, 136 preb.). * A magyar állam rendeleteinek tárgymutatója 1867–1945, 1887, str. 2173 (preimenovanje); Gyalay, Mihály: Magyar igazgatástörténeti helységnévlexikon (datum 19. 10. 1887, imenska veriga). * Borovszky, Samu (ur.): Vas vármegye (Magyarország vármegyéi és városai), 1898, str. 53. * Magyarország Gazdacímtára, 1893 (plemenska postaja za govedo). * Imenik duhovščine škofije Szombathely, 1895. * Magyar Élet Pártértesítője, 15. april 1943 (MÉP, Alajos Snurer). * Pokrajinski arhiv Maribor, fond SI_PAM/0061 (nakup gasilske brizgalne, Királyszék/Gornji Črnci, 1909/1910). == Glej tudi == *[[seznam naselij v Sloveniji]] *[[Črnci]] * [[Murski Črnci]] {{Cankova}} [[Kategorija:Naselja Občine Cankova]] [[Kategorija:Naselja na Goričkem]] [[Kategorija:Gornji Črnci| ]] m3mw7u9pr1dsyaq8g4u4vdzqht2g5yv Tisa (rod) 0 112281 6687986 6687328 2026-06-11T06:16:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687986 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Tisa}} {{Taksonomka | color = lightgreen | name = ''Tisa'' | image = Taxus baccata MHNT.jpg | image_width = 240px | image_caption = ''Taxus baccata'' (navadna ali grmičasta tisa) z<br />zrelimi in nezrelimi storži | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Pinophyta]] (iglavci) | classis = [[Pinopsida]] (iglavci) | ordo = [[Pinales]] | familia = [[Taxaceae]] (tisovke) | genus = '''''Taxus''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = ''[[Taxus baccata]]'' - navadna tisa<br /> ''[[Taxus brevifolia]]'' - kalifornijska tisa<br /> ''[[Taxus canadensis]]'' - kanadska tisa<br /> ''[[Taxus chinensis]]'' - kitajska tisa<br /> ''[[Taxus cuspidata]]'' - japonska tisa<br /> ''[[Taxus floridana]]'' - floridska tisa<br /> ''[[Taxus globosa]]'' - mehiška tisa<br /> ''[[Taxus sumatrana]]'' - sumatrska tisa<br /> ''[[Taxus wallichiana]]'' - himalajska tisa }} '''''Tisa''''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Taxus''''') je [[rod (biologija)|rod]] drobnih [[Pinophyta|igličastih]] [[drevo|dreves]] ali [[grmovnica|grmovnic]] iz družine ''[[Taxaceae]]''.<ref name="POWO">{{Cite web |title=''Taxus'' L. |url=https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:30068472-2 |website=Plants of the World Online |date=2023 |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=29 August 2023}}</ref> Tise se pojavljajo po vsem svetu v zmernih pasovih severne poloble, najseverneje na Norveškem in najjužneje na južnem Celebesu. Nekatere populacije obstajajo v tropskem višavju.<ref name="GynoDataBase">{{Cite web |last=Earle |first=Christopher J. |date=19 May 2020 |title=Taxus (yew) description |url=https://www.conifers.org/ta/Taxus.php |access-date=16 October 2021 |website=The Gymnosperm Database}}</ref> Najstarejše znane fosilne vrste izvirajo iz zgodnje krede.<ref>{{Cite journal |last1=Xu |first1=Xiao-Hui |last2=Sun |first2=Bai-Nian |last3=Yan |first3=De-Fei |last4=Wang |first4=Jin |last5=Dong |first5=Chong |date=May 2015 |title=A Taxus leafy branch with attached ovules from the Lower Cretaceous of Inner Mongolia, North China |journal=Cretaceous Research |volume=54 |pages=266–282 |doi=10.1016/j.cretres.2014.12.014 |bibcode=2015CrRes..54..266X |issn=0195-6671}}</ref> == Morfologija == Rastejo razmeroma počasi, vendar so lahko zelo dolgožive in dosežejo višino 2,5–20 m, s povprečnim obsegom debla 5 m.<ref>{{cite journal |last1=Moir |first1=Andy |title=The exceptional yew trees of England, Scotland and Wales |journal=Quarterly Journal of Forestry |date=2013 |volume=2013 |issue=2013 |page=187 |url=https://www.academia.edu/5865018 |access-date=19 July 2014 |ref=1}}</ref> Imajo rdečkasto lubje, suličaste, sploščene, temnozelene liste dolžine 1–4 centimetrov in širine 2–3 milimetre, spiralno urejene na deblu, baze listov pa so zasukane, tako da se listi na vsaki strani stebla uredijo v vrsto.<ref name="taxol">{{eFloras|1|132355|Taxus|family=Taxaceae<!-- not currently used, but may be in future -->|first=Matthew H. |last=Hils}}</ref> Moški storži so okrogli, široki 3–6 mm in odvržejo cvetni prah zgodaj spomladi. Tise so večinoma dvodomne, občasni posamezniki pa so lahko spremenljivo enodomni ali sčasoma spremenijo spol.<ref name="taxol" /><ref name="barkham-2015">{{cite news |last1=Barkham |first1=Patrick |title=How Britain's oldest tree became 'sexually ambiguous' |url=https://www.theguardian.com/environment/shortcuts/2015/nov/02/britain-oldest-tree-fortingall-yew-change-sex |agency=The Guardian |date=2 November 2015}}</ref> [[Slika:Taxus baccata MHNT flowers male.jpg|thumb|left|Moški storži ''Taxus baccata'']] Semenski storži so zelo spremenjeni. Vsak vsebuje posamezno seme dolžine 4–7&nbsp;mm in ga obdaja preobražena luska, svetlo rdeča jagodi podobna struktura, imenovano ''arilus'', dolga in široka 8–15 mm. Arilusi dozorijo v 6–9 mesecih po oprašitvi, nato pa jih pozobajo [[drozgi]], [[pegami]] in druge [[ptiči|ptice]], ki nato z blatom raztrosijo v trdem ovoju nepoškodovana semena. Moški storži so zaobljeni, premera 3–6&nbsp;mm in sipajo [[pelod]] zgodaj spomladi. Zorenje arilusov je razporejeno na 2–3 mesece, kar poveča možnosti za uspešno razpršitev semena.<ref name="taxol" /> Tise so večinoma [[dvodomna rastlina|dvodomne]], posamezne pa so tudi [[enodomna rastlina|enodomne]] ali pa sčasoma spremenijo spol. == Taksonomija in sistematika == ''Taxus'' je latinska beseda za to drevo, njen les pa so uporabljali za izdelavo kopij.<ref name="LD">{{cite encyclopedia |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059:entry=taxus |title= taxus |last1= Lewis |first1= Charlton T. |last2= Short |first2= Charles |dictionary= A Latin Dictionary |edition= |publisher= Perseus Digital Library |date = 1879 }}</ref> Latinska beseda je verjetno izposojena prek grške besede {{lang|el|τόξον}} ''tóxon'' iz besede ''taxša'', skitske besede, ki se uporablja za 'tiso' in 'lok'<ref>{{cite web |url=https://www.etymonline.com/word/taxine#etymonline_v_49449 |title=Taxine |date=2019 |website=Online Etymology Dictionary |publisher=Etymonline.com |access-date=January 18, 2019 }}.</ref> (sorodna perzijska beseda {{lang|fa|تخش}} ''Taxš'', ki pomeni lok),<ref name="EoIEC">{{cite book |last1=Mallory |first1=J.P. |last2=Adams |first2=D.Q. |date=1997 |title=Encyclopedia of Indo-European Culture |url=https://books.google.com/books?id=tzU3RIV2BWIC&q=yew+bow |location=London [etc.] |publisher=Fitzroy Dearborn |page=78 |isbn=1-884964-98-2}}</ref><ref>Dehk̲h̲udā: Lughat-Nāma. Entry تخش.</ref> ker so Skiti njen les uporabljali za izdelavo svojih lokov.<ref name="EoIEC"/> Vse tise so si med seboj zelo sorodne in nekateri botaniki jih obravnavajo kot podvrste ali sorte ene same razširjene vrste; v skladu s to obravnavo se uporablja ime vrste ''[[Navadna tisa|Taxus baccata]]'', prva znanstveno opisana tisa.<ref>{{cite web |url=http://www.botanicus.org/page/359061 |title=Caroli Linnaei ... Species plantarum |website=Botanicus.org |access-date=2016-11-17}}</ref> Vrste ''Taxus'' so si podobne. Poskusi taksonomije segajo od opisovanja vseh tis kot podvrst ''T. baccata'', kot je to storil RKF Pilger leta 1903, do delitve vrst na podlagi celo zelo majhnih morfoloških razlik, kot je to storil R. W. Spjut leta 2007 s 25 vrstami in več kot 50 različicami. Nekatere vrste so bile tradicionalno prepoznane po geografski razširjenosti, azijske vrste pa je bilo težje razvrstiti. ''Taxus contorta'' v zahodni [[Himalaja|Himalaji]] in ''Taxus sumatrana'' v [[Malezija|Maleziji]] sta zdaj splošno sprejeta, vendar so prekrivajoča se območja v vzhodni Himalaji, na Kitajskem in v subtropski jugovzhodni Aziji povzročila še večjo zmedo, saj so bile vrste ''Taxus chinensis'', ''Taxus mairei'' in ''Taxus wallichiana'' pojasnjene šele v 21. stoletju s pomočjo molekularne filogenetike.<ref name="GynoDataBase" /> [[File:Taxus globosa foliage.jpg|right|thumb|Listje [[Taxus globosa|mehiške tise]]]] Najbolj izrazita je sumatranska tisa (''T. sumatrana'', ki izvira iz [[Sumatra|Sumatre]] in [[Celebes]]a severno do najjužnejše Kitajske) in jo odlikujejo redki, srpasto oblikovani rumeno-zeleni listi. Tudi mehiška tisa (''Taxus globosa'', ki izvira iz vzhodne [[Mehika|Mehike]] južno do [[Honduras]]a) je relativno izrazita z listjem, ki je vmes med sumatransko tiso in drugimi vrstami. Floridska tisa, mehiška tisa in pacifiška tisa so redke vrste, ki so navedene kot ogrožene.<ref>{{Cite journal |last=Philip Thomas (IUCN SSC Conifer Specialist Group) |date=2012-03-15 |title=IUCN Red List of Threatened Species: Taxus brevifolia |url=https://www.iucnredlist.org/species/34041/2841142 |journal=IUCN Red List of Threatened Species |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126121908/https://www.iucnredlist.org/species/34041/2841142 |archive-date=2025-01-26}}</ref> === Razširjenost === Tise se običajno pojavljajo v podrasti ali krošnjah vlažnih zmernih ali tropskih gorskih gozdov. Nadmorska višina se razlikuje glede na zemljepisno širino od 3000 m v tropskih gozdovih do skoraj morske gladine v najsevernejših populacijah.<ref name="GynoDataBase" /> Tise so pogoste v krajinski arhitekturi, kar je povzročilo široko razširjene naturalizirane populacije v Združenih državah. Tam sta tako ''T. baccata'' kot ''Taxus cuspidata'' pogosta okrasna grmičevja.<ref name="Toxic plants">{{Cite book |title=Toxic plants and other natural toxicants |date=1998 |publisher=CAB International |last1=Garland |first1=Tam |last2=Barr |first2=A. Catherine |others=International Symposium on Poisonous Plants (5th : 1997 : Texas) |isbn=0-85199-263-3 |location=Wallingford, England |oclc=39013798}}</ref> ''T. baccata'' se pojavlja po vsej Evropi in v zahodni Aziji. ''T. cuspidata'' se pojavlja v večjem delu vzhodne Azije, na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in na Sahalinu.<ref name="IUCN cuspitdata">{{cite iucn |author1=Katsuki, T |author2=Luscombe, D |name-list-style=amp |year=2013 |title=''Taxus cuspidata'' |journal=[[The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2013 |article-number=e.T42549A2987373 |url=https://www.iucnredlist.org/species/42549/2987373 |doi=10.2305/IUCN.UK.2013-1.RLTS.T42549A2987373.en |access-date=16 October 2021}}</ref> ''Taxus brevifolia'' se razteza v Združenih državah od Kalifornije do Montane in Aljaske, medtem ko se ''Taxus canadensis'' pojavlja na severovzhodu Združenih držav in jugovzhodu Kanade.<ref name="GynoDataBase" /> === Vrste in hibridi === [[File:4112 year Yew 3.jpg|thumb|4112 let star ''Taxus'' v Anatoliji]] [[Plants of the World Online]] prepozna 12 potrjenih vrst:<ref name="POWO"/> {{Div col}} *''[[Taxus baccata]]'' {{small|L.}}, Evropska tisa *''[[Taxus brevifolia]]'' {{small|Nutt.}}, Pacifiška tisa, zahodna tisa *''[[Taxus calcicola]]'' {{small|L.M.Gao & Mich.Möller}}, Azijska apnenčasta tisa *''[[Taxus canadensis]]'' {{small|Marshall}}, Kanadska tisa *''[[Taxus chinensis]]'' {{small|(Pilg.) Rehder}}, Kitajska tisa *''[[Taxus contorta]]'' {{small|Griff.}}, Zahodnohimalajska tisa *''[[Taxus cuspidata]]'' {{small|Siebold & Zucc.}}, trda vejasta tisa, japonska tisa *''[[Taxus floridana]]'' {{small|Nutt. ex Chapm.}}, floridska tisa *''[[Taxus florinii]]'' {{small|Spjut}}, Florinova tisa *''[[Taxus globosa]]'' {{small|Schltdl.}}, mezoameriška tisa *''[[Taxus mairei]]'' {{small|(Lemée & H.Lév.) S.Y.Hu}}, Maire tisa *''[[Taxus wallichiana]]'' {{small|Zucc.}}, tisa Wallich, vzhodnohimalajska tisa {{div col end}} '''Fosilne (izumrle) vrste''' *{{extinct}}''[[Taxus engelhardtii]]'' – Oligocen, Češka,vejice-listi, podobni ''T.&nbsp;mairei''<ref name="Kvacek1984">Kvaček, Z. 1984. Tertiary taxads of NW Bohemia. 1982 Acta Univ. Carol., Geol., Pokorny 4: 471–491.</ref><ref name="Spjut2007">{{cite journal |last1=Spjut |first1=R. W. |year=2007 |title=Taxonomy and nomenclature of ''Taxus'' (Taxaceae). A phytogeographical analysis of ''Taxus'' (Taxaceae) based on leaf anatomical characters |journal=J. Bot. Res. Inst. Texas |volume=1 |issue=1 |pages=291–332}} 203–289. ''T.&nbsp;brevifolia'' and ''T.&nbsp;globosa'' var. ''floridana'' thought to evolve from ancestral ''T.&nbsp;globosa'' by loss of stomata and papillae; ''T.&nbsp;canadensis'' recognized in Europe based on leaf fossils from late Tertiary deposits</ref> *{{extinct}}''[[Taxus inopinata]]'' – Zgornji miocen, list, podoben ''T.&nbsp;baccata''<ref>Corneanu, G. C. , M. Corneanu and R. Bercu. 2004. Comparison between some morpho-anatomical features at fossil vegetal species and at their actual correspondent species. Studia Universitatis Babeş-Bolyai, Geologia, XLIX: 77–84.</ref> *{{extinct}}''[[Taxus masonii]]'' – Eocen formacija Clarno; Oregon, ZDA<ref name="Manchester1994">{{Cite journal |last1=Manchester |first1=S.R. |title=Fruits and Seeds of the Middle Eocene Nut Beds Flora, Clarno Formation, Oregon |year=1994 |journal=Palaeontographica Americana |volume=58 |pages=30–31}}</ref> *{{extinct}}''[[Taxus schornii]]'' – Miocen, severni Idaho<ref name="Spjut2007" /> '''Pogosto poročani hibridi''' *''[[Taxus × media]]'' = ''Taxus baccata'' × ''Taxus cuspidata''<ref>{{cite web |url=http://www.derkleinegarten.de/hecken1_eibe.htm |title=Eibenhecken :-) Pflanzung, Schnitt, Sorten - Taxus baccata |website=Derkleinegarten.de |access-date=2016-11-17 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224180935/http://www.derkleinegarten.de/hecken1_eibe.htm }}</ref> *''[[Taxus × hunnewelliana]]'' = ''Taxus cuspidata'' × ''Taxus canadensis''<ref>{{cite web |url=http://www.worldbotanical.com/TAXNA.HTM |title=Overview of the genus Taxus, Taxonomy, Nomenclature, and Ovulate Shoots |website=Worldbotanical.com |access-date=2016-11-17}}</ref> === Filogenija === Spodaj so kladogrami, ki prikazujejo evolucijske odnose med vrstami tis in njihovo globalno razširjenost. {| class="wikitable" |- ! colspan=1 |Möller ''et al.'', 2020<ref name="Repeated intercontaxus">{{cite journal|title=Repeated intercontinental migrations and recurring hybridizations characterise the evolutionary history of yew (Taxus L.)|vauthors=Möller M, Liu K, Li Y, Jian-Hua L, Lin-Jiang Y, Mill R, Thomas P, De-Zhu L, Lian-Ming G|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|date=2020|volume=153|article-number=106952 |issn=1055-7903|doi=10.1016/j.ympev.2020.106952|pmid=32889136 |bibcode=2020MolPE.15306952M |s2cid=221503980 }}</ref> ! colspan=1 |Stull ''et al.'', 2021<ref>{{cite journal |last1=Stull |first1=Gregory W. |last2=Qu |first2=Xiao-Jian |last3=Parins-Fukuchi |first3=Caroline |last4=Yang |first4=Ying-Ying |last5=Yang |first5=Jun-Bo |last6=Yang |first6=Zhi-Yun |last7=Hu |first7=Yi |last8=Ma |first8=Hong |last9=Soltis |first9=Pamela S. |last10=Soltis |first10=Douglas E. |last11=Li |first11=De-Zhu |last12=Smith |first12=Stephen A. |last13=Yi |first13=Ting-Shuang |year=2021 |title=Gene duplications and phylogenomic conflict underlie major pulses of phenotypic evolution in gymnosperms |journal=Nature Plants |url=https://www.nature.com/articles/s41477-021-00964-4 |volume=7 |issue= 8|pages=1015–1025 |doi=10.1038/s41477-021-00964-4|biorxiv=10.1101/2021.03.13.435279 |pmid= 34282286|pmc= |bibcode= 2021NatPl...7.1015S|s2cid=232282918 |doi-access=|url-access=subscription }}</ref> |- | style="vertical-align:top| {{clade|style=font-size:90%;line-height:80% |1=''[[Austrotaxus]]'' |2={{clade |1=''[[Pseudotaxus]]'' |label2='''''Taxus''''' |2={{clade |1=''[[Taxus brevifolia|T.&nbsp;brevifolia]]''|style1=background-color:#c9f6ff |2={{clade |1={{clade|style=background-color:#c9f6ff;|caption=[[North America]]|captionstyle=background-color:#c9f6ff;text-align:right;font-weight:bold;padding:2px 10px 1px 1px; |1=''[[Taxus globosa|T.&nbsp;globosa]]''|style1=background-color:#c9f6ff |2=''[[Taxus floridana|T.&nbsp;floridana]]''|style2=background-color:#c9f6ff }} |2={{clade |1={{clade |1={{clade |1=''[[Taxus canadensis|T.&nbsp;canadensis]]''|style1=background-color:#c9f6ff |2=''[[Taxus cuspidata|T.&nbsp;cuspidata]]''|style2=background-color:#d9ffd4 }} |2={{clade|style=background-color:#d9ffd4|caption=[[North Eurasia]]|captionstyle=background-color:#d9ffd4;text-align:right;font-weight:bold;padding:2px 10px 1px 1px; |1=''[[Taxus contorta|T.&nbsp;contorta]]''|style1=background-color:#d9ffd4 |2=''[[Taxus baccata|T.&nbsp;baccata]]''|style2=background-color:#d9ffd4 }} }} |2={{clade|style=background-color:#fcf1d7;|caption=[[Eurasia|South Eurasia]]|captionstyle=background-color:#fcf1d7;text-align:right;font-weight:bold;padding:2px 10px 1px 1px; |1=''[[Taxus wallichiana|T.&nbsp;wallichiana]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''T.&nbsp;Huangshan type''          |2=''[[Taxus chinensis|T.&nbsp;chinensis]]'' }} |2={{clade |1=''[[Taxus phytonii|T.&nbsp;phytonii]]'' |2={{clade |1=''[[Taxus calcicola|T.&nbsp;calcicola]]'' |2=''[[Taxus mairei|T.&nbsp;mairei]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} | {{clade|style=font-size:90%;line-height:80% |label1=''Taxus'' |1={{clade |1=''[[Taxus brevifolia|T.&nbsp;brevifolia]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Taxus floridana|T.&nbsp;floridana]]'' |2=''[[Taxus globosa|T.&nbsp;globosa]]'' }} |2={{clade |1=''[[Taxus wallichiana|T.&nbsp;wallichiana]]'' |2={{clade |1={{clade |1={{clade |1=''[[Taxus chinensis|T.&nbsp;chinensis]]''     |2=''[[Taxus florinii|T.&nbsp;florinii]]'' }} |2={{clade |1=''[[Taxus calcicola|T.&nbsp;calcicola]]'' |2={{clade |1=''[[Taxus phytonii|T.&nbsp;phytonii]]'' |2=''[[Taxus sumatrana|T.&nbsp;sumatrana]]'' }} }} }} |2={{clade |1={{clade |1=''[[Taxus canadensis|T.&nbsp;canadensis]]'' |2=''[[Taxus cuspidata|T.&nbsp;cuspidata]]'' }} |2={{clade |1=''[[Taxus baccata|T.&nbsp;baccata]]'' |2={{clade |1=''[[Taxus mairei|T.&nbsp;mairei]]'' |2={{clade |1=''[[Taxus contorta|T.&nbsp;contorta]]'' |2=''[[Taxus fuana|T.&nbsp;fuana]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} |} == Strupenost == Vse vrste tise vsebujejo zelo [[strup]]ene taksinske [[alkaloid]]e, pri čemer se med vrstami razlikuje natančna formula alkaloida. Vsi deli drevesa, razen arila, vsebujejo alkaloid. Arili so užitni in sladki, vendar je seme nevarno strupeno; za razliko od ptic lahko človeški želodec razgradi semensko ovojnico in sprosti toksine v telo. To ima lahko usodne posledice, če se tisine 'jagode' zaužijejo, ne da bi se prej odstranila semena. Ob tisah pogosto najdemo poginule prežvekovalce, posebno [[govedo]] in [[Domači konj|konje]], ki so se zastrupili z listjem, [[Navadni jelen|jelenjad]] pa strupe razgradi in se lahko z listjem hrani brez posledic. Zaradi smukanja tise v naravi pogosto najdemo le na strmih pobočjih, ki so jelenjadi nedostopna. Z listjem se hranijo tudi [[ličinka|ličinke]] nekaterih [[metulji|metuljev]], npr. ''[[Peribatodes rhomboidaria]]''. === Alergeni potencial === Vsi deli tise so strupeni za ljudi, razen jagod tise (ki pa vsebujejo strupeno seme); poleg tega moške in dvodomne tise v tem rodu sproščajo citotoksični cvetni prah, ki lahko povzroči glavobole, letargijo, bolečine v sklepih, srbenje in kožne izpuščaje; je tudi sprožilec astme. Ta zrnca cvetnega prahu so izjemno majhna in lahko zlahka prehajajo skozi okenske mreže. Moške tise cvetijo in spomladi sproščajo obilne količine cvetnega prahu; popolnoma ženske tise le lovijo cvetni prah, ne pa ga proizvajajo.<ref name=Ogren>{{cite book |last1=Ogren |first1=Thomas |title=The Allergy-Fighting Garden |date=2015 |publisher=Ten Speed Press |location=Berkeley, CA |isbn=978-1-60774-491-7 |page=205}}</ref> Tise v tem rodu so pretežno ločenega spola, samci pa so izjemno alergeni, z oceno alergije na OPALS 10 od 10. Popolnoma ženske tise imajo oceno OPALS 1 in veljajo za »borce proti alergijam«.<ref name="Ogren" /> == Največja tisa v Sloveniji == {{glavni|Solčavska tisa}} [[Slika:Solčava - Solčavska tisa.jpg|thumb|250 px|Solčavska tisa - največja tisa v Sloveniji]] Nad Solčavo, na Šturmovem hribu pri obnovljeni domačiji »Na hribu« pod Hribarsko zijalko, raste na ozkem gozdnatem grebenu največja tisa (''Taxus baccata'') v Sloveniji. Prav zaradi izpostavljene lege jo je pogosto zadela strela in ji odbila vrh. V preteklosti so jo izkoriščali tudi ljudje za cvetnonedeljske butare in nagrobne vence. Drevo ima obseg 240 cm, visoko pa je 9 m. Starost ocenjujejo med 500 in 700 let. Zaradi izjemnih dimenzij, je ta tisa razglašena za naravni spomenik. == Uporabnost tise == === Loki === Tisov les je rdečkasto rjave barve (z bolj belo beljavo) in je zelo prožen. Tradicionalno so ga uporabljali za izdelavo [[lok]]ov, zlasti dolgega loka. Te dolge loke so uporabljali [[Skiti]], ki so bili del policijskih sil v starodavnih Atenah. Ta uporaba je bila posojena v starogrško besedo za ''lok''<ref name="EoIEC"/> in kasneje verjetno izposojena v latinsko besedo in zdaj generično ime ''Taxus''. [[Ötzi]], bakrenodobna [[mumija]], najdena leta 1991 v italijanskih [[Alpe|Alpah]], je nosila nedokončan lok iz tisovega lesa. Zato ni presenetljivo, da se je v [[Nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] prebivališče boga loka Ullra imenovalo Ydalir (Tisove doline). Večina lesa za dolge loke, ki se je uporabljal v severni Evropi, je bila uvožena iz [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], kjer so podnebne razmere boljše za gojenje potrebnega lesa tise brez grč.<ref>{{cite web |url=http://www.iberianature.com/material/yew_spain.htm |title=Yews in Spain |website=www.iberianature.com |access-date=2 April 2018 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126220232/http://www.iberianature.com/material/yew_spain.htm |url-status=dead }}</ref> Tisov dolgi lok je bil ključno orožje, ki so ga Angleži uporabili pri porazu francoske [[konjenica|konjenice]] v [[bitka pri Azincourtu|bitki pri Azincourtu]] leta 1415. Britanske tise so po navadi preveč grobe, zato je bil les za angleške dolge loke, uporabljene v bitki pri Azincourtu, uvožen iz Španije ali severne Italije.<ref>{{cite web |last=Eichhorn |first=Markus |title=Yew – The Sacred Tree |url=http://www.test-tube.org.uk/trees/video_yew.htm |work=Test Tube |publisher=Brady Haran for the University of Nottingham |date=September 2010}}</ref> === Gojenje === Domneva se, da so morale angleške župnije gojiti tise in da so jih zaradi strupenih lastnosti dreves gojili na edinem običajno zaprtem območju vasi – pokopališču.<ref>{{cite web |title=YEW TREES IN CHURCHYARDS |url=http://www.sacred-texts.com/neu/eng/osc/osc74.htm |website=Sacred-texts.com |access-date=8 August 2011}}</ref> Tiso pogosto najdemo na cerkvenih pokopališčih in simbolizira žalost. Takšna predstavitev se pojavlja v pesmi lorda Alfreda Tennysona ''In Memoriam A.H.H.'' (2.61–64). Tisa je lahko zelo dolgoživa. Fortingallska tisa velja za najstarejše drevo v Evropi, stara je nekaj več kot 2000 let. Izročilo pravi, da je [[Poncij Pilat]] spal pod njo med svojim služenjem pred letom 30 n. št. Za tiso Defynnog na pokopališču cerkve sv. Cynoga v Defynnogu v [[Wales]]u so bile podane trditve o starejšem drevesu,<ref>{{cite news |author=David Sanderson |url=https://www.thetimes.com/comment/register/article/bronze-age-tree-survives-wars-and-the-builders-to-be-claimed-as-britains-oldest-80jpz95xq8q |title=Bronze Age tree survives wars (and the builders) to be claimed as Britain's oldest |newspaper=The Times |date=2014-07-08 |access-date=2016-11-17}}</ref> vendar je to mnenje izpodbijano.<ref>{{Cite web |last=Hindson |first=Toby |title=Addressing the claim that the Defynnog yews in Powys may be 5,000 years old |url=https://www.ancient-yew.org/userfiles/file/Defynnog%20v4f5.pdf |access-date=5 September 2023 |website=Ancient Yew Group |archive-date=24 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224063025/https://www.ancient-yew.org/userfiles/file/Defynnog%20v4f5.pdf |url-status=live }}</ref> Takšna stara drevesa so običajno sestavljena iz krožnega obroča rasti tise, saj je njihovo srce že zdavnaj zgnilo. [[Runa]] Eihwaz je poimenovana po tisi in včasih povezana tudi z 'zimzelenim' [[svetovno drevo|svetovnim drevesom]] [[Yggdrasil]]. === Vrtnarstvo === [[File:English Yew close 250.jpg|right|thumb|Listje irske tise; bodite pozorni na liste, ki se razprostirajo okoli pokončnih poganjkov]] Tise se pogosto uporabljajo v krajinskem oblikovanju in okrasnem vrtnarstvu. Poimenovanih je bilo več kot 400 kultivarjev tis, velika večina teh pa izhaja iz evropske tise (''Taxus baccata'') ali japonske tise (''Taxus cuspidata''). Hibrid med tema dvema vrstama je ''Taxus'' × ''media''. Priljubljena sorta evropske tise (''Taxus baccata'' 'Fastigiata') se pogosto imenuje irska tisa, kar ponazarja težave z običajnimi imeni. Nekaj ​​kultivarjev z rumenimi listi je skupno znanih kot zlate tise. === Kemija === Pacifiška tisa (''Taxus brevifolia''), ki izvira iz pacifiškega severozahoda Severne Amerike, in kanadska tisa (''Taxus canadensis'') iz vzhodne in osrednje Severne Amerike sta bila prvotna vira paklitaksela ali taksola, kemoterapevtskega zdravila, ki se uporablja pri zdravljenju raka dojke in pljuč ter v zadnjem času pri proizvodnji stenta Taxus, ki sprošča zdravilo, ki ga proizvaja Boston Scientific. Prekomerno nabiranje pacifiške tise za paklitaksel je povzročilo strahove, da bo postala ogrožena vrsta, saj je bilo zdravilo prvotno pridobljeno iz lubja tise, katerega nabiranje drevo ubije.<ref name="Gersmann 2011">{{cite news |last1=Gersmann |first1=Hanna |last2=Aldred |first2=Jessica |title=Medicinal tree used in chemotherapy drug faces extinction |url=https://www.theguardian.com/environment/2011/nov/10/iucn-red-list-tree-chemotherapy |access-date=2017-02-15 |work=The Guardian |date=10 November 2011}}</ref> 18. januarja 2008 je Mednarodna organizacija za ohranjanje botaničnih vrtov (ki zastopa botanične vrtove v 120 državah) izjavila, da »400 zdravilnih rastlin grozi izumrtje zaradi prekomernega nabiranja in krčenja gozdov, kar ogroža odkritje prihodnjih zdravil za bolezni«. Med njimi sta bili tudi tisi, katerih lubje se uporablja za zdravilo proti raku paklitaksel.<ref>{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7196702.stm |publisher=BBC News |title=Medical plants 'face extinction' |date=19 January 2008}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.bgci.org/news-and-events/news/0479 |title='Miracle' Cures Face Extinction |date=16 January 2008 |publisher=Botanic Gardens Conservation International |access-date=30 September 2016 |archive-date=7 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180307022851/http://www.bgci.org/news-and-events/news/0479 }}</ref> Vendar so bile razvite metode za polsintetično proizvodnjo zdravila iz listov gojenih evropskih tis. Te je mogoče trajnostno nabirati, ne da bi bilo treba dodatno ogrožati divje populacije, pacifiška tisa pa ni več ogrožena.<ref>{{cite web |publisher=Oregon Biodiversity Information Center |date=2010 |title=Rare, Threatened and Endangered Species of Oregon. Institute for Natural Resources |location=Portland State University, Portland, Oregon |url=http://orbic.pdx.edu/documents/2010-rte-book.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110128214108/http://orbic.pdx.edu/documents/2010-rte-book.pdf |archive-date=2011-01-28}}</ref> Pogostejšo kanadsko tiso uspešno nabirajo tudi v severnem Ontariu, Quebecu in Novem Brunswicku in je postala še en pomemben vir paklitaksela. Druge vrste tis vsebujejo podobne spojine s podobno biokemijsko aktivnostjo. Docetaksel, analog paklitaksela, izhaja iz evropske tise (''Taxus baccata''). == V kulturi == Tisa je pogost simbol v krščanski poeziji [[Thomas Stearns Eliot|T. S. Eliota]], zlasti v njegovih ''Štirih kvartetih''. 'Hiša na tisovem drevesu' ali 'Koča na tisovem drevesu' je bila lokacija snemanja v Shepperton Studios v Londonu. Antološki grozljiv film ''The House That Dripped Blood'', je pripovedoval zgodbe o grozotah, ki so se dogajale v hiši. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.dedi.si/dediscina/267-solcavska-tisa Solčavska tisa] * [http://www.dedi.si/isci?tip=naravna Naravna dediščina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921141241/http://www.dedi.si/isci?tip=naravna |date=2013-09-21 }} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Taxus|Eiben (''Taxus'')}} {{Wikispecies|Taxus|Eiben}} * Richard W. Spjut: ''Overview of the Genus Taxus (Taxaceae): The Species, Their Classification, and Female Reproductive Morphology.'' 2010. [http://www.worldbotanical.com/TAXNA.HTM online.] * {{Internetquelle | autor= Christopher J. Earle | url=https://www.conifers.org/ta/Taxus.php | sprache=englisch | titel=Taxus Linnaeus 1753 – Yew | werk= The Gymnosperm Database | datum=2020-01-17 | abruf=2020-03-26 }} * [http://vrtoljubec.si/milan-sterle/tisa-arodejno-drevo.html Tisa, čarodejno drevo] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tisovke]] 7yl1zs6gnw3om49kwhtx43274liio8p Župnija Ajdovščina 0 112772 6688009 6682649 2026-06-11T07:22:20Z Shabicht 3554 6688009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica Quiliano 2<br>5270 Ajdovščina. | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | dedication = [[Janez Krstnik]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | annexed_parishes = [[Župnija Ustje|Ustje]] | denomination = [[Katoliška cerkev|katoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Franc Likar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Ustje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Ajdovščina]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== === Povečanje župnije === Na podlagi Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila Župnija Ajdovščina povečana, k njej je bila namreč pridružena Župnija Ustje, tamkajšnja župnijska cerkev sv. Justa pa je postala podružnična cerkev.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360123|150px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ajdovščina]] |- |} ===Po 1. januarju 2019=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q105662354|150px}} | [[Cerkev sv. Justa, Ustje|cerkev sv. Justa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ Slovenske katoliške župnije] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ajdovščina]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Ajdovščina]] [[Kategorija:Ajdovščina]] {{Škofija Koper}} lzkqyqtajkclx7igis2pkl9kxg4mtyh 6688010 6688009 2026-06-11T07:23:58Z Shabicht 3554 6688010 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica Quiliano 2<br>5270 Ajdovščina. | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | dedication = [[Janez Krstnik]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Katoliška cerkev|katoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Franc Likar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Ustje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Ajdovščina]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== === Povečanje župnije === Na podlagi Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila Župnija Ajdovščina povečana, k njej je bila namreč pridružena Župnija Ustje, tamkajšnja župnijska cerkev sv. Justa pa je postala podružnična cerkev.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360123|150px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ajdovščina]] |- |} ===Po 1. januarju 2019=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q105662354|150px}} | [[Cerkev sv. Justa, Ustje|cerkev sv. Justa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ Slovenske katoliške župnije] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ajdovščina]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Ajdovščina]] [[Kategorija:Ajdovščina]] {{Škofija Koper}} 5g95tlkvvtkkjprvfui2vbbvxicvyd2 Župnija Planina 0 112784 6688065 6454570 2026-06-11T10:49:34Z Shabicht 3554 6688065 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = [[Planina, Ajdovščina|Planina]] 67<br>5270 [[Ajdovščina]] | parish_church = [[Cerkev sv. Kancijana, Planina]] | dedication = [[sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Marko Sabotič | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | annexed_parishes = Šmarje na Vipavskem | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija Planina]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki spada pod [[Škofija Koper|Škofijo Koper]]. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Kancijana, Planina]] - [[župnijska cerkev]] * [[cerkev sv. Marjete, Dolenje]] - [[podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Pavla, Planina]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018'''<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[cerkev Marijinega imena, Šmarje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Lenarta, Spodnja Branica]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Planina]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Planina]] [[Kategorija:Planina, Ajdovščina]] j7aneomhvutiw2himwaf67xmcl6n4t2 Župnija Podnanos 0 112786 6688068 6631228 2026-06-11T10:52:09Z Shabicht 3554 6688068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = Veno Pilon - Pročelje cerkve v Št. Vidu pri Vipavi.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Kodrič | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Lozice, Podraga | neigboring_parishes = }} '''Župnija Podnanos''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] v [[Vipavska dekanija|Vipavski dekaniji]] v [[škofija Koper|škofiji Koper]] s sedežem v [[Podnanos|Podnanosu]]. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Podnanos]] (župnijska) * [[cerkev sv. Hieronima, Nanos]] * [[cerkev sv. Nikolaja, Nanos]] * [[cerkev sv. Trojice, Orehovica]] * [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Podnanos]] '''Od 1. januarja 2018:'''<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> * [[cerkev sv. Frančiška Ksaverja, Lozice]] * [[cerkev sv. Marije Magdalene, Otošče]] * [[kapela Božjega groba, Lozice]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Podnanos]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Podnanos]] [[Kategorija:Podnanos]] {{Škofija Koper}} 9di5yea6kpe5xngzcn4tjkwpqbuby1s 6688069 6688068 2026-06-11T10:57:56Z Shabicht 3554 6688069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title =Župnija Podnanos | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Kodrič | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Lozice, Podraga | neigboring_parishes = }} '''Župnija Podnanos''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] v [[Vipavska dekanija|Vipavski dekaniji]] v [[škofija Koper|škofiji Koper]] s sedežem v [[Podnanos|Podnanosu]]. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Podnanos]] (župnijska) * [[cerkev sv. Hieronima, Nanos]] * [[cerkev sv. Nikolaja, Nanos]] * [[cerkev sv. Trojice, Orehovica]] * [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Podnanos]] '''Od 1. januarja 2018:'''<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> * [[cerkev sv. Frančiška Ksaverja, Lozice]] * [[cerkev sv. Marije Magdalene, Otošče]] * [[kapela Božjega groba, Lozice]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Podnanos]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Podnanos]] [[Kategorija:Podnanos]] {{Škofija Koper}} d38q7m4syc1rhl2o4bdaeou9lpku1sy 6688070 6688069 2026-06-11T10:59:33Z Shabicht 3554 6688070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title =Župnija Podnanos | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Kodrič | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Lozice, Podraga | neigboring_parishes = }} '''Župnija Podnanos''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del v [[škofija Koper|škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Podnanos]] (župnijska) * [[cerkev sv. Hieronima, Nanos]] * [[cerkev sv. Nikolaja, Nanos]] * [[cerkev sv. Trojice, Orehovica]] * [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Podnanos]] '''Od 1. januarja 2018:'''<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> * [[cerkev sv. Frančiška Ksaverja, Lozice]] * [[cerkev sv. Marije Magdalene, Otošče]] * [[kapela Božjega groba, Lozice]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Podnanos]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Podnanos]] [[Kategorija:Podnanos]] {{Škofija Koper}} jfkynvk2e1itc0l1hcx11i1231qo8g1 6688071 6688070 2026-06-11T10:59:58Z Shabicht 3554 6688071 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title =Župnija Podnanos | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tomaž Kodrič | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Lozice, Podraga | neigboring_parishes = }} '''Župnija Podnanos''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Podnanos]] (župnijska) * [[cerkev sv. Hieronima, Nanos]] * [[cerkev sv. Nikolaja, Nanos]] * [[cerkev sv. Trojice, Orehovica]] * [[cerkev sv. Kozme in Damijana, Podnanos]] '''Od 1. januarja 2018:'''<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> * [[cerkev sv. Frančiška Ksaverja, Lozice]] * [[cerkev sv. Marije Magdalene, Otošče]] * [[kapela Božjega groba, Lozice]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Podnanos]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Podnanos]] [[Kategorija:Podnanos]] {{Škofija Koper}} o6pbbpt1nxl5jl9pmrgkg9iqpl3ml19 Župnija Vipava 0 112793 6688098 6579156 2026-06-11T11:49:17Z Shabicht 3554 6688098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Vipava | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gabriel Kavčič<ref>{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/vipava-umestitev-novega-zupnika-dr-gabriela-kavcica |title=Vipava: umestitev novega župnika dr. Gabriela Kavčiča |accessdate= |date=5. avgust 2025 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Mel Kovic<ref>{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Slap | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Vipava]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Vipavska|dekanije Vipavska]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Štefana, Vipava]] - [[župnijska cerkev]] * kapela sv. Jožefa, Vipava * kapela Marije Tolažnice, Log pri Vipavi '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * cerkev sv. Križa, Gradišče - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * cerkev sv. Matije, Slap - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * cerkev sv. Janeza Krstnika, Manče - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * cerkev sv. Andreja, Goče - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * cerkev sv. Lovrenca, Lože - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Vipavska dekanija]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vipava]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Vipava]] [[Kategorija:Ustanove v Vipavi]] {{Škofija Koper}} oxcex5unryygrwqfk5pl5ki9282xw1j Župnija Vipavski Križ 0 112794 6688101 6579157 2026-06-11T11:53:03Z Shabicht 3554 6688101 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=<!-- WD --> |caption=Župnijska cerkev Povišanja Svetega križa |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Koper]] |zupnik= p. Vlado Kolenko [[Kapucini|OFM Cap]] |assistant= p. Placid Prša OFM Cap,<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> p. Ambrož Brezovšek OFM Cap<ref>{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}</ref>, p. Jurij Slamnik OFM Cap<ref>{{navedi splet |url=https://radio.ognjisce.si/sl/288/novice/40386/premestitve-duhovnikov-v-koprski-skofiji.htm |title=Premestitve duhovnikov v koprski škofiji |accessdate= |date=16. julij 2025 |format= |work= }}</ref> |sedez= [[Vipavski Križ]] 30 |drzava=[[Slovenija]] | }} | neigboring_parishes = Štomaž, Velike Žablje '''[[Župnija]] [[Vipavski Križ]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[Cerkev Povišanja Svetega križa, Vipavski Križ|Cerkev Povišanja Svetega križa]], [[Vipavski Križ]] – [[župnijska cerkev]] * [[Cerkev svetega Petra, Vipavski Križ|Cerkev svetega Petra]], [[Dobravlje, Ajdovščina|Dobravlje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[Cerkev svetega Frančiška Asiškega, Vipavski Križ|Cerkev svetega Frančiška Asiškega]], [[Vipavski Križ]] – samostanska cerkev * [[Kapela svete Ane, Vipavski Križ|Kapela svete Ane]] na pokopališču - Vipavski Križ '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[Cerkev svetega Tomaža, Stomaž|Cerkev svetega Tomaža]], [[Stomaž]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[Cerkev svetega Florijana, Velike Žablje|Cerkev svetega Florijana]], [[Velike Žablje]] – [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Vipavski Križ]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Vipavski Križ]] [[Kategorija:Vipavski Križ]] {{Škofija Koper}} edd6oc40f4ek3w4jduxs7q4vfd947eu Miklarji 0 117982 6687777 6687729 2026-06-10T14:35:39Z A09 188929 -zp, tn 6687777 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10089522_b4 | latd = 45 |latm = 33 |lats = 28.03 |latNS = N | longd = 15 |longm = 5 |longs = 55 |longEW = E |najdisi=Miklarji |slika= |povrsina=1,59 |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=536,8 |obcina=Črnomelj |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |posta=Črnomelj|postna=8340}} [[Slika:Miklarji.jpg|alt=Zemljevid Miklarjev in okolice |sličica|Miklarji z okolico v merilu 1:50.000. Leta 1959 dopolnjen zemljevid Vojnogeografskega inštituta. Izohipse so narisane na 20m višinske razlike.]] '''Miklarji''' (tudi '''Miklerji''', nemško ''Brunngeräuth'', kočevarsko ''Prunngreit''<ref>https://www.liquisearch.com/gottschee_county/list_of_gottschee_german_villages{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>) so opuščeno [[naselje]] v [[občina Črnomelj|občini Črnomelj]]. Naselje leži na planoti po dvokilometrskem vzponu po makadamski cesti iz [[Bistrica, Črnomelj|Bistrice]] in pred vrhom [[Poljanska gora|Poljanske gore]] z [[Židovec|Židovcem]] na levi in [[Bukova Gora|Bukovo goro]] na desni strani planote. Slovensko ime izhaja najbrž od prvega naseljenca Mikla, nemško pa okrajšava za "Brunnengeräuth" pa lahko prevedemo kot "urejen izvir ali vodnjak", pri čemer je prav lahko mišljen bližnji Miklarjev zdênec (pog. studenec), ki izvira iz [[Miklarska jama|Miklarske jame]] in spada v vodno zaledje [[Dobličica|Dobličice]]. Severozahodno od Miklarjev je kraška depresija [[Mrzla draga]] (tudi Mrzle Drage), dober kilometer naprej po cesti proti [[Brezovica pri Predgradu|Brezovici]] pa manjši opuščeni kamnolom Vražji kamen. Sosednje vasi so že omenjena [[Bistrica, Črnomelj|Bistrica]] ter opuščeni [[Bukova Gora, Kočevje|Bukova gora]] in [[Topli vrh, Črnomelj|Topli vrh]]. Na podirajoči se logarnici je reper z nadmorsko višino 509 m. Zaradi višje lege se vrtnine sejejo in sadijo v maju, od žitaric uspeva le oves, sicer pa je zemlja primerna za kmetijstvo in živinorejo, v bližini sta tudi vsaj dva vodna vira, od katerih je najbližji Miklarjev zdênec. ==Zgodovina== Viri navajajo poseljenost neposredne okolice kraja (Židovec - utrjena naselbina) vsaj v pozni antiki,<ref>{{Navedi splet|title=DOMOV - Pokrajinski muzej Kočevje|url=https://www.pmk-kocevje.si/|website=www.pmk-kocevje.si|accessdate=2026-06-10}}</ref> prav tako rimsko oskrbovalno cesto iz [[Vrhnika|Vrhnike]] preko [[Mozelj|Mozlja]], [[Nemška Loka|Nemške Loke]], Miklarjev, [[Dragatuš|Dragatuša]] do [[Žuniči|Žuničev]], kjer se je združila s cesto, ki je prišla iz [[Trsat|Trsata]]. Miklarji ležijo ob robu področja, ki so ga naseljevali [[Kočevarji]]. Pri naselju se srečata pot, ki je vodila od [[Nemška Loka|Nemške Loke]] do [[Grič, Ribnica|Griča]], in pot iz [[Doblička Gora|Dobličke gore]] preko Poljanske gore v [[Poljanska dolina|Poljansko dolino]] in vasi [[Gorenja Podgora|Podgoro]], [[Čeplje, Kočevje|Čeplje]] in [[Vimolj, Kostel|Vimolj]]. Po avstrijskih vojaških zemljevidih lahko ugotovimo, da je bila makadamska cesta iz Dobličke gore čez [[Bistrica, Črnomelj|Bistrico]], Miklarje , Bukovo goro do Brezovice zgrajena šele kasneje, nekako v prvi polovici 19. stoletja. [[Slika:Miklarjev stud.jpg|sličica|Miklarjev zdênec sta v koronskem letu 2020 obnovila Desanka in Zvone Kambič. Foto Zvone Kambič, decembra 2022.]] O zgodovini kraja lahko nekaj razberemo iz vojaških zemljevidov Habsburške monarhije (v prilogi). Obstajajo trije zemljevidi teh krajev, časovno iz 18. in 19. stoletja, risani so v merilu 1:25.000 tako, da so hiše na njih označene. Na prvem zemljevidu (Innerösterreich (1784–1785) - First Military Survey) se kraj imenuje Mihlere, vsebuje dve domačiji na nasprotni strani poti približno na mestu današnje logarnice. Hiši sta obdani z gospodarskimi poslopji in njivami, kaže, da gre za dve kmetiji. Kraj je povezan s potjo, ki se izogne [[Bistrica, Črnomelj|Bistrici]] in vodi do Griča z odcepom na Maverlen. Ta pot se 300 m za vasjo razcepi na desno proti Bukovi gori in levo strmo čez Poljansko goro v Podgoro, Čeplje in Vimolj. Ta čas morda sovpada z razbojnikom Miklarskim Brausetom, o katerem govori ljudsko izročilo. Drugi zemljevid (Illyria (1829–1835) - Second military survey of Habsburg empire) imenuje kraj Brunngeräuth, je podoben prejšnjemu, kaže pa, da je ostala ena sama hiša z gospodarskim poslopjem. Tretji zemljevid (Habsburg Empire (1869–1887) -Third military survey) pa ima že vrisano današnjo cesto preko [[Bistrica, Črnomelj|Bistrice]], ki je povezala [[Brezovica pri Predgradu|Brezovico]] z Dobličko goro, Gričem in Dobličami. Zgradili so jo torej sredi 19. stoletja. Naselje ima obe imeni, Miklarje in Brunngeräuth, naštejemo pa lahko vsaj deset gospodarskih objektov, od tega vsaj dve domačiji. Prva je približno na mestu današnje logarnice, druga na hribčku levo od studenca, ostali pa so na odcepu poti čez Poljansko goro. Na tem mestu so še vedno vidne razvaline hiše in ostanki vodnjaka, v katerem je še voda. Ostanke hiš je mogoče najti tudi na bližnji vzpetini. Poštarji beležijo, da so 28.oktobra 1884 vpeljali postiljonsko poštno-prometno povezavo med Črnomljem in Kočevjem, tako da je po tej cesti skozi Miklarje in Dobliče vozil kočevski postiljon. Postiljoni so prenehali z vožnjo šele ob prihodu železnice, torej leta 1914. V viru 8 najdemo naslednjo podatke iz popisa prebivalcev Miklarjev: [[Slika:Vražji kamen Miklarji.jpg|sličica|Vražji kamen pri Miklarjih, foto Zvone Kambič, december 2022]] {| class="wikitable" |+ Prebivalcev Miklarjev v popisih prebivalstva v letih od 1869 do 1981 |- ! !! 1869 !! 1880 !! 1890 !! 1900 !! 1910 !! 1921!! 1931 !! 1936 !! 1948 !! 1953 !! 1961 !! 1971 || 1981 |- | Skupaj || 5 || 13 || 6 || 5 || 31 || 6 || 3 || 6 || 0 || 3 || 13 || 4 || 0 |- | Kočevarji || || 3 || 1 || 3 || 1 || 0 || 0 || 0 || 0 | | | | |- | Slovenci || || 6 || 5 || 2 || 2 || 6 || 3 || 6 || 0 || 3 || 4 || 4|| 0 |- | Hiš ||3 || 3 || 2 || 2 || 2 || 1 || 1 || 1|| 1 || 1 || 1 || 1|| 1 |} Kjer se skupno število ne ujema, gre po viru za prebivalce, ki se niso opredelili, ali za prebivalce drugih narodnosti. Od leta 1973 naprej logarnica ni naseljena. == NOB == V nedeljo 10. avgusta 1941 so prvi partizani kasnejše Belokranjske čete naselili kraško vrtačo pod vrhom 838 m visokega Židovca, dobre pol ure hoda od Miklarjev. Konec avgusta je skupina štela 13 članov, 20. septembra pa 15 in takrat so se iz varnostnih razlogov preselili v novo taborišče na Volčje glavice pri Kozlovem zdencu. Datuma se glede na vire razlikujeta za nekaj dni. 7. maja 1942 poskuša italijanska enota iz Črnomlja okoli Miklarjev in Bukove gore neuspešno izslediti partizansko enoto, ki so jo cenili na 20 borcev. 1. junija 1942 italijanska kolona prodre iz Miklarjev čez Poljansko goro in prepreči partizansko osvoboditev Starega trga ob Kolpi. Zadnje dni junija 1942 se je na Debelem vrhu v bližini Miklarjev med italijansko ofenzivo zbral 2.bataljon Belokranjskega odreda. V letu 1942 je bila na Miklarjih nekaj časa rekonvalescentna bolnica Bobovec. 10. oktobra 1942 je italijanska kolona prodirala iz Kočevja preko Koprivnika v Belo krajino in pri Miklarjih iznenadila tamkajšnji civilni logor, v katerem so prebivale partizanske družine iz Črnomlja in okolice. Žrtev ni bilo, ljudje so se razbežali, Italijani so odpeljali 18 glav živine, logor pa zažgali. Ženske in otroci so se zatekli v Dolenjo Podgoro. 29. junija 1943 sta se po napadu na Predgrad Gubčeva in Tomšičeva brigada iz Kozic nad Predgradom ob obstreljevanju italijanskega topništva in letal premaknili mimo Zagozdaca in Podgore preko Miklarjev v Belo krajino. 14. novembra sta se ob sovražnem vdoru iz Kočevja pri Miklarjih ob šestih zjutraj pomotoma spopadli nemška in domobranska skupina, ki naj bi uničila glavne in zaledne partizanske enote v Beli krajini. Prvi so prišli iz Koprivnika po cesti, drugi pod vodstvom Rupnikovega sina pa iz Mrzlih drag in se ob 6h zjutraj v megli srečali. Spopad je skupini toliko zadržal in opozoril partizane, da so se lahko pravočasno umaknili. Ostanki streliva, bombe, čelade in celo človeška lobanja iz te bitke so ležali po okoliškem grmovju še v šestdesetih. ==Povojno obdobje== Po vojni, leta 1945, so bili Miklarji z okoliškimi gozdovi nacionalizirani. Leta 1946 je bila zgrajena logarnica s štirimi velikimi sobami v pritličju in tremi v nadstropju, podkletena z dvema obokanima hlevoma, ter gospodarski objekt na drugi strani ceste, pokrit s skodlami in služi kot senik in drvarnica. Gozdna gospodarstva so gradila logarnice predvsem zato, ker so biti takratni gozdarji tudi gozdni čuvaji. V levih sobah logarnice je živela gozdarjeva družina, v desnih pa pogosto gozdni delavci, tudi iz Bosne, domači furmani in lastniki bosenskih konjičev, ki so iz gozda nosili metrska drva. Konji so se napajali v Miklarjevem zdêncu. Oglarji iz Bosne so tudi postavljali kope in žgali oglje, pretežno domači delavci pa so delali gozdne ceste pretežno ročno. V večje kamne so vrtali luknje z zaporednim udarjanjem po dletu, prislonjenem ob kamen, in njegovim obračanjem. Ko je bila luknja zvrtana, so skalo razstrelili z dinamitom. Nekaj časa je skupina okoliških delavk pogozdovala, večino smrek v okolici pa je pred 60 leti zasadila gozdarjeva družina. Prva leta po vojni so imeli črnomaljski čebelarji na Miklarjih opazovalni panj, donose iz tega področja so redno objavljali v Slovenskem čebelarju. Zgornje prostore logarnice so nekaj časa imeli v najemu lovci lovske družine Loka Črnomelj<ref>https://ldloka.si/</ref>, nato pa so se preselili na Topli vrh in nazadnje na Bistrico. Νa sprednjo steno logarnice sta bili postavljeni spominski plošči, leva v NOB padlima lovcema, desna pa v spomin prvim belokranjskim partizanom. Prebivalci so se oskrbovali z vodo iz velikega vodnjaka na levi strani logarnice, živino pa so napajali tudi v Miklarjevem studencu. Elektrike logarnica ni nikoli imela, tudi v sedemdesetih ne, ko je steklo električno omrežje samo lučaj od hiše. Leta 1973 so po šestnajstih letih bivanja na Miklarjih zadnji stalni prebivalci zapustili logarnico ter se preselili v novozgrajeno hišo v [[Črnomelj|Črnomlju.]] Leta 1991 so bili Miklarji z okolico v postopku denacionalizacije vrnjeni potomcu prejšnjega lastnika. Čebelarsko društvo Črnomelj je od leta 2004 naprej imelo v bližini logarnice nekaj let plemenišče in opazovalni panj s tehtnico. Potem, ko je bila logarnica vsaj tri desetletja prazna, je bilo vanjo večkrat vdrto, zaradi nevzdrževanja pa je leta 2021 streha popustila in hiša je obsojena na propad. ===Prometne povezave=== Skoraj dve desetletji po vojni so ljudje preko Miklarjev potovali peš, z volovsko in manj s konjsko vprego. Peš so hodili posebej prebivalci vasi [[Podgora]], [[Zagozdac]], [[Čeplje]] in [[Vimolj]], hodili so obdelovat vinograde pretežno v [[Doblička Gora|Doblički gori]]. Niso pešačili po cesti, temveč so ubirali bližnjice, ki so se ujemale s staro potjo. Iz Podgore v [[Doblička Gora|Dobličko goro]] se je dalo priti v dveh urah, prav tako iz Miklarjev v [[Črnomelj]], nazaj pa malo več. Marsikdaj je kdo od pešcev tovoril na hrbtu lesen barilec z vinom, na Miklarjih omagal pod težo, se malo okrepčal, pa je šlo potem lažje v hrib čez [[Poljanska Gora|Poljansko goro]]. Z voli so kmetje iz doline vozili seno iz bližnjih košenic, Mrzlih drag in [[Bukova Gora|Bukove gore]] ter drva iz gozdov, pa tudi tisti iz Poljanske doline so hodili z volovskimi vpregami v svoje vinograde. Ena od pomembnih razlik med konjsko in volovsko vprego je, da mora voznik vso pot prehoditi pred voli. Osebnih avtomobilov ni bilo, je pa še ameriški vojni džems vozil pesek iz peskokopa v [[Čeplje|Čepljah]]. Nekaj časa so drobili kamen tudi v kamnolomu Vražji kamen. Kasneje je vozilo pesek še nekaj tovornjakov, tako da se je z njimi dalo priti v Črnomelj in nazaj. Les se je vozil s prvimi tovornjaki iz TAM Maribor, ki so bili narejeni po Deutzovi licenci. Šofer je pripeljal s seboj tudi dva nakladača, ki sta s cepini skotalila hlode na kamion po lesenih legah iz nekoliko dvignjenega lagerja, kamor so hlode privlekli konji. V začetku šestdesetih pa so se kar množično pojavili Tomosovi mopedi in bolj redki 250 ccm motorji Puch, tudi narejeni v Tomosu. Enkrat v tem času je iz Starega trga pričel voziti tudi avtobus, a samo ob četrtkih. To je bil razdrapan OM z motorjem spredaj v kabini, v prvi prestavi je ropotajoč komaj lezel v klanec. V šolskem letu 1961/62 je pričel voziti avtobus vsak dan in pobiral šolarje iz okoliških vasi v Črnomelj, a samo leto in pol, nato pa je linija zamrla. Prvi zelo redki [[Zastava 750|fički]] so se pojavili v začetku šestdesetih, sredi šestdesetih pa so konjske in volovske vprege zamenjali prvi traktorji. V šolskem letu 1963/64 se je stanje prometne povezanosti izboljšalo. Avtobus je odpeljal ob 5:00 iz Črnomlja, bil na 5:45 na Miklarjih in ob 6:00 prispel na [[Brezovica pri Predgradu|Brezovico]], kjer se je srečal z avtobusom, ki je peljal iz Starega trga v Ljubljano. Prebivalci Poljanske doline so prestopili za Črnomelj, ob 7:00 je na Miklarjih naložil prva šolarja, nato pa še ostale vse do Črnomlja, kamor je prišel nabit ob 7:45, četrt ure pred začetkom pouka. Popoldne se odpeljal iz Črnomlja ob 13:30 bil ob 14:15 na Miklarjih, nato pa naprej v Stari trg. Nazaj grede se je ob 17:30 spet srečal z avtobusom iz Ljubljane v Stari trg, bil ob 17:45 spet na Miklarjih in ob pol sedmih v Črnomlju. Avtobus je imel obvezne petminutne postanke v gostilnah na [[Brezovica pri Predgradu|Brezovici]] in [[Bistrica, Črnomelj|Bistrici]]. Tako so bili Miklarji dobro povezani celo z Ljubljano. Vsega lepega je bilo konec enkrat v osemdesetih z izgradnjo ceste, ki je povezala Stari trg s Črnomljem preko Vrhgore, Miklarji so ostali brez avtobusne povezave. Zaradi številnih jam in brezen v okolici so Miklarji pravi jamarski raj. Danes vodi preko Miklarjev Poljanska kolesarska pot, pa tudi druge kolesarske poti. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == # Mateja Šašelj Kos, Pošta v antiki, Pošta na slovenskih tleh, Pošta Slovenije d.o.o. Maribor 1997, # Franc Truhlar, Utrjene naselbine v Sloveniji, Arheološki vestnik 32, Ljubljana 1981, # Franc Truhlar, Rimske utrjene postojanke v Sloveniji, Arheološki vestnik 37, Ljubljana 1986,str.297-306, # Janez Kramarič, Črnomaljska pošta skozi čas, Črnomelj 2007, # Janez Kramarič, Črnomelj v daljni in bližnji preteklosti, Črnomelj 1999, # Radko Polič, Belokranjski odred, Partizanska knjiga, Ljubljana 1975, # Bogomira Kure, Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit, Kmečki glas, Ljubljana 2004, # M. Ferenc in G. Zupan, Izgubljene kočevske vasi, 2.del, Ljubljana 2013, # Janež Franc, upokojeni gozdar, ustni vir, december 2022, # Desanka Kambič, upokojena učiteljica, ustni vir, december 2022, # Vincenc Petruna, upokojeni učitelj, ustni vir, december 2022. == Povezave == # [http://www3.gov.si/loksam/htm/17/64.htm Zemljevid kraja] na www3.gov.si {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051225174046/http://www3.gov.si/loksam/htm/17/64.htm |date=2005-12-25 }} #[https://www.liquisearch.com/gottschee_county/list_of_gottschee_german_villages Kočevarska imena vasi] # [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1294430?lang=sl Nives Šabanovič, Izvor Vražjega kamna pri Miklarjih nad Belo krajino, diplomsko delo, Ljubljana 1916], # [https://www.pmk-kocevje.si/ Pokrajinski muzej Kočevje] # Jasna Šiligoj, [http://www.jknm.si/media/DK/DK6_15_sinigoj__Lapanje__Poljak_Geologija_obmocja_zaledja_Doblicice.pdf Geologija območja zaledja Dobličice], Geološki zavod Slovenije # [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C4%8Devarji KOčevarji] # [https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?bbox=1679812.9776306276%2C5709003.414098673%2C1681514.8958385398%2C5709675.821081869&map-list=1&layers=163%2C165 Miklarji na prvem vojaškem zemljevidu Habsburške monarhije, 18. stoletje] # [https://maps.arcanum.com/en/map/secondsurvey-illyria/?bbox=1679699.3401727383%2C5708678.597094335%2C1682962.2458176618%2C5710439.037402028&map-list=1&layers=60 Miklarji na drugem vojaškem izvedenskem zemljevidu vojske Habsburške monarhije] # [https://maps.arcanum.com/en/map/thirdsurvey25000/?bbox=1679628.8747872878%2C5708886.410264986%2C1683032.7112031123%2C5710231.224231377&map-list=1&layers=129 Miklarji na tretjem vojaškem izvedenskem zemljevidu vojske Habsburške monarhije] # [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6834_x1668376.9761522487_y5714547.397167378_s15_b362 Rekonvalescentna bolnišnica Bobovec] # [https://www.belakrajina.si/sl/obiscite/sportne-aktivnosti/kolesarstvo/poljanska-kolesarska-pot Poljanska kolesarska pot], pa tudi [https://ridewithgps.com/routes/394333|druge kolesarske poti.] {{Črnomelj}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] 26fwqvq3bdh3c7c9h57kj7q4aoehphx Spodnje Stranice 0 122589 6688058 6551957 2026-06-11T10:28:14Z Shabicht 3554 6688058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Spodnje Stranice |zgodovinsko ime = Graben (1998–1999) |geopedia = #L410_T13_F16567361_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 1.68 |latNS = N | longd = 15 |longm = 20 |longs = 35.82 |longEW = E |najdisi = Spodnje+Stranice |image = Spodnje Stranice - 2019-03-03.jpg |povrsina=1,76 |prebivalstvo=177 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 457,8 |postna = 3206 |posta = Stranice |obcina = Zreče |pokrajina = Štajerska |regija = Savinjska regija }} '''Spodnje Stranice''' ({{Jezik-de|Graben bei Rötschach}} ali ''Unterrabensberg'') je [[naselje]] v [[Občina Zreče|Občini Zreče]]. Ustanovljeno je bilo leta [[1998]], iz zaselka '''Graben''' naselja [[Stranice]], leta [[1999]] je dobilo sedanje ime.<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=SPODNJE%20STRANICE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=5269 |title=Spodnje Stranice |accessdate=15. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303142500/http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=SPODNJE%20STRANICE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=5269 |url-status=dead }}</ref> Leta 2015 je imelo 155 prebivalcev. Naselje je znano po [[Frankolovski pokol|Frankolovskem pokolu]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Spodnje Stranice}} {{Zreče}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Zreče]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1998]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 2ybquc0qvh17fvdm17gr7n20sfehljh 6688059 6688058 2026-06-11T10:29:32Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6688059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Spodnje Stranice |zgodovinsko ime = Graben (1998–1999) |geopedia = #L410_T13_F16567361_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 1.68 |latNS = N | longd = 15 |longm = 20 |longs = 35.82 |longEW = E |najdisi = Spodnje+Stranice |image = Spodnje Stranice - 2019-03-03.jpg |povrsina=1,76 |prebivalstvo=177 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 457,8 |postna = 3206 |posta = Stranice |obcina = Zreče |pokrajina = Štajerska |regija = Savinjska regija }} '''Spodnje Stranice''' ({{Jezik-de|Graben bei Rötschach}} ali ''Unterrabensberg'') je [[naselje]] v [[Občina Zreče|Občini Zreče]]. Ustanovljeno je bilo leta [[1998]], iz zaselka '''Graben''' naselja [[Stranice]], leta [[1999]] je dobilo sedanje ime.<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=SPODNJE%20STRANICE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=5269 |title=Spodnje Stranice |accessdate=15. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303142500/http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=SPODNJE%20STRANICE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=5269 |url-status=dead }}</ref> Leta 2015 je imelo 155 prebivalcev. Naselje je znano po [[Frankolovski pokol|Frankolovskem pokolu]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Spodnje Stranice}} == Zunanje povezave == * {{Zreče}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Zreče]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1998]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 7kkoqxduzuk7gshlht2v1uqbxsxmny1 Brežice 0 124878 6687803 6664420 2026-06-10T15:40:27Z PetarM 129205 +foto mosta 6687803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |slika= Brežice, mestno jedro (Brežice downtown, Slovenia).jpg |geopedia=#L410_T13_F10084784_b4 | latd = 45 |latm = 54 |lats = 17.23 |latNS = N | longd = 15 |longm = 35 |longs = 32.01 |longEW = E |najdisi=Brežice |nadmorska=162 |povrsina=8,92 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=6867 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=8250 |posta=Brežice |obcina=Brežice |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija |grb= | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Brežice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7132 <!--slika--> | lokacija = | občina = Brežice <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} |ime=Brežice|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} [[Slika:Brežice iz svete Barbare, Piršenbreg.jpg|thumb|right|280px|Lega mesta na [[Krško polje|Krškem polju]] nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida.]] [[Slika:Brezice2.JPG|thumb|280px|Staro mestno jedro in [[Grad Brežice|grad]]]] [[Slika:Stari most pri Brežicah (Old Bridge at Brežice, Slovenia).jpg|sličica|280px|527 metrov dolgi Stari most pri Brežicah, nekdaj ponos [[Avstro-Ogrska|Avstroogrske]] (zgrajen 1906)]] [[Slika:Brežice - Vodovodni stolp.jpg|thumb|200px|[[Vodovodni stolp, Brežice|Vodovodni stolp]]]] '''Bréžice''' ({{IPA-sl|ˈbɾèːʒitsɛ|pron|Sl-Brezice.oga}}<ref>{{navedi splet|title=Slovenski pravopis 2001: Brežice|url=http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=Bre%C5%BEice&hs=1|accessdate=2022-05-27|archive-date=2018-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180527023716/http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name%3Dsp%26expression%3DBre%25C5%25BEice%26hs%3D1|url-status=dead}}</ref>, v Brežicah) ({{lang-de|Rann}}<ref name="Leksikon">{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko|date=1906|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|pages=6, 10}}</ref> {{IPA-de|ʁan|}}) so [[mesto]] z nekaj manj kot 7000 prebivalci in središče [[Občina Brežice|Občine Brežice]]. Poleg [[Krško|Krškega]] so največje naselje v [[Posavje|Posavju]] po številu prebivalcev in drugo največje naselje v občini po površini (za [[Bizeljsko|Bizeljskim]]). == Lega in opis == Mesto leži na [[Krško polje|Krškem polju]], tako da ga na jugu omejuje reka [[Sava]]. Zaradi tega spada pod Štajersko tradicionalno pokrajino, saj prav reka Sava ločuje Štajersko pokrajino od Dolenjske. Staro mestno jedro stoji na [[aluvij]]alni terasi ob nekdanjem okljuku Save v neposredni bližini sotočja s [[Krka|Krko]] ob ''brežiški vratih'', kjer se je pobočje [[Gorjanci|Gorjancev]] približalo reki in tvorilo naravno zaporo starodavni cestni povezavi panonskega in predalpskega sveta. Mestno jedro je strnjeno pozidano ob široki glavni cesti na levem bregu nekdanje struge od [[Brežiški grad|Brežiškega gradu]] proti centru mesta, novi del pa se razvija proti vzhodu na grajski pristavi Hrastinci, proti zahodu pa k sedanji strugi Save v Vrbini. Obsega še predele Trnje na vzhodu, Šentlenart (pri železniški postaji) in Brezina (čez železniško progo) na severu, Marof na jugu ter zaselka Zakot in Črnc na severovzhodu. Najbližja sosednja mesta so [[Krško]], [[Kostanjevica na Krki]], ter [[Samobor]] in [[Zaprešić]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. == Zgodovina == Ugodna lega je vplivala na poselitev od pradavnine naprej (najdbe v bližnji okolici), na sejmišču so odkrili [[Kelti|keltske]] grobove iz [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletja pr. n. št.]], po prihodu [[Slovani|Slovanov]] na to ozemlje pa so ustanovili na levem bregu Save naselbino z imenom ''Gradišče'', v [[16. stoletje|16. stoletju]] se je združila z mestno naselbino ''Civitas Rann'', ki je nastala v soseščini. V letu 2007 so ob obnavljanju glavne ulice odkrili arheološke ostanke, ki nam bodo še več povedali o preteklosti. V [[11. stoletje|11. stoletju]] je bila pokrajina med [[Sotla|Sotlo]] in Savo v lasti mejnega grofa [[Savinjska krajina|Savinjske krajine]] [[Viljem Savinjski|Viljema]]. Po njegovi smrti jo je vdova [[Sveta Ema Krška|Ema Krška]] podarila [[Nadškofija Salzburg|Salzburški nadškofiji]], ki jo je obdržala v svoji lasti do konca srednjega veka. Sredi [[13. stoletje|13. stoletja]] je upravno središče območja postal [[Grad Brežice|brežiški grad]], ki so ga zaradi obrambe bližnje meje med nemško in ogrsko državo postavili na levem bregu Save. V listinah je prvič omenjen leta 1249. V spočetka deloma lesenem gradu je bila oborožena posadka. Okoli gradu, nemško imenovanem ''Rann'' (''rečni breg'') se je razvila mestna naselbina obrtnikov in trgovcev Civitas Rann. Skozenj je držala trgovska pot z [[Dolenjska|Dolenjskega]] na [[Štajerska|Štajersko]], [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Ogrska|Ogrsko]]. V 13. stoletju je Salzburška nadškofija imela tu kovnico denarja, z njihovimi novci so trgovali tudi na Ogrskem. [[Mestne pravice]] je mesto dobilo leta 1353, na čelu mestne uprave je bil [[mestni sodnik]], ki ga je imenoval salzburški nadškof. Opravljal je tudi civilno ter nižje kazensko in krvno sodstvo. Imeli so dva [[Sejem|sejma]] (na [[binkošti]] in na lovrencovo), osem dni pred vsakim sejmom je veljal tržni mir. Meščani so imeli pravico ribolova, zato pa so morali z njimi postreči [[nadškof]]u in njegovemu spremstvu, kadar je prišel v mesto. Za nakup in celo za uveljavitev dedovanja posesti je moral nemeščan pridobiti soglasje nadškofa. V vojni med nemškim cesarjem [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III.]] in [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]], ogrskim kraljem (1479 - 1489) so Ogri zasedli mesto in grad. Po sklenjenem miru je Friderik Brežice obdržal in postale so deželnoknježje mesto. Prejšnje pravice so obdržali, dobili pa so še dva sejma, cesar [[Ferdinand Habsburški|Ferdinand]] jim je dovolil lasten [[brod]] na Savi. Ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] so imeli v Brežicah devet letnih sejmov. Velike težave so imeli Brežičani zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]], čeprav je bilo mesto obzidano in obzidje večkrat popravljano. Leta 1459 so ga Turki na poti iz [[Bosna|Bosne]], ki je bila takrat v sestavu [[Turško cesarstvo|turškega cesarstva]], na [[Kranjska|Kranjsko]] izropali in požgali. Ponovno so se pred mestom pojavili 1473, 1475, 1478. Leta 1480 jih je pri Brežicah premagala plemiška vojska pod vodstvom [[Jurij Schaumburg|Jurija Schaumburga]], a so se leta 1493 vrnili. Zadnjič so ropali okoli Brežic leta 1529, ko so se vračali iz neuspelega [[Obleganje Dunaja (1529)|obleganja cesarske prestolnice Dunaja]]. Tudi uporni kmetje Brežicam niso bili naklonjeni. [[Slovenski kmečki upor|Leta 1515]] je 9000 kmetov napadlo in zažgalo grad, v njem so pobili vse [[plemič]]e, ki so se tja zatekli, tudi vrsto hrvaških. [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|Leta 1573]] je obnovljeni grad kljuboval kmetom pod vodstvom [[Ilija Gregorič|Ilije Gregoriča]]. [[Kuga]] je morila v Brežicah petkrat (1358, 1529, 1625, 1646, 1652), najhuje je bilo v [[17. stoletje|17. stoletju]]. Leta 1781 je v hudih poplavah Sava menjala tok in odnesla vas [[Zasavje (vas)|Zasavje]], ki se je nahajala na rečnem otoku zahodno od mesta.<ref>Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787, [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], [[Ljubljana]], 1995 - 2001.</ref> Leta 1660 so zgradili frančiškanski [[Frančiškanski samostan Brežice|samostan]]. V njem so imeli šolo od leta 1668 do leta 1774, do 1780 je bil pouk v hiši [[baron Moscon|barona Moscona]], od takrat naprej pa v župnišču do 1820. Šolsko poslopje so zgradili 1825. Samostan je bil v hudem [[Potres v Brežicah 1917|potresu]], ki je 29. januarja 1917 močno poškodoval mesto, delno porušen, samostansko [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Brežice|cerkev svetega Antona Padovanskega]] so med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] porušili Nemci. V sedanji po vojni zgrajeni stavbi domuje od leta 1945 [[Gimnazija Brežice|gimnazija]]. Nemški del prebivalcev Brežic si je v drugi polovici 19. stol. prizadeval za načrtno [[Germanizacija|germanizacijo]]. Ustanovili so svojo mestno hranilnico. Pouk v šoli je bil v [[Nemščina|nemščini]] in [[slovenščina|slovenščini]] do 1896, ko so Nemci dosegli ustanovitev nemške in dvojezične šole. Leta 1912 je [[Schulverein]] zgradil nemško šolo, v stavbi je bila od 1921 do začetka druge svetovne vojne meščanska šola. Slovenci so 1890 ustanovili ''Čitalnico'', ustanovili so posojilnico in leta 1904 odprli ''Narodni dom'', kjer so imeli svoje prostore Čitalnica, knjižnica, politično društvo Sava in brežiški [[Sokol (društvo)|Sokol]]. Za širjenje narodne zavesti so si prizadevali mnogi meščani, a so Brežice do konca prve svetovne vojne ohranile pretežno nemško podobo. Nemci so leta 1909 nasproti Narodnemu domu odprli ''Nemški dom'' (»Deutsches Haus«). Po napadu na zborovalce [[Cirilmetodova družba|Cirilmetodove družbe]] na [[Ptuj]]u leta 1908 so se razmere zaostrile tudi v Brežicah, meščani slovenskega in nemškega porekla so prenehali občevati med seboj. Bolnišnico imajo Brežice od leta 1872, sedanje poslopje je bilo postavljeno 1889, začetek lekarništva pa sega v 17. stoletje. Med drugo svetovno vojno so bile Brežice najjužnejše mesto celotnega [[Tretji rajh|Tretjega rajha]].<ref>[[:Slika:NS administrative Gliederung 1944.png|Zemljevid administrativnih regij Velikonemškega rajha 1944]].</ref> Leta 1941 so iz Brežic nasilno izselili nad 500 Slovencev in v njihovih domovih nastanili [[Kočevarji|Kočevarje]]. Ves čas vojne je bil v Brežicah sedež [[Gestapo|Gestapa]] za [[Posavje]] in [[Obsotelsko]]. O tem času priča več spomenikov in spominskih plošč, v parku ob Bizeljski cesti so leta 1972 odkrili spomenik kmečkim uporom, [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in revoluciji, delo kiparja [[Stojan Batič|Stojana Batiča]]. Po drugi svetovni vojni se je velik del Nemcev izselil iz Brežic. [[Industrija]] se je v Brežicah razvijala po drugi svetovni vojni. Primer je podjetje [[Vino Brežice]], ki je nastalo takoj po drugi svetovni vojni. Danes imajo v gradu grajsko klet, ki je namenjena shranjevanju vina in turistični dejavnosti. Precej delovnih mest je omogočala tudi [[Tovarna pohištva Brežice]]. == Izobrazba == V mestu ima sedež več šol ([[Osnovna šola Brežice|osnovna šola]], [[Gimnazija Brežice|gimnazija]], [[Srednja ekonomska in trgovska šola Brežice|srednja ekonomska in trgovska šola]], [[Strokovno izobraževalni center Brežice]] (s srednjo in višjo strokovno šolo), [[Glasbena šola Brežice|glasbena šola]] in [[Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru]]). == Ljudje, povezani z Brežicami == *[[Jure Godler]] - televizijska osebnost *[[Klemen Slakonja]] - televizijska osebnost *[[Jure Rovan]] - atlet (skok s palico) * [[Dejan Kelhar]] - nogometaš * [[Gorazd Škof]] - rokometaš * [[Majda Arh]] - pevka * [[Albin Bregar]] - nabožni pisatelj frančiškan * [[Jurij iz Brežic]] - bogoslovni pisatelj, avtor slovanskih tekstov v glagolici in cirilici * [[Slavko Cerjak]] - filmski in gledališki igralec * [[Josip Cholewa]] - primarij [[Splošna bolnišnica Brežice|brežiške bolnišnice]], ki je postavil onkološki laboratorij in kasneje v Ljubljani temelje [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] * [[Rebeka Dremelj]] - pevka in miss Slovenije * [[Nuša Derenda]] - pevka * [[Vanda Gerlovič]] - operna pevka * [[Boris Gregorka]] - gimnastičar, olimpionik, športni sodnik in trener * [[Jasmina Jamnik]] - novinarka,voditeljica * [[Vera Horvat]] - slikarka * [[Primož Kozmus]] - atlet (metalec kladiva), olimpijski in svetovni prvak * [[Jože Krošl]] - pedagoški delavec * [[Anton Krošl]] - zgodovinar, pedagog, pisatelj, začetnik slovenskega izobraževanja na daljavo * [[Franc Kruljc]] - pisec * [[Dušan Kuščer]] - geolog * [[Boris Lipužič]] - geograf * [[Saša Lozar]] - hrvaški pevec * [[Janez Mencinger]] - pisatelj in odvetnik (v Brežicah od 1864 do 1871) * [[Avgust Munda]] - pravnik * [[Leopold Poljanec]] - prirodoslovec * [[Ljudmila Poljanec]] - pesnica * [[Karel Pribil]] - pedagoški pisatelj in prevajalec * [[Marijan Majo Prosen]] - astronom * [[Radovan Razlag]] - mladoslovenski politik, pesnik in pravnik * [[Željko Ražnatović]] - srbski paravojaški vojskovodja * [[Matej Recer]] - filmski in gledališki igralec * [[Marija Rus]] - slovenska romanistka, profesorica francoščine, prevajalka in pesnica * [[Gustave Satter]] - skladatelj in pianist * [[Marjan Sidaritsch]] - agrarni geograf * [[Boris Sikošek]] - geolog * [[Gvidon Srebre]] - prvi brežiški župan * [[Rudolf Stermecki]] - trgovec * [[Franjo Stiplovšek]] - slikar in grafik, prvi direktor [[Posavski muzej Brežice|Posavskega muzeja]] * [[Marcel Štefančič]] - filmski kritik, televizijski voditelj * [[Milena Šoukal]] - pesnica * [[Viktor Tiller]] - strokovni publicist * [[Andrej Urek]] - duhovnik * [[Andrej Vizjak]] - župan, poslanec in minister * [[Antun Vramec]] - hrvaški duhovnik in pis * ec, župnik v Brežicah, glavno delo ''Kronika vezda znovič spravljena kratka slovenskim jezikom po D. Antolu Pope Vramece, kanoniku Zagrebečkom'' * [[Jaka Žorga]] - napredni politik * [[Brigita Šuler]] - slovenska profesorica glasbe in pevka zabavne glasbe * Apolonija Simon - akademska slikarka * Matjaž Žbontar - režiser == Znamenitosti == * [[grad Brežice]] z največjo [[Viteška dvorana|viteško dvorano]] v Sloveniji in Posavskim muzejem * [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkev sv. Lovrenca]] * [[Cerkev sv. Roka, Brežice|cerkev sv. Roka]] * [[Cerkev sv. Lenarta, Brežice|cerkev sv. Lenarta]] * [[Nemška hiša, Brežice|nemška hiša]] * [[Vodovodni stolp Brežice]] z muzejem in razglediščem * dvojni železni most čez Savo in Krko == Prireditve == * [[Brežice moje mesto]] * [[Festival Brežice]] == Pobratena mesta == * [[Slika:Dobrany (Stod, CZE) - flag.png|25px]] [[Dobřany]], [[Češka]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Krajevni leksikon Slovenije]], SAZU Ljubljana, 1976. * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam ulic v Brežicah]] * [[Seznam zgradb in objektov v Brežicah]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.brezice.si/ Brezice.si], uradna stran Občine Brežice * [https://www.visitbrezice.si/ Visitbrezice.si] {{Brežice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Brežice| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Brežice]] [[Kategorija:Sedeži krajevnih skupnosti v Občini Brežice]] f8m6jq035w771aj788j7en2xthul7b9 Slovenj Gradec 0 125073 6687762 6664729 2026-06-10T13:37:06Z Nareto 77605 6687762 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd= 46|latm=30|lats=33.69 |latNS=N |longd=15|longm= 4|longs=44.97 |longEW=E |najdisi=Slovenj+Gradec |slika=SlovenjGradec.JPG |povrsina=5,6 |prebivalstvo=7731 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=413 |postna=2380 |posta=Slovenj Gradec |obcina=Slovenj Gradec |pokrajina=Štajerska |regija=Koroška regija | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenj Gradec - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 3. marec 1994 | refšt= 657 | občina = Slovenj Gradec }} |ime=Slovenj Gradec|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Slovénj Grádec''' ({{Audio|Sl-SlovenjGradec.oga|izgovorjava}}, v Slovenj Gradcu; [[Nemščina|nemško]] ''Windischgraz'') je mesto v severni Sloveniji, ki ima več kot 7.700 prebivalcev in sedež [[Mestna občina Slovenj Gradec|Mestne občine Slovenj Gradec]] ter središče [[Mislinjska dolina|Mislinjske doline]] in [[Koroška statistična regija|Koroške statistične regije]]. <ref>{{navedi splet|url= http://www.stat.si/obcine/Vsebina.aspx?leto=2014&id=151|title= SURS|accessdate= 23.4.2015|date= 2012|format= |work= Statistične regije - Občine|archive-date= 2015-06-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20150623210336/http://www.stat.si/obcine/Vsebina.aspx?leto=2014&id=151|url-status= dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://wiki-de.genealogy.net/w/index.php?title=Datei:Oesterreich-04.djvu&page=305 |title=Gemeindelexion Steiermark - Slovenj Gradec (Windischgrätz) |accessdate=2016-12-05 |archive-date=2020-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200705104045/http://wiki-de.genealogy.net/w/index.php?title=Datei:Oesterreich-04.djvu&page=305 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200705104045/http://wiki-de.genealogy.net/w/index.php?title=Datei:Oesterreich-04.djvu&page=305 |date=2020-07-05 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SteiermarkBundesstaaten, Städte und Kolonien des Deutschen Reiches (Kaiserreich), Schiffe der Kaiserlichen Marine, Kronländer und Städte Österreich-Ungarns, Kantone der Schweiz und die Reichseinigungskriege 1864, 1866 und 1870/71 in zeitgenössischen Texten und Bildern.|url=https://deutsche-schutzgebiete.de/wordpress/projekte/oesterreich-ungarn/oesterreich/steiermark/|website=deutsche-schutzgebiete.de|date=2017-07-07|accessdate=2022-12-17|language=de-DE|archive-date=2022-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221201004829/https://deutsche-schutzgebiete.de/wordpress/projekte/oesterreich-ungarn/oesterreich/steiermark/|url-status=dead}}</ref> Do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] novembra 1918 je bilo mesto del [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] (nemško ''Steiermark''), od leta 2005 spada pod [[Koroška (pokrajina)|Koroško]] (nemško ''Kärnten'') statistično regijo. V Slovenj Gradcu sta [[Splošna bolnišnica Slovenj Gradec|Splošna bolnišnica]] z urgentnim centrom za Koroško regijo in Šaleško dolino, [[Fakulteta za zdravstvene in socialne vede]], [[Fakulteta za tehnologijo polimerov]] in [[Šolski center Slovenj Gradec]] z [[Gimnazija Slovenj Gradec|Gimnazijo Slovenj Gradec]] in višjo strokovno šolo. Poglavitni slovenjegraški kulturni ustanovi regionalnega pomena sta [[Slovenj Gradec#Koro%C5%A1ki%20pokrajinski%20muzej|Koroški pokrajinski muzej]] in [[Koroška galerija likovnih umetnosti]], pa tudi [[Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec|Knjižnica Ksaverja Meška]] in Glasbena šola Slovenj Gradec. Zaradi srečevanj umetnikov iz vsega sveta na pobudo slikarja in kulturnega organizatorja [[Karel Pečko|Karla Pečka]] je bil Slovenj Gradec leta 1989 s strani generalnega sekretarja [[Organizacija združenih narodov|OZN]] proglašen za mesto miru. V Slovenj Gradcu prav tako delujeta regionalni postaji [[Koroški radio]] in [[Koroška regionalna televizija]]. V letu 2022 je bil v Slovenj Gradcu odprt zimski in letni bazen. [[File:Steiermark_Perthes_1855.jpg|thumb|Štajerska 1855]] Slovenj Gradec skupaj s sosednjima mestoma [[Ravne na Koroškem]] in [[Dravograd]] tvori tako imenovano somestje, ki predstavlja središče Koroške razvojne regije (imenovane tudi ''Regija treh dolin'').<ref>{{navedi splet |url=http://www.rra-koroska.si/index.php?site=vsebine_all&kat=1831&parent=1830&lang=1 |title=RRA Koroška |accessdate=17. avgust 2012 |archive-date=2012-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120624040819/http://www.rra-koroska.si/index.php?site=vsebine_all&kat=1831&parent=1830&lang=1 |url-status=dead }}</ref> == Opis mesta == Industrijski razvoj, kakršen je bil v 19. in 20. stoletju, je mestu prizanesel, zato je ohranilo tipično srednjeveško podobo z glavno ulico (Glavni trg), trgom Svobode in stransko ozko ulico (Meškova ulica). Ime ''Gradec'' je bilo prvič omenjeno leta 1091, kot mesto leta 1267. Zdaj obsega še del naselja [[Legen]] (soseska ''Na Legnu'' je bila Slovenj Gradcu priključena leta 1959), predele [[Štibuh]], [[Tičnica]], [[Polje]], [[Lepa vas]], [[Grajski grič, Slovenj Gradec|Grajski grič]] in Pod Gradom ter delno tudi naselje [[Stari trg, Slovenj Gradec|Stari trg]] (okoli cerkve sv. Radegunde). Številna arheološka najdišča v okolici Slovenj Gradca pričajo, da je bila kotlina že od nekdaj pomembno območje naselitve ob strateški poti med v Celovško kotlino in osrednjo današnjo Slovenijo. Rimska poštna postaja ''Colatio'' je nastala na temeljih starejšega keltskega ali naselja Ilirov pod utrjenim gradiščem na ''[[Grajski grič, Slovenj Gradec|Grajskem griču]]''. Utrjen grad je tukaj stal že konec 11. stoletja. Grad nad današnjim Starim trgom je iz leta 1091. Utrjeno domovanje je skupaj z naselbino in posestvi v širši okolici po izumrtju [[Spanheimi|Spanheimov]] po sorodstvenih vezeh pripadla slavni rodbini [[Andeški]]h. V času vojvode Bertolda III. Andeškega (ok. 1185) je v trgu delovala pomembna kovnica. Slovenj Gradec se je uspešno razvijal na ravnici med potoki: [[Mislinja]], [[Suhodolnica]] in Homšnica. Že pred letom 1267 je pridobil mestne pravice. Pod Habsburžani od 14. stoletja dalje se je mesto obdalo z močnim [[obzidje]]m. Številne družine mojstrov umetnostnih obrti v 15. in 16. stoletju je vzcvetela v času baroka. Pasarske, pozlatarske in podobarske delavnice in kasnejše umetniške so oblikovale mesto. Med najpomembnejšimi sta bili slikarska družine Strauss in kiparska mojstra Janez in Jurij Mersija. Državna cesta, ki obide mesto po vzhodnem obrobju je omogočila ureditev starega mestnega jedra brez tranzitnega prometa in razvoj storitvenih dejavnosti v zadnjih desetletjih. == Kulturna dediščina== Med najznamenitejše kulturne ustanove spadata Rojstna hiša [[Hugo Wolf|Huga Wolfa]] in [[Paučkove partizanske bolnišnice|Paučkove bolnišnice]]. V mestu se nahaja tudi [[Koroška galerija likovnih umetnosti]] ustanovljena 1957 in [[Koroški pokrajinski muzej]], ustanovljen leta 1951. Na robu starega mestnega jedra stoji [[Dvorec Rotenturn]], ki je danes tesno vpet v mestno dogajanje. V mestu je vsako leto organiziranih več prireditev, mdr. ''Slovenjegraško poletje.'' === Cerkev svete Elizabete === Najstarejša zgradba v mestu je [[cerkev svete Elizabete, Slovenj Gradec|cerkev svete Elizabete]], ki jo je oglejski patriarh [[Bertold (oglejski patriarh)|Bertold]] leta 1251 posvetil svoji nečakinji. Od prvotne stavbe so se ohranile [[Romanska arhitektura|romanska]] [[Cerkvena ladja|ladja]] in dve romanski okni. Cerkev so v [[gotika|gotiki]], [[renesansa|renesansi]] in [[barok]]u dopolnili. Oprema je v glavnem baročna - [[Janez Jakob Schoy|Schoyev]] glavni [[oltar]], Mersijeva [[prižnica]], slike obeh Straussov, … Iz novejšega časa je Pandurjev [[križev pot]]. Glavni oltar v cerkvi svete Elizabete je eden največjih dosežkov slovenske baročne oltarne arhitekture. Izdelal ga je Janez Jakob Schoy - deželni in dvorni kipar v [[Gradec|Gradcu]] in vodilna osebnost štajerskega baročnega kiparstva. Sliko [[sveta Elizabeta|sv. Elizabete]] je naslikal [[Franc Mihael Strauss]]. === Hugo Wolf === {{Glavni|Hugo Wolf}} Skladatelj Hugo Wolf se je rodil leta 1860. Družina je imela po obeh starševskih vejah slovenske prednike. Hkrati s širjenjem usnjarske obrti in vzpenjanjem po družbeni lestvici so doživljali tedaj običajen proces ponemčevanja. Vouki, kakor so se pisali do prihoda v Slovenj Gradec, so se v pretežno nemški tržni naselbini lažje uveljavili s priimkom Wolf. Hugo Wolf, ki je svetovno slavo dosegel v glasbeni prestolnici tedanje Evrope - na Dunaju, je svoja otroška leta preživel v Slovenj Gradcu. Mali Hugo je veljal za čudežnega otroka, saj je virtuozno obvladal [[violina|violino]]. Ko je zaslovel na dunajskem glasbenem nebu, so ga cenili predvsem kot neprekosljivega mojstra [[samospev]]ov. Hugo je umrl mlad, duševno bolan. Njegova mati je v spomin na sina v župnijski cerkvi dala postaviti poslikano okno, ki je še danes ohranjeno. === Koroški pokrajinski muzej === Stalne zbirke: *[[Kovaški in gasilski muzej Muta]] *[[Sokličev muzej]] *Rudarska zbirka v Črni na Koroškem *Etnografska zbirka v Črni na Koroškem *[[Povhov mlin]] *[[Ribiški muzej, Slovenj Gradec|Ribiški muzej]] *Tako so nekoč živeli knapi Razstave: *Gozdarska in lesarska zbirka *Železarska zbirka *Etnološka zbirka *Krauperška kašča Arheološki parki: *[[Grad Ravne na Koroškem]] – ''Streiteben'' *Slovenj Gradec – srednjeveško obzidje *Rekonstrukcija rimske grobnice, Kolaciona, [[Stari trg pri Slovenj Gradcu]] *[[Dovže]] – vila rustika Junija 2021 so delavnico dolgoletnega čevljarja Jožefa Levovnika spremenili v muzej čevljarstva.<ref>{{Navedi splet|title=100 let stara čevljarska delavnica v Slovenj Gradcu postala muzej|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/retro/100-let-stara-cevljarska-delavnica-v-slovenj-gradcu-postala-muzej/582978|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-04|language=sl}}</ref> === Koroška galerija likovnih umetnosti === Ustanovljena je bila leta 1957, nahaja se v nekdanji mestni hiši in je ena izmed najbolj mogočnih stavb v mestu. Njena razstavna politika upošteva avtorje različnih umetnostnih smeri, posebno pozornost namenjajo domačim likovnim ustvarjalcem, kot sta slikar [[Bogdan Borčič]] in [[Franc Berthold]]. Na ogled so na voljo še razne stalne zbirke kot so: Zbirka del slovenskih likovnih umetnikov, *Mednarodna likovna zbirka, *Galerija na prostem – skulpture v parku na Štibuhu in v mestnem jedru, *[[Franc Tretjak|Tretjakova]] Afriška zbirka, *Muzej socialne estetike Pina Poggija (v nastajanju) *Zbirka Hommage [[Jože Tisnikar|Jožetu Tisnikarju]] in *Zbirke del [[Franc Berneker|Franca Bernekerja]], [[Bogdan Borčić|Bogdana Borčića]], [[Valentin Oman|Valentina Omana]] ter [[Štefan Planinc|Štefana Planinca]]. == Znane osebnosti, povezane z mestom == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Mestne občine Slovenj Gradec}} {{Columns-list|colwidth=20em| *[[Windischgrätzi|Windischgraetzi]] *[[Nino Ošlak]] *[[Franc Šegovc]] *[[Tine Urnaut]] *[[Klemen Čebulj]] *[[Tina Maze]] *[[Hugo Wolf]] *[[Ljuba Prenner]] *[[Avguštin Prygl]] *[[Herman Potočnik Noordung]] *[[Franc Ksaver Meško]] *[[Jože Tisnikar]] *[[Bogdan Borčić|Bogdan Borčič]] *[[Karel Pečko]] *[[Franc Berneker]] *[[Marjan Britovšek]] *[[Marijan Eiletz]] *[[Silvin Eiletz]] *[[Bojan Borstner]] *[[Silvija Borovnik]] *[[Matevž Cerdonis]] *[[Drago Druškovič]] *[[Milan Erič]] *[[Marijan Gnamuš]] *[[Igor Grabec]] *[[Jasna Fischer]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Vinko Ošlak]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Ivo Ban]] *[[Renata Salecl]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Pia Zemljič]] *[[Sekumady Conde]] *[[Adi Smolar]] *[[Franci Krevh]] *[[Zoran Rožič]] *[[Katarina Čas]] *[[Tina Gorenjak]] *[[Matjaž Hanžek]] *[[Ivanka Hergold]] *[[Janez Pavel Ješenak]] *[[Boris Jurjaševič]] *[[Marjan Kolar]] *[[Jelka Korbar Šmid]] *[[Lado Kralj]] *[[Mitja Kunc]] *[[Franček Lasbaher]] *[[Andrej Makuc]] *[[Jože Marsel]] *[[Dušan Moškon]] *[[Josip Mravljak]] *[[Tone Novak]] *[[Zoran Ogrinc]] *[[Ludvik Pandur]] *[[Saša Pirkmaier]] *[[Bojan Pirkmaier]] *[[Božo Plesničar]] *[[Martin Potočnik]] *[[Blaž Praprotnik]] *[[Iztok Puc]] *[[Franc Razdevšek]] *[[Milan Razdevšek]] *[[Jože Satler]] *[[Mihael Scobl]] *[[Lojze Simoniti]] *[[Marjetica Simoniti]] *[[Barbara Simoniti]] *[[Primož Simoniti]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jakob Soklič]] *[[Janez Stanonik]] *[[France Strmčnik]] *[[Mira Strmčnik Gulič]] *[[Janez Strnad]] *[[Stane Strnad]] *[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] *[[Janko Sušnik]] *[[Igor Šentjurc]] *[[Ferdinand Šerbelj]] *[[Marko Košan]] *[[Konrad Šmid]] *[[Franc Šmon]] *[[Vinko Cajnko]] *[[Maks Tajnikar]] *[[Davorin Trstenjak]] *[[Štefan Vevar]] *[[Nado Vodopija]] *[[Franjo Vrunč]] *[[Robert Waltl]] *[[Boris Wenko]] *[[Borivoj Wudler]] *[[Kajetan Čop]] *[[Karla Zajc Berzelak]] *[[Mirko Zdovc]] *[[Anton Železnikar]] *[[Vinko Železnikar]] *[[Stane Strnad]] *[[Drago Plešivčnik]] *[[Drago Druškovič]] *[[Ivo Raišp]] *[[Janez Mrdavšič]] *[[Franc Tretjak]] *[[Blaž Prapotnik]] *[[Simon Atelšek]] *[[Cvetka Bevc]] *[[Boštjan Buč]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Janja Garnbret]] *[[Igor Štamulak]] }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Slovenj Gradec}} * [http://www.slovenj-gradec.si/ Mestna občina Slovenj Gradec] * [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/bernekerjeva_pot.html Bernekerjeva pot] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Slovenj Gradec}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Slovenj Gradec]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenj Gradec|*]] {{normativna kontrola}} k66y23ijcrhtekfqx4ayrcjo6vr7m8b Klanec (razločitev) 0 143985 6688078 6372603 2026-06-11T11:05:14Z ~2026-32552-67 260877 6688078 wikitext text/x-wiki '''Klanec''' je lahko: * [[Klančina|Klanec]] (tudi klančina), ravna nagnjena ploskev (ali prometnica) == Naselje v Sloveniji == * [[Klanec, Komenda|Klanec]], Občina Komenda * [[Klanec pri Gabrovki]], Občina Litija * [[Klanec pri Komnu]], Občina Komen * [[Klanec pri Kozini]], Občina Hrpelje - Kozina * Klanec, del [[Kranj]]a * Klanec, del [[Logatec|Logatca]] * Klanec, del [[Vrhnika|Vrhnike]] ([[Na klancu]]) == Glej tudi == * [[Globoki klanec]], smučišče pri [[Hranjigovci|Hranjigovcih]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]] * [[Klanc]], Občina Dobrna * [[Podklanec]], Občina Horjul * [[Zaklanec]] * [[Klanjec]], Hrvaška {{razločitev}} d6d0dl0t4ixv2cllaki5oz5h48ua9un 6688080 6688078 2026-06-11T11:06:18Z ~2026-32552-67 260877 /* Naselje v Sloveniji */ 6688080 wikitext text/x-wiki '''Klanec''' je lahko: * [[Klančina|Klanec]] (tudi klančina), ravna nagnjena ploskev (ali prometnica) == Naselje v Sloveniji == * [[Klanec, Komenda|Klanec]], Občina Komenda * [[Klanec pri Gabrovki]], Občina Litija * [[Klanec pri Komnu]], Občina Komen * [[Klanec pri Kozini]], Občina Hrpelje - Kozina * Klanec, del [[Kranj]]a * Klanec, del [[Logatec|Logatca]] * Klanec, del [[Vrhnika|Vrhnike]] (ulično ime [[Na klancu]]) == Glej tudi == * [[Globoki klanec]], smučišče pri [[Hranjigovci|Hranjigovcih]] v [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]] * [[Klanc]], Občina Dobrna * [[Podklanec]], Občina Horjul * [[Zaklanec]] * [[Klanjec]], Hrvaška {{razločitev}} ma14wgqxswowzgt4i1ex8n76dufs1jr Trpotec 0 144770 6687835 6651372 2026-06-10T17:11:48Z ~2026-34306-16 261456 opila sem terpotec 6687835 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Trpotec | image = Plantago_major.jpg | image_width = 250px | image_caption = Veliki trpotec (''Plantago major'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Lamiales]] (ustnatičevci) | familia = [[Plantaginaceae]] (trpotčevke) | genus = '''''Plantago''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Podrodovi | subdivision = Rod plantango ima 5 podrodov.<br/> ''Plantago''<br/> ''Coronopus''<br/> ''Bougeria''<br/> ''Psyllium''<br/> ''Littorella''<br/> }} '''Trpôtec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Plantago''''') je [[rod (biologija)|rod]], ki vsebuje okrog 200 vrst majhih rastlin, nekatere pa zrastejo tudi do 60 cm v višino. Večina izmed njih sodi med [[zdravilna zelišča]], ki jih, zaradi razširjenosti teh [[Rastline|rastlin]], uporabljajo ljudski zdravilci po vsem svetu. Najbolj znana vrsta je [[Ozkolistni_trpotec|ozkolisti trpotec]] (''Plantago lanceolata''), ki je tudi znan pod imenom suličasti trpotec ta torpotec je zanimiva rastlina sam je smotan ker je težko ugotovit ker je . ==Uporaba== V nekaterih evropskih državah se veliki trpotec uporablja v ljudskem [[zdravilstvo|zdravilstvu]] kot antiseptik. Nekateri iz njega naredijo dvilske namene uporabljamo zel ozkolistnega trpotca (Plantaginis lanceolatae herba), za katerega so značilni suličasti listi (nekateri mu pravijo tudi suličasti trpotec). Trpotec vsebuje tako imenovane iridoidne glikozide, med katerimi je najbolj znan avkubin. Spojina ima antiseptični učinek (v starejših virih najdemo podatke, da trpotec vsebuje ‘antibiotik’), ki pa je prisoten le pri uporabi sveže zmečkanih listov. Tako pride avkubin v stik z encimom, ki povzroči odcep sladkorne molekule in nastane antiseptično delujoča spojina, avkubigenin. Nepravilno oziroma premalo posušena droga postane črna zaradi polimerov avkubigenina in katalpola. Trpotec uporabljamo za preprečevanje okužb pri praskah in ranicah – služi torej kot nekakšna travniška prva pomoč. Za pripravo [[Čaj|čajev]] in [[Sadni sirup|sirupov]] pa uporabljamo drogo – posušeno zel trpotca. Tu avkubin in sorodna spojina katalpol nista več učinkovita, na prizorišče vstopijo druge učinkovine, zlasti fenolni glikozidi, kot je akteozid. Zdaj je pravi čas za nabiranje trpotca, ki ga potem posušimo in kot drogo uporabimo pozimi, v obdobju prehladov in gripe. Droga poleg omenjenih učinkovin vsebuje tudi čreslovine in sluzi, zato pripravki v obliki poparkov, zlasti pa sirupov (znani trpotčev sirup, na voljo v vsaki lekarni) blagodejno deluje na sluznico žrela in požiralnika. Ugotovili so tudi, da je akteozid zelo dober lovilec prostih radikalov, delujejo pa tudi protibakterijsko. V raziskavah, opravljenih pred kratkim, so potrdili tudi protivnetno delovanje, kar vse pripomore k dokazanemu blagodejnemu učinku trpotčevega sirupa in podobnih pripravkov. V tujini je moč dobiti celo pastile in bonbone z izvlečkom trpotca. V tem letnem času torej nabiramo zel ozkolistnega trpotca, ki jo bomo uporabili za pripravo zdravilnih čajev in sirupa jeseni in pozimi. ==Vrste== Obstaja okrog 200 vrst trpotca, mednje sodijo:<br/> {| |- valign=top | *''[[Plantago afra]]'' *''[[Plantago africana]]'' *''[[Plantago aitchisonii]]'' *''[[Plantago alpina]]'' *''[[Plantago arborescens]]'' *''[[Plantago arenaria]]'' - indijski trpotec *''[[Plantago argentea]]'' - liburnijski trpotec *''[[Plantago asiatica]]'' - azijski trpotec *''[[Plantago atrata]]'' - črnikasti trpotec *''[[Plantago aucklandica]]'' *''[[Plantago bigelovii]]'' *''[[Plantago canescens]]'' *''[[Plantago coreana]]'' *''[[Plantago cordata]]'' *''[[Plantago coronopus]]'' - deljenolistni trpotec *''[[Plantago cornuti]]'' - Cornutijev trpotec *''[[Plantago cynops]]'' *''[[Plantago eripoda]]'' *''[[Plantago elongata]]'' *''[[Plantago erosa]]'' *''[[Plantago fernandezia]]'' *''[[Plantago fischeri]]'' *''[[Plantago gentianoides]]'' *''[[Plantago glabrifolia]]'' *''[[Plantago grayana]]'' *''[[Plantago hawaiiensis]]'' | *''[[Plantago hedleyi]]'' *''[[Plantago heterophylla]]'' *''[[Plantago hillebrandii]]'' *''[[Plantago himalaica]]'' *''[[Plantago holosteum]]'' - gredljasti trpotec *''[[Plantago incisa]]'' *''[[Plantago krajinai]]'' *''[[Plantago lanceolata]]'' - ozkolistni trpotec *''[[Plantago lanigera]]'' *''[[Plantago longissima]]'' *''[[Plantago macrocarpa]]'' *''[[Plantago major]]'' - veliki trpotec, navadni trpotec *''[[Plantago maritima]]'' - morski trpotec *''[[Plantago maxima]]'' *''[[Plantago media]]'' - srednji trpotec *''[[Plantago melanochrous]]'' *''[[Plantago musicola]]'' *''[[Plantago nivalis]]'' *''[[Plantago obconica]]'' *''[[Plantago ovata]]'' - *''[[Plantago pachyphylla]]'' *''[[Plantago palmata]]'' *''[[Plantago patagonica]]'' *''[[Plantago polysperma]]'' *''[[Plantago principes]]'' *''[[Plantago pusilla]]'' *''[[Plantago psyllium]]'' - peščeni trpotec | *''[[Plantago raoulii]]'' *''[[Plantago rapensis]]'' *''[[Plantago remota]]'' *''[[Plantago reniformis]]'' *''[[Plantago robusta]]'' *''[[Plantago rugelii]]'' *''[[Plantago rupicola]]'' *''[[Plantago schneideri]]'' *''[[Plantago sempervirens]]'' *''[[Plantago sparsiflora]]'' *''[[Plantago subulata]]'' *''[[Plantago spathulata]]'' *''[[Plantago tanalensis]]'' *''[[Plantago taqueti]]'' *''[[Plantago tenuiflora]]'' *''[[Plantago triandra]]'' *''[[Plantago triantha]]'' *''[[Plantago tweedyi]]'' |} ==Galerija== <gallery> Slika:Plantago alpina0.jpg|''Plantago alpina'' Slika:Plantago_lanceolata_plant.jpg|Ozkolistni trpotec (''Plantago lanceolata'') Slika:Ribwort 600.jpg |Ozkolistni trpotec (''Plantago lanceolata'') Slika:Plantago nivalis.JPG|''Plantago nivalis'' </gallery><gallery> Slika:Ribwort flower spike 800.jpg|Cvet ozkolistnega trpotca Slika:Plantago coronopus0.jpg|''Plantago coronopus'' Slika:Plantago-media-stepposa10.jpg|''Plantago media stepposa'' Slika:Plantago-maritima-flowers.JPG|''Plantago maritima'' </gallery> {{Commonscat|Plantago|{{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trpotčevke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] {{botanična škrbina}} gv14i2ypfa53edtsn86etwq6u2ammkr 6687841 6687835 2026-06-10T17:25:10Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6687835|6687835]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-34306-16|~2026-34306-16]] ([[User talk:~2026-34306-16|pogovor]]) 6687841 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Trpotec | image = Plantago_major.jpg | image_width = 250px | image_caption = Veliki trpotec (''Plantago major'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Lamiales]] (ustnatičevci) | familia = [[Plantaginaceae]] (trpotčevke) | genus = '''''Plantago''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Podrodovi | subdivision = Rod plantango ima 5 podrodov.<br/> ''Plantago''<br/> ''Coronopus''<br/> ''Bougeria''<br/> ''Psyllium''<br/> ''Littorella''<br/> }} '''Trpôtec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Plantago''''') je [[rod (biologija)|rod]], ki vsebuje okrog 200 vrst majhih rastlin, nekatere pa zrastejo tudi do 60 cm v višino. Večina izmed njih sodi med [[zdravilna zelišča]], ki jih, zaradi razširjenosti teh [[Rastline|rastlin]], uporabljajo ljudski zdravilci po vsem svetu. Najbolj znana vrsta je [[Ozkolistni_trpotec|ozkolisti trpotec]] (''Plantago lanceolata''), ki je tudi znan pod imenom suličasti trpotec. ==Uporaba== V nekaterih evropskih državah se veliki trpotec uporablja v ljudskem [[zdravilstvo|zdravilstvu]] kot antiseptik. Nekateri iz njega naredijo dvilske namene uporabljamo zel ozkolistnega trpotca (Plantaginis lanceolatae herba), za katerega so značilni suličasti listi (nekateri mu pravijo tudi suličasti trpotec). Trpotec vsebuje tako imenovane iridoidne glikozide, med katerimi je najbolj znan avkubin. Spojina ima antiseptični učinek (v starejših virih najdemo podatke, da trpotec vsebuje ‘antibiotik’), ki pa je prisoten le pri uporabi sveže zmečkanih listov. Tako pride avkubin v stik z encimom, ki povzroči odcep sladkorne molekule in nastane antiseptično delujoča spojina, avkubigenin. Nepravilno oziroma premalo posušena droga postane črna zaradi polimerov avkubigenina in katalpola. Trpotec uporabljamo za preprečevanje okužb pri praskah in ranicah – služi torej kot nekakšna travniška prva pomoč. Za pripravo [[Čaj|čajev]] in [[Sadni sirup|sirupov]] pa uporabljamo drogo – posušeno zel trpotca. Tu avkubin in sorodna spojina katalpol nista več učinkovita, na prizorišče vstopijo druge učinkovine, zlasti fenolni glikozidi, kot je akteozid. Zdaj je pravi čas za nabiranje trpotca, ki ga potem posušimo in kot drogo uporabimo pozimi, v obdobju prehladov in gripe. Droga poleg omenjenih učinkovin vsebuje tudi čreslovine in sluzi, zato pripravki v obliki poparkov, zlasti pa sirupov (znani trpotčev sirup, na voljo v vsaki lekarni) blagodejno deluje na sluznico žrela in požiralnika. Ugotovili so tudi, da je akteozid zelo dober lovilec prostih radikalov, delujejo pa tudi protibakterijsko. V raziskavah, opravljenih pred kratkim, so potrdili tudi protivnetno delovanje, kar vse pripomore k dokazanemu blagodejnemu učinku trpotčevega sirupa in podobnih pripravkov. V tujini je moč dobiti celo pastile in bonbone z izvlečkom trpotca. V tem letnem času torej nabiramo zel ozkolistnega trpotca, ki jo bomo uporabili za pripravo zdravilnih čajev in sirupa jeseni in pozimi. ==Vrste== Obstaja okrog 200 vrst trpotca, mednje sodijo:<br/> {| |- valign=top | *''[[Plantago afra]]'' *''[[Plantago africana]]'' *''[[Plantago aitchisonii]]'' *''[[Plantago alpina]]'' *''[[Plantago arborescens]]'' *''[[Plantago arenaria]]'' - indijski trpotec *''[[Plantago argentea]]'' - liburnijski trpotec *''[[Plantago asiatica]]'' - azijski trpotec *''[[Plantago atrata]]'' - črnikasti trpotec *''[[Plantago aucklandica]]'' *''[[Plantago bigelovii]]'' *''[[Plantago canescens]]'' *''[[Plantago coreana]]'' *''[[Plantago cordata]]'' *''[[Plantago coronopus]]'' - deljenolistni trpotec *''[[Plantago cornuti]]'' - Cornutijev trpotec *''[[Plantago cynops]]'' *''[[Plantago eripoda]]'' *''[[Plantago elongata]]'' *''[[Plantago erosa]]'' *''[[Plantago fernandezia]]'' *''[[Plantago fischeri]]'' *''[[Plantago gentianoides]]'' *''[[Plantago glabrifolia]]'' *''[[Plantago grayana]]'' *''[[Plantago hawaiiensis]]'' | *''[[Plantago hedleyi]]'' *''[[Plantago heterophylla]]'' *''[[Plantago hillebrandii]]'' *''[[Plantago himalaica]]'' *''[[Plantago holosteum]]'' - gredljasti trpotec *''[[Plantago incisa]]'' *''[[Plantago krajinai]]'' *''[[Plantago lanceolata]]'' - ozkolistni trpotec *''[[Plantago lanigera]]'' *''[[Plantago longissima]]'' *''[[Plantago macrocarpa]]'' *''[[Plantago major]]'' - veliki trpotec, navadni trpotec *''[[Plantago maritima]]'' - morski trpotec *''[[Plantago maxima]]'' *''[[Plantago media]]'' - srednji trpotec *''[[Plantago melanochrous]]'' *''[[Plantago musicola]]'' *''[[Plantago nivalis]]'' *''[[Plantago obconica]]'' *''[[Plantago ovata]]'' - *''[[Plantago pachyphylla]]'' *''[[Plantago palmata]]'' *''[[Plantago patagonica]]'' *''[[Plantago polysperma]]'' *''[[Plantago principes]]'' *''[[Plantago pusilla]]'' *''[[Plantago psyllium]]'' - peščeni trpotec | *''[[Plantago raoulii]]'' *''[[Plantago rapensis]]'' *''[[Plantago remota]]'' *''[[Plantago reniformis]]'' *''[[Plantago robusta]]'' *''[[Plantago rugelii]]'' *''[[Plantago rupicola]]'' *''[[Plantago schneideri]]'' *''[[Plantago sempervirens]]'' *''[[Plantago sparsiflora]]'' *''[[Plantago subulata]]'' *''[[Plantago spathulata]]'' *''[[Plantago tanalensis]]'' *''[[Plantago taqueti]]'' *''[[Plantago tenuiflora]]'' *''[[Plantago triandra]]'' *''[[Plantago triantha]]'' *''[[Plantago tweedyi]]'' |} ==Galerija== <gallery> Slika:Plantago alpina0.jpg|''Plantago alpina'' Slika:Plantago_lanceolata_plant.jpg|Ozkolistni trpotec (''Plantago lanceolata'') Slika:Ribwort 600.jpg |Ozkolistni trpotec (''Plantago lanceolata'') Slika:Plantago nivalis.JPG|''Plantago nivalis'' </gallery><gallery> Slika:Ribwort flower spike 800.jpg|Cvet ozkolistnega trpotca Slika:Plantago coronopus0.jpg|''Plantago coronopus'' Slika:Plantago-media-stepposa10.jpg|''Plantago media stepposa'' Slika:Plantago-maritima-flowers.JPG|''Plantago maritima'' </gallery> {{Commonscat|Plantago|{{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trpotčevke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] {{botanična škrbina}} k88tyyjohfcrvbm7z5y5vazjv9btmjs 6687846 6687841 2026-06-10T17:35:17Z ~2026-34306-16 261456 opis trpotca 6687846 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Trpotec | image = Plantago_major.jpg | image_width = 250px | image_caption = Veliki trpotec (''Plantago major'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Lamiales]] (ustnatičevci) | familia = [[Plantaginaceae]] (trpotčevke) | genus = '''''Plantago''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Podrodovi | subdivision = Rod plantango ima 5 podrodov.<br/> ''Plantago''<br/> ''Coronopus''<br/> ''Bougeria''<br/> ''Psyllium''<br/> ''Littorella''<br/> }} '''Trpôtec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Plantago''''') je [[rod (biologija)|rod]], ki vsebuje okrog 200 vrst majhih rastlin, nekatere pa zrastejo tudi do 60 cm v višino. Večina izmed njih sodi med [[zdravilna zelišča]], ki jih, zaradi razširjenosti teh [[Rastline|rastlin]], uporabljajo ljudski zdravilci po vsem svetu. Najbolj znana vrsta je [[Ozkolistni_trpotec|ozkolisti trpotec]] (''Plantago lanceolata''), ki je tudi znan pod imenom suličasti trpotec je tudi kar smotan ker je težko prepoznat ker je taprav ker je več vrst.To so pač trpotci. ==Uporaba== V nekaterih evropskih državah se veliki trpotec uporablja v ljudskem [[zdravilstvo|zdravilstvu]] kot antiseptik. Nekateri iz njega naredijo dvilske namene uporabljamo zel ozkolistnega trpotca (Plantaginis lanceolatae herba), za katerega so značilni suličasti listi (nekateri mu pravijo tudi suličasti trpotec). Trpotec vsebuje tako imenovane iridoidne glikozide, med katerimi je najbolj znan avkubin. Spojina ima antiseptični učinek (v starejših virih najdemo podatke, da trpotec vsebuje ‘antibiotik’), ki pa je prisoten le pri uporabi sveže zmečkanih listov. Tako pride avkubin v stik z encimom, ki povzroči odcep sladkorne molekule in nastane antiseptično delujoča spojina, avkubigenin. Nepravilno oziroma premalo posušena droga postane črna zaradi polimerov avkubigenina in katalpola. Trpotec uporabljamo za preprečevanje okužb pri praskah in ranicah – služi torej kot nekakšna travniška prva pomoč. Za pripravo [[Čaj|čajev]] in [[Sadni sirup|sirupov]] pa uporabljamo drogo – posušeno zel trpotca. Tu avkubin in sorodna spojina katalpol nista več učinkovita, na prizorišče vstopijo druge učinkovine, zlasti fenolni glikozidi, kot je akteozid. Zdaj je pravi čas za nabiranje trpotca, ki ga potem posušimo in kot drogo uporabimo pozimi, v obdobju prehladov in gripe. Droga poleg omenjenih učinkovin vsebuje tudi čreslovine in sluzi, zato pripravki v obliki poparkov, zlasti pa sirupov (znani trpotčev sirup, na voljo v vsaki lekarni) blagodejno deluje na sluznico žrela in požiralnika. Ugotovili so tudi, da je akteozid zelo dober lovilec prostih radikalov, delujejo pa tudi protibakterijsko. V raziskavah, opravljenih pred kratkim, so potrdili tudi protivnetno delovanje, kar vse pripomore k dokazanemu blagodejnemu učinku trpotčevega sirupa in podobnih pripravkov. V tujini je moč dobiti celo pastile in bonbone z izvlečkom trpotca. V tem letnem času torej nabiramo zel ozkolistnega trpotca, ki jo bomo uporabili za pripravo zdravilnih čajev in sirupa jeseni in pozimi. ==Vrste== Obstaja okrog 200 vrst trpotca, mednje sodijo:<br/> {| |- valign=top | *''[[Plantago afra]]'' *''[[Plantago africana]]'' *''[[Plantago aitchisonii]]'' *''[[Plantago alpina]]'' *''[[Plantago arborescens]]'' *''[[Plantago arenaria]]'' - indijski trpotec *''[[Plantago argentea]]'' - liburnijski trpotec *''[[Plantago asiatica]]'' - azijski trpotec *''[[Plantago atrata]]'' - črnikasti trpotec *''[[Plantago aucklandica]]'' *''[[Plantago bigelovii]]'' *''[[Plantago canescens]]'' *''[[Plantago coreana]]'' *''[[Plantago cordata]]'' *''[[Plantago coronopus]]'' - deljenolistni trpotec *''[[Plantago cornuti]]'' - Cornutijev trpotec *''[[Plantago cynops]]'' *''[[Plantago eripoda]]'' *''[[Plantago elongata]]'' *''[[Plantago erosa]]'' *''[[Plantago fernandezia]]'' *''[[Plantago fischeri]]'' *''[[Plantago gentianoides]]'' *''[[Plantago glabrifolia]]'' *''[[Plantago grayana]]'' *''[[Plantago hawaiiensis]]'' | *''[[Plantago hedleyi]]'' *''[[Plantago heterophylla]]'' *''[[Plantago hillebrandii]]'' *''[[Plantago himalaica]]'' *''[[Plantago holosteum]]'' - gredljasti trpotec *''[[Plantago incisa]]'' *''[[Plantago krajinai]]'' *''[[Plantago lanceolata]]'' - ozkolistni trpotec *''[[Plantago lanigera]]'' *''[[Plantago longissima]]'' *''[[Plantago macrocarpa]]'' *''[[Plantago major]]'' - veliki trpotec, navadni trpotec *''[[Plantago maritima]]'' - morski trpotec *''[[Plantago maxima]]'' *''[[Plantago media]]'' - srednji trpotec *''[[Plantago melanochrous]]'' *''[[Plantago musicola]]'' *''[[Plantago nivalis]]'' *''[[Plantago obconica]]'' *''[[Plantago ovata]]'' - *''[[Plantago pachyphylla]]'' *''[[Plantago palmata]]'' *''[[Plantago patagonica]]'' *''[[Plantago polysperma]]'' *''[[Plantago principes]]'' *''[[Plantago pusilla]]'' *''[[Plantago psyllium]]'' - peščeni trpotec | *''[[Plantago raoulii]]'' *''[[Plantago rapensis]]'' *''[[Plantago remota]]'' *''[[Plantago reniformis]]'' *''[[Plantago robusta]]'' *''[[Plantago rugelii]]'' *''[[Plantago rupicola]]'' *''[[Plantago schneideri]]'' *''[[Plantago sempervirens]]'' *''[[Plantago sparsiflora]]'' *''[[Plantago subulata]]'' *''[[Plantago spathulata]]'' *''[[Plantago tanalensis]]'' *''[[Plantago taqueti]]'' *''[[Plantago tenuiflora]]'' *''[[Plantago triandra]]'' *''[[Plantago triantha]]'' *''[[Plantago tweedyi]]'' |} ==Galerija== <gallery> Slika:Plantago alpina0.jpg|''Plantago alpina'' Slika:Plantago_lanceolata_plant.jpg|Ozkolistni trpotec (''Plantago lanceolata'') Slika:Ribwort 600.jpg |Ozkolistni trpotec (''Plantago lanceolata'') Slika:Plantago nivalis.JPG|''Plantago nivalis'' </gallery><gallery> Slika:Ribwort flower spike 800.jpg|Cvet ozkolistnega trpotca Slika:Plantago coronopus0.jpg|''Plantago coronopus'' Slika:Plantago-media-stepposa10.jpg|''Plantago media stepposa'' Slika:Plantago-maritima-flowers.JPG|''Plantago maritima'' </gallery> {{Commonscat|Plantago|{{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trpotčevke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] {{botanična škrbina}} ld7fjj71vodu7h7rqs4odtjdyfimexe 6687864 6687846 2026-06-10T17:57:53Z TadejM 738 Revert to revision 6651372 dated 2026-03-27 18:47:01 by Yerpo using [[:en:Wikipedia:Tools/Navigation_popups|popups]] 6687864 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Trpotec | image = Plantago_major.jpg | image_width = 250px | image_caption = Veliki trpotec (''Plantago major'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Lamiales]] (ustnatičevci) | familia = [[Plantaginaceae]] (trpotčevke) | genus = '''''Plantago''''' | genus_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] | subdivision_ranks = Podrodovi | subdivision = Rod plantango ima 5 podrodov.<br/> ''Plantago''<br/> ''Coronopus''<br/> ''Bougeria''<br/> ''Psyllium''<br/> ''Littorella''<br/> }} '''Trpôtec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Plantago''''') je [[rod (biologija)|rod]], ki vsebuje okrog 200 vrst majhih rastlin, nekatere pa zrastejo tudi do 60 cm v višino. Večina izmed njih sodi med [[zdravilna zelišča]], ki jih, zaradi razširjenosti teh [[Rastline|rastlin]], uporabljajo ljudski zdravilci po vsem svetu. Najbolj znana vrsta je [[Ozkolistni_trpotec|ozkolisti trpotec]] (''Plantago lanceolata''), ki je tudi znan pod imenom suličasti trpotec. ==Uporaba== V nekaterih evropskih državah se veliki trpotec uporablja v ljudskem [[zdravilstvo|zdravilstvu]] kot antiseptik. Nekateri iz njega naredijo dvilske namene uporabljamo zel ozkolistnega trpotca (Plantaginis lanceolatae herba), za katerega so značilni suličasti listi (nekateri mu pravijo tudi suličasti trpotec). Trpotec vsebuje tako imenovane iridoidne glikozide, med katerimi je najbolj znan avkubin. Spojina ima antiseptični učinek (v starejših virih najdemo podatke, da trpotec vsebuje ‘antibiotik’), ki pa je prisoten le pri uporabi sveže zmečkanih listov. Tako pride avkubin v stik z encimom, ki povzroči odcep sladkorne molekule in nastane antiseptično delujoča spojina, avkubigenin. Nepravilno oziroma premalo posušena droga postane črna zaradi polimerov avkubigenina in katalpola. Trpotec uporabljamo za preprečevanje okužb pri praskah in ranicah – služi torej kot nekakšna travniška prva pomoč. Za pripravo [[Čaj|čajev]] in [[Sadni sirup|sirupov]] pa uporabljamo drogo – posušeno zel trpotca. Tu avkubin in sorodna spojina katalpol nista več učinkovita, na prizorišče vstopijo druge učinkovine, zlasti fenolni glikozidi, kot je akteozid. Zdaj je pravi čas za nabiranje trpotca, ki ga potem posušimo in kot drogo uporabimo pozimi, v obdobju prehladov in gripe. Droga poleg omenjenih učinkovin vsebuje tudi čreslovine in sluzi, zato pripravki v obliki poparkov, zlasti pa sirupov (znani trpotčev sirup, na voljo v vsaki lekarni) blagodejno deluje na sluznico žrela in požiralnika. Ugotovili so tudi, da je akteozid zelo dober lovilec prostih radikalov, delujejo pa tudi protibakterijsko. V raziskavah, opravljenih pred kratkim, so potrdili tudi protivnetno delovanje, kar vse pripomore k dokazanemu blagodejnemu učinku trpotčevega sirupa in podobnih pripravkov. V tujini je moč dobiti celo pastile in bonbone z izvlečkom trpotca. V tem letnem času torej nabiramo zel ozkolistnega trpotca, ki jo bomo uporabili za pripravo zdravilnih čajev in sirupa jeseni in pozimi. ==Vrste== Obstaja okrog 200 vrst trpotca, mednje sodijo:<br/> {| |- valign=top | *''[[Plantago afra]]'' *''[[Plantago africana]]'' *''[[Plantago aitchisonii]]'' *''[[Plantago alpina]]'' *''[[Plantago arborescens]]'' *''[[Plantago arenaria]]'' - indijski trpotec *''[[Plantago argentea]]'' - liburnijski trpotec *''[[Plantago asiatica]]'' - azijski trpotec *''[[Plantago atrata]]'' - črnikasti trpotec *''[[Plantago aucklandica]]'' *''[[Plantago bigelovii]]'' *''[[Plantago canescens]]'' *''[[Plantago coreana]]'' *''[[Plantago cordata]]'' *''[[Plantago coronopus]]'' - deljenolistni trpotec *''[[Plantago cornuti]]'' - Cornutijev trpotec *''[[Plantago cynops]]'' *''[[Plantago eripoda]]'' *''[[Plantago elongata]]'' *''[[Plantago erosa]]'' *''[[Plantago fernandezia]]'' *''[[Plantago fischeri]]'' *''[[Plantago gentianoides]]'' *''[[Plantago glabrifolia]]'' *''[[Plantago grayana]]'' *''[[Plantago hawaiiensis]]'' | *''[[Plantago hedleyi]]'' *''[[Plantago heterophylla]]'' *''[[Plantago hillebrandii]]'' *''[[Plantago himalaica]]'' *''[[Plantago holosteum]]'' - gredljasti trpotec *''[[Plantago incisa]]'' *''[[Plantago krajinai]]'' *''[[Plantago lanceolata]]'' - ozkolistni trpotec *''[[Plantago lanigera]]'' *''[[Plantago longissima]]'' *''[[Plantago macrocarpa]]'' *''[[Plantago major]]'' - veliki trpotec, navadni trpotec *''[[Plantago maritima]]'' - morski trpotec *''[[Plantago maxima]]'' *''[[Plantago media]]'' - srednji trpotec *''[[Plantago melanochrous]]'' *''[[Plantago musicola]]'' *''[[Plantago nivalis]]'' *''[[Plantago obconica]]'' *''[[Plantago ovata]]'' - *''[[Plantago pachyphylla]]'' *''[[Plantago palmata]]'' *''[[Plantago patagonica]]'' *''[[Plantago polysperma]]'' *''[[Plantago principes]]'' *''[[Plantago pusilla]]'' *''[[Plantago psyllium]]'' - peščeni trpotec | *''[[Plantago raoulii]]'' *''[[Plantago rapensis]]'' *''[[Plantago remota]]'' *''[[Plantago reniformis]]'' *''[[Plantago robusta]]'' *''[[Plantago rugelii]]'' *''[[Plantago rupicola]]'' *''[[Plantago schneideri]]'' *''[[Plantago sempervirens]]'' *''[[Plantago sparsiflora]]'' *''[[Plantago subulata]]'' *''[[Plantago spathulata]]'' *''[[Plantago tanalensis]]'' *''[[Plantago taqueti]]'' *''[[Plantago tenuiflora]]'' *''[[Plantago triandra]]'' *''[[Plantago triantha]]'' *''[[Plantago tweedyi]]'' |} ==Galerija== <gallery> Slika:Plantago alpina0.jpg|''Plantago alpina'' Slika:Plantago_lanceolata_plant.jpg|Ozkolistni trpotec (''Plantago lanceolata'') Slika:Ribwort 600.jpg |Ozkolistni trpotec (''Plantago lanceolata'') Slika:Plantago nivalis.JPG|''Plantago nivalis'' </gallery><gallery> Slika:Ribwort flower spike 800.jpg|Cvet ozkolistnega trpotca Slika:Plantago coronopus0.jpg|''Plantago coronopus'' Slika:Plantago-media-stepposa10.jpg|''Plantago media stepposa'' Slika:Plantago-maritima-flowers.JPG|''Plantago maritima'' </gallery> {{Commonscat|Plantago|{{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trpotčevke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] {{botanična škrbina}} k88tyyjohfcrvbm7z5y5vazjv9btmjs Seznam cerkva v Sloveniji (N) 0 151737 6688088 6682900 2026-06-11T11:22:42Z Shabicht 3554 /* Nikolaj iz Mire */ 6688088 wikitext text/x-wiki {{Seznam cerkva v Sloveniji}} * ''Za Našo ljubo Gospo presvetega Srca Jezusovega glej [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega|Marija]]'' * ''[[Nedelja]] nima več cerkve v Sloveniji (edina je bila v [[Parecag]]u)'' * ''[[Stolnica#Stolnice v Sloveniji|Stolnice]] so zapisane krepko'' * ''Nebogoslužna cerkev je zapisana ležeče'' == [[Nazarij Koprski]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q60361889}} | [[Cerkev sv. Nazarija, Glem|Nazarij]] | [[Glem]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Škofija Koper|KP]] |} == [[Sveta Neža|Neža]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105699241}} | [[Cerkev sv. Neže, Brezje pri Dobrovi|Neža]] | [[Brezje pri Dobrovi]] | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q67076328}} | [[Cerkev sv. Neže, Brezje pri Oplotnici|Neža]] | [[Brezje pri Oplotnici]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105699256}} | [[Cerkev sv. Neže, Brezje pri Tržiču|Neža]] | [[Brezje pri Tržiču]] | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351152}} | [[Cerkev sv. Neže, Čanje|Neža]] | [[Čanje]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q18515891}} | [[Cerkev sv. Neže, Golčaj|Neža]] | [[Golčaj]] | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354505}} | [[Cerkev sv. Neže, Ključevica|Neža]] | [[Ključevica]] | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105699311}} | [[Cerkev sv. Neže, Knežja vas|Neža]] | [[Knežja vas]] | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60361926}} | [[Cerkev sv. Neže, Krajna vas|Neža]] | [[Krajna vas]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105699375}} | [[Cerkev sv. Neže, Liboje|Neža]] | [[Liboje]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60353935}} | [[Cerkev sv. Neže, Lopata|Neža]] | [[Lopata, Žužemberk|Lopata]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60354369}} | [[Cerkev sv. Neže, Prapreče|Neža]] | [[Prapreče, Trbovlje|Prapreče]] | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105699457}} | [[Cerkev sv. Neže, Seč|Neža]] | [[Seč, Kočevje|Seč]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q67075966}} | [[Cerkev sv. Neže, Sela pri Kamniku|Neža]] | [[Sela pri Kamniku]] | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354774}} | [[Cerkev sv. Neže, Slivna|Neža]] | [[Slivna]] | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354619}} | [[Cerkev sv. Neže, Vodice pri Gabrovki|Neža]] | [[Vodice pri Gabrovki]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351374}} | [[Cerkev sv. Neže, Vrh pri Površju|Neža]] | [[Vrh pri Površju]] | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353315}} | [[Cerkev sv. Neže, Vrhe|Neža]] | [[Vrhe, Slovenj Gradec|Vrhe]] | [[Župnija Sele|Sele]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354679}} | [[Cerkev sv. Neže, Zaloka|Neža]] | [[Zaloka]] | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Nikolaj iz Mire]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q66640997}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Adlešiči|Nikolaj]] | [[Adlešiči]] | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700814|lokalna=Ankaran church.jpg}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran|Nikolaj]] | [[Ankaran]] | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q66538438}} | ''[[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran|Nikolaj]]'' | ''[[Ankaran]]'' | ''[[Župnija Ankaran|Ankaran]]'' | ''[[Škofija Koper|KP]]'' |- | {{Slika d|Q60360744}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Avber|Nikolaj]] | [[Avber]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q12786872}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Babno Polje|Nikolaj]] | [[Babno Polje]] | [[Župnija Babno Polje|Babno Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700828}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Bela|Nikolaj]] | [[Bela, Kamnik|Bela]] | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352505}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Bevče|Miklavž]] | [[Bevče]] | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66458738}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Bohinjska Bistrica|Nikolaj]] | [[Bohinjska Bistrica]] | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786870}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Brdo|Nikolaj]] | [[Brdo, Domžale|Brdo]] | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700836}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|Nikolaj]] | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354685}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Brezovo|Nikolaj]] | [[Brezovo, Litija|Brezovo]] | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66458939}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Nikolaj]] | [[Budanje]] | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354578}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Budna vas|Miklavž]] | [[Budna vas]] | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60350092}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Bukovje pri Slivnici|Nikolaj]] | [[Bukovje pri Slivnici]] | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60351681}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Celje|Miklavž]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q18515890}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Cerov Log|Nikolaj]] | [[Cerov Log]] | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66481196}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Cerovo|Nikolaj]] | [[Cerovo]] | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700841}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Čolnišče|Nikolaj]] | [[Čolnišče]] | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786873}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dolenci|Nikolaj]] | [[Dolenci, Šalovci|Dolenci]] | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60353745}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo|Nikolaj]] | [[Dolenje Kronovo]] | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60351825}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Drama|Nikolaj]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | [[Župnija Škocjan pri Novem Mestu|Škocjan pri Novem Mestu]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60349722}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Drevenik|Miklavž]] | [[Drevenik]] | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105700848}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dvorje|Nikolaj]] | [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66712771}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dvor pri Polhovem Gradcu|Nikolaj]] | [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700852}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gabrovica pri Črnem Kalu|Nikolaj]] | [[Gabrovica pri Črnem Kalu]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60358514}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Godešič|Nikolaj]] | [[Godešič]] | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60360302}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Golac|Nikolaj]] | [[Golac]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105700855}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Golica|Nikolaj]] | [[Golica, Železniki|Golica]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60361371}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gornje Cerovo|Nikolaj]] | [[Gornje Cerovo]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gračišče|Nikolaj]] | [[Gračišče]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60357879}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gozd|Nikolaj]] | [[Gozd, Tržič|Gozd]] | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q69999017}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gradec|Nikolaj]] | [[Gradec, Krško|Gradec]] | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353906}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gradenc|Nikolaj]] | [[Gradenc]] | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700866}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gradišče v Tuhinju|Nikolaj]] | [[Gradišče v Tuhinju]] | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700875}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gradnik|Nikolaj]] | [[Gradnik]] | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700882}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Hlevni Vrh|Nikolaj]] | [[Hlevni Vrh]] | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700885}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Hudi Vrh|Nikolaj]] | [[Hudi Vrh]] | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354783}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Janče|Nikolaj]] | [[Janče]] | [[Župnija Janče|Janče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60359862}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Jazne|Nikolaj]] | [[Jazne]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105700891}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Katarija|Nikolaj]] | [[Katarija]] | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700898}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Knežja Lipa|Nikolaj]] | [[Knežja Lipa]] | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60362203}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Koper|Miklavž]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60350727}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Koritno|Miklavž]] | [[Koritno, Oplotnica|Koritno]] | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60351770}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Kostanjevica na Krki|Miklavž]] | [[Kostanjevica na Krki]] | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700907}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Kred|Nikolaj]] | [[Kred]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60361297}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Krstenica|Nikolaj]] | [[Krstenica]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359088}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Landol|Nikolaj]] | [[Landol]] | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60352057}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Laziše|Miklavž]] | [[Laziše]] | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349829}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Lemberg pri Šmarju|Miklavž]] | [[Lemberg pri Šmarju]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354563}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Litija|Nikolaj]] | [[Litija]] | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352571}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ljubija|Nikolaj]] | [[Ljubija, Mozirje|Ljubija]] | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q1236564}} | '''[[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Nikolaj]]''' | '''[[Ljubljana]]''' | '''[[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]]''' | '''[[Nadškofija Ljubljana|LJ]]''' |- | {{Slika d|Q66458739}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ljubljana (Bizovik)|Nikolaj]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700933}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Logatec|Nikolaj]] | [[Logatec]] | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356512}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Mače|Nikolaj]] | [[Mače, Preddvor|Mače]] | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60349466}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Majšperk|Nikolaj]] | [[Majšperk]] | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105700942}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Mali Lipoglav|Nikolaj]] | [[Mali Lipoglav]] | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354751}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Martinja vas pri Mokronogu|Nikolaj]] | [[Martinja vas pri Mokronogu]] | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q66759146}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Metlika|Nikolaj]] | [[Metlika]] | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105700947}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Mevkuž|Nikolaj]] | [[Mevkuž]] | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60348278}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Miklavž na Dravskem polju|Miklavž]] | [[Miklavž na Dravskem polju]] | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60346486}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Miklavž pri Ormožu|Miklavž]] | [[Miklavž pri Ormožu]] | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354321}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Miklavž pri Taboru|Miklavž]] | [[Miklavž pri Taboru]] | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66480892}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Močilno|Nikolaj]] | [[Močilno]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356492}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Možjanca|Nikolaj]] | [[Možjanca]] | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q3790872}} | '''[[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Nikolaj]]''' | '''[[Murska Sobota]]''' | '''[[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]]''' | '''[[Škofija Murska Sobota|MS]]''' |- | {{Slika d|Q60361423}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Neblo|Nikolaj]] | [[Neblo]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354893}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Nova Štifta|Nikolaj]] | [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]] | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q5429578}} | '''[[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto|Nikolaj]]''' | '''[[Novo mesto]]''' | '''[[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]]''' | '''[[Škofija Novo mesto|NM]]''' |- | {{Slika d|Q105700951}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ovsiše|Nikolaj]] | [[Ovsiše]] | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700956}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Pako|Nikolaj]] | [[Pako]] | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60358747}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Palčje|Nikolaj]] | [[Palčje]] | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60351953}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Pangrč Grm|Nikolaj]] | [[Pangrč Grm]] | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q56182459}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Petrušnja vas|Nikolaj]] | [[Petrušnja vas]] | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352522}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Planina|Miklavž]] | [[Planina, Ljubno|Planina]] | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60350040}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Planinska vas|Nikolaj]] | [[Planinska vas, Šentjur|Planinska vas]] | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60352355}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Plešivec|Miklavž]] | [[Plešivec, Velenje|Plešivec]] | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105700959}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Plužna|Nikolaj]] | [[Plužna]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359738}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podbrdo|Nikolaj]] | [[Podbrdo]] | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105700974}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Podgora|Miklavž]] | [[Podgora, Dobrepolje|Podgora]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q66493762}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podgorje|Nikolaj]] | [[Podgorje, Kamnik|Podgorje]] | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352274}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podkraj|Nikolaj]] | [[Podkraj, Hrastnik|Podkraj]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105700981}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|Nikolaj]] | [[Podsabotin]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60354102}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podturn pri Dolenjskih Toplicah|Nikolaj]] | [[Podturn pri Dolenjskih Toplicah]] | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352281}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Podvin pri Polzeli|Miklavž]] | [[Podvin pri Polzeli]] | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349658}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Polje ob Sotli|Nikolaj]] | [[Polje ob Sotli]] | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105700997}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Poreče|Nikolaj]] | [[Poreče]] | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q105701006}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Praprotno Brdo|Nikolaj]] | [[Praprotno Brdo]] | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354548}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Renke|Nikolaj]] | [[Renke]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354543}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Sava|Nikolaj]] | [[Sava, Litija|Sava]] | [[Župnija Sava|Sava]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354004}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Sela pri Ajdovcu|Nikolaj]] | [[Sela pri Ajdovcu]] | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60353451}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Sele|Miklavž]] | [[Sele, Slovenj Gradec|Sele]] | [[Župnija Sele|Sele]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q12800453}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Selo|Nikolaj]] | [[Selo, Moravske Toplice|Selo]] | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | {{Slika d|Q60351187}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Sevnica|Miklavž]] | [[Sevnica]] | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60349993}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Sotensko pri Šmarju|Miklavž]] | [[Sotensko pri Šmarju]] | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105701018}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Spodnja Sorica|Nikolaj]] | [[Spodnja Sorica]] | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q105701034}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Spodnje Bitnje|Nikolaj]] | [[Spodnje Bitnje]] | [[Župnija Žabnica|Žabnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q12786869}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Spodnji Čačič|Miklavž]] | [[Spodnji Čačič]] | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60359282}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Stara Vrhnika|Miklavž]] | [[Stara Vrhnika]] | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q68330400}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Stari Grad|Nikolaj]] | [[Stari Grad, Krško|Stari Grad]] | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q66475858}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Strahinj|Nikolaj]] | [[Strahinj]] | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60354122}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Stranska vas|Nikolaj]] | [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]] | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60360234}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Suhorje|Nikolaj]] | [[Suhorje]] | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60353603}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Šmiklavž|Miklavž]] | [[Šmiklavž, Slovenj Gradec|Šmiklavž]] | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60354285}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Trbovlje|Nikolaj]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60354208}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Tušev Dol|Nikolaj]] | [[Tušev Dol]] | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q105701049}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ulaka|Nikolaj]] | [[Ulaka, Bloke|Ulaka]] | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60351773}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Veliki Podlog|Nikolaj]] | [[Veliki Podlog]] | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60355432}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Visoko|Nikolaj]] | [[Visoko, Ig|Visoko]] | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352734}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Vrba|Nikolaj]] | [[Vrba, Dobrna|Vrba]] | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q105701060}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Vrh pri Fari|Nikolaj]] | [[Vrh pri Fari]] | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | {{Slika d|Q60352962}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Vuzenica|Nikolaj]] | [[Vuzenica]] | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q105701067}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Zabreznik|Nikolaj]] | [[Zabreznik]] | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60356470}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Zapoge|Nikolaj]] | [[Zapoge]] | [[Župnija Zapoge|Zapoge]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60346829}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Zavrč|Nikolaj]] | [[Zavrč]] | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | {{Slika d|Q60355626}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Zbilje|Nikolaj]] | [[Zbilje]] | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | {{Slika d|Q60352137}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Žalec|Nikolaj]] | [[Žalec]] | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Škofija Celje|CE]] |- | {{Slika d|Q60353914}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Žužemberk|Nikolaj]] | [[Žužemberk]] | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == [[Sveta Notburga|Notburga]] == {{Cerkve (tabela)}} |- | {{Slika d|Q105701290}} | [[Cerkev sv. Notburge, Kreplje|Notburga]] | [[Kreplje]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Škofija Koper|KP]] |- | {{Slika d|Q60359085}} | [[Cerkev sv. Notburge, Zagon|Notburga]] | [[Zagon]] | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] |} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji]] c5zphrvxalz89jzxahso9v2j08h88fr Pero 0 158155 6688008 6580452 2026-06-11T07:21:21Z Yerpo 8417 +ref 6688008 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni}} [[Slika:Types de plumes. - Larousse pour tous, -1907-1910-.jpg|thumb|right|Različne vrste peres]] [[Slika:Parts of feather modified.jpg|thumb|'''Deli peresa:'''<br />1. kosmača<br />2. rebrce (rahis)<br />3. vejica (radius)<br />4. puh<br />5. votli tulec (calamus)]] '''Pero''' je izrastek [[koža|kože]] [[ptiči|ptičev]], ki ga sestavljajo [[keratin|poroženele]] celice [[povrhnjica|povrhnjice]]. Izrašča po vsem telesu ptičev in tvori zaščitno plast, ki ji skupno pravimo '''perje'''. Izraz »perje« pomeni tudi množico peres, ne nujno v kontekstu poraščenosti ptičev, npr. kot polnilo za [[blazina|blazine]]. Po prisotnosti peres se ptiči ločijo od vseh drugih skupin [[živali]]. S perjem so bili poraščeni samo še [[dinozavri]] iz [[podred (biologija)|podreda]] [[Theropoda]], neposredni predniki ptičev. Glavna naloga ptičjega perja je povečanje površine kril za učinkovito letenje, sekundarno pa perje ptici pomaga pri ohranjanju toplote, njegova barva in oblika pa imata vlogo pri [[spolno vedenje|spolnem vedenju]] ali skrivanju pred plenilci. Peresa naj bi se razvila iz nitastih roženih izrastkov kože dinozavrov, ki so služili za toplotno izolacijo.<ref name="n935">{{cite journal | last1=Benton | first1=Michael J. | last2=Dhouailly | first2=Danielle | last3=Jiang | first3=Baoyu | last4=McNamara | first4=Maria | title=The Early Origin of Feathers | journal=Trends in Ecology & Evolution | volume=34 | issue=9 | date=2019 | doi=10.1016/j.tree.2019.04.018 | pages=856–869}}</ref> == Struktura peresa == Ptičje pero je sestavljeno iz tulca, strženastega rebrca, vej, gladkih in kaveljčastih vejic, ki skupaj sestavljajo kosmačo.<ref name="Geist">{{navedi knjigo |last=Geister |first=Iztok |authorlink=Iztok Geister |title=Slovenske ptice |year=1989 |publisher=[[Mladinska knjiga]] |location=Ljubljana }}</ref> Tulec je vsajen v kožo in se na drugi strani nadaljuje v osrednje rebro ali os, iz katerega dvostransko izrašča na stotine stranskih vej, nameščenih v eni ravnini. Iz vej se zopet dvostransko cepijo žarki ali vejice in na tistih, ki so obrnjene proti vrhu peresa, so drobni kaveljčki, s katerimi se oprijemajo nekaveljčkastih vejic naslednje stranske veje. Takšna prepletajoča zgradba daje peresu stalno obliko in trdnost. Po strukturi se β-keratin, ki sestavlja peresa, [[kljun]]e in [[krempelj|kremplje]] ptičev nekoliko razlikuje od α-keratina, ki ga najdemo v človeških [[las]]eh in [[noht]]ih. [[beljakovina|Beljakovinske]] verige so namreč med seboj povezane z [[vodikova vez|vodikovimi]] in [[disulfidna vez|disulfidnimi]] vezmi, kar tem strukturam daje še večjo trdnost. == Tipi peres == Poznamo dva glavna tipa peres, '''krovna''' in '''puhasta''' peresa. * Krovna peresa imajo ravno osrednjo os ali rebro, iz katerega izraščajo ožja stranska rebra, iz teh pa še manjša stranska rebrca, ki držijo rebra skupaj, zaradi česar slednja tvorijo ravno površino. Na bazi je predel med seboj nepovezanih reber, ki tvorijo puhast del peresa - kosmačo. * Puhasta peresa imajo samo rebra brez rebrc, ki niso urejena v ravno površino, podobno kot kosmača krovnih peres. * Letalna peresa so posebna oblika krovnih peres brez kosmače, ki jih najdemo na [[perut]]ih in [[rep]]u ptičev in imajo ključno vlogo pri [[Ptičji let|letenju]]. Letalna peresa na perutih so dolga, toga in nesimetrična. Oblikovana so tako, da med letom omogočajo čim večji vzgon. Repna peresa so pogosto vzdolžno simetrična. == Uporaba perja == Zaradi mehkobe in odlične toplotne izolacije uporabljamo perje, predvsem [[gosi|gosje]], kot polnilo za blazine, [[odeja|odeje]], [[spalna vreča|spalne vreče]] in zimska oblačila. V preteklosti so perje uporabljali tudi za izdelavo [[puščica (izstrelek)|puščic]] in pisanje. Sorodnim pisalom tako še danes pravimo [[pero (pisalo)|pero]]. [[Orli|Orlova]] peresa imajo za [[Ameriški staroselci|ameriške staroselce]] veliko kulturno in versko vrednost. == Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.earthlife.net/birds/feathers.html Ptičje pero] {{ikona en}} {{zbirka|Feather|Pero}} {{ptiči}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Telesna zgradba ptic]] kg1xrgrw5oaoxwlxn1d6iq141jmb17v Seznam občin v Furlaniji - Julijski krajini 0 160171 6687751 6687684 2026-06-10T12:57:43Z Erardo Galbi 166658 6687751 wikitext text/x-wiki [[File:Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg|thumb|right|300px|{{legend|#CC0000|Lega Furlanije - Julijske krajine v Italiji}}]] [[File:Map of region of Friuli-Venezia Giulia, Italy, with provinces-it.svg|thumb|right|300px|Štiri pokrajine dežele: {{legend|#50C878|[[Pokrajina Pordenone]]}} {{legend|#FFD300|[[Pokrajina Videm]]}} {{legend|#8080FF|[[Pokrajina Gorica]]}} {{legend|#FF8000|[[Pokrajina Trst]]}}]] V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] [[Italija|italijanske]] avtonomne [[italijanske dežele|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. V ukinjenih pokrajinah dežele Furlanija - Julijska krajina, ki jih sedaj lahko uporabimo le za namene statistike, se nahaja 215 občin (od januarja 2019): {| class="wikitable" |+ !Št. občin !Pokrajina !Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> !Prebivalci<br><small>(28. 2. 2026)</small> !Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> !Št. občin s statusom mesta |- |25 |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:467.14}} |{{formatnum:138831}} |{{Pop density|138831|467.14|km2|disp=num}} |6 |- |50 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |{{formatnum:2275.42}} |{{formatnum:311154}} |{{Pop density|311154|2275.42|km2|disp=num}} |8 |- |6 |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:212.51}} |{{formatnum:227748}} |{{Pop density|227748|212.51|km2|disp=num}} |1 |- |134 |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4969.30}} |{{formatnum:515611}} |{{Pop density|515611|4969.30|km2|disp=num}} |13 |} == Seznam == === Občine === :{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}} :'''Krepko''' – pokrajinsko središče {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci !Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> !Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ahten]] <small>(''Attimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1861}} |33,24 |{{Pop density|1861|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2272}} |13,35 |{{Pop density|2272|13.35|km2|disp=num}} |- |[[Amaro (Italia)|Amaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:841}} |33,26 |{{Pop density|841|33.26|km2|disp=num}} |- |[[Ampezzo (Italia)|Ampezzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1030}} |73,63 |{{Pop density|1030|73.63|km2|disp=num}} |- |[[Andreis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:282}} |26,95 |{{Pop density|282|26.95|km2|disp=num}} |- |[[Arba]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1309}} |15,31 |{{Pop density|1309|15.31|km2|disp=num}} |- |[[Arta Terme]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2243}} |42,77 |{{Pop density|2243|42.77|km2|disp=num}} |- |[[Aviano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9025}} |113,35 |{{Pop density|9025|113.35|km2|disp=num}} |- |[[Azzano Decimo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15554}} |51,34 |{{Pop density|15554|51.34|km2|disp=num}} |- |[[Bagnaria Arsa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3577}} |19,23 |{{Pop density|3577|19.23|km2|disp=num}} |- |[[Barcis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:261}} |103,41 |{{Pop density|261|103.41|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Bardo]] <small>(''Lusevera'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:700}} |53,05 |{{Pop density|700|53.05|km2|disp=num}} |- |[[Basiliano]] <small>(nekoč ''Pasian Schiavonesco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5353}} |43,05 |{{Pop density|5353|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Bertiolo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2577}} |26,07 |{{Pop density|2577|26.07|km2|disp=num}} |- |[[Bicinicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1922}} |16,01 |{{Pop density|1922|16.01|km2|disp=num}} |- |[[Bordano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:789}} |14,9 |{{Pop density|789|14.9|km2|disp=num}} |- |[[Brugnera]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9254}} |29,12 |{{Pop density|9254|29.12|km2|disp=num}} |- |[[Budoia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2552}} |37,36 |{{Pop density|2552|37.36|km2|disp=num}} |- |[[Buja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6627}} |25,51 |{{Pop density|6627|25.51|km2|disp=num}} |- |[[Buttrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4039}} |17,78 |{{Pop density|4039|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Camino al Tagliamento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1660}} |22,32 |{{Pop density|1660|22.32|km2|disp=num}} |- |[[Campoformido]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7679}} |21,93 |{{Pop density|7679|21.93|km2|disp=num}} |- |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1210}} |11,02 |{{Pop density|1210|11.02|km2|disp=num}} |- |[[Caneva]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6504}} |41,79 |{{Pop density|6504|41.79|km2|disp=num}} |- |[[Carlino (Italia)|Carlino]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2790}} |30,23 |{{Pop density|2790|30.23|km2|disp=num}} |- |[[Casarsa della Delizia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8440}} |20,47 |{{Pop density|8440|20.47|km2|disp=num}} |- |[[Cassacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2911}} |11,68 |{{Pop density|2911|11.68|km2|disp=num}} |- |[[Castelnovo del Friuli]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:913}} |22,48 |{{Pop density|913|22.48|km2|disp=num}} |- |[[Castions di Strada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3866}} |32,84 |{{Pop density|3866|32.84|km2|disp=num}} |- |[[Cavasso Nuovo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1606}} |10,6 |{{Pop density|1606|10.6|km2|disp=num}} |- |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1087}} |39,44 |{{Pop density|1087|39.44|km2|disp=num}} |- |[[Cercivento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:696}} |15,78 |{{Pop density|696|15.78|km2|disp=num}} |- |[[Chions]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5188}} |33,45 |{{Pop density|5188|33.45|km2|disp=num}} |- |[[Chiopris - Viscone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |9,21 |{{Pop density|620|9.21|km2|disp=num}} |- |[[Cimolais]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:421}} |100,86 |{{Pop density|421|100.86|km2|disp=num}} |- |[[Claut]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1005}} |165,91 |{{Pop density|1005|165.91|km2|disp=num}} |- |[[Clauzetto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:390}} |28,31 |{{Pop density|390|28.31|km2|disp=num}} |- |[[Codroipo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:15806}} |75,22 |{{Pop density|15806|75.22|km2|disp=num}} |- |[[Colloredo di Monte Albano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2231}} |21,75 |{{Pop density|2231|21.75|km2|disp=num}} |- |[[Comeglians]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:532}} |19,41 |{{Pop density|532|19.41|km2|disp=num}} |- |[[Cordenons]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:18203}} |56,34 |{{Pop density|18203|56.34|km2|disp=num}} |- |[[Cordovado]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2748}} |12,02 |{{Pop density|2748|12.02|km2|disp=num}} |- |[[Coseano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2247}} |23,8 |{{Pop density|2247|23.8|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Čedad]] <small>(''Cividale del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11378}} |50,65 |{{Pop density|11378|50.65|km2|disp=num}} |- |[[Čenta, Italija|Čenta]] <small>(''Tarcento'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9095}} |35,42 |{{Pop density|9095|35.42|km2|disp=num}} |- |[[Červinjan]] <small>(''Cervignano del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13409}} |29,17 |{{Pop density|13409|29.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Devin Nabrežina|Devin - Nabrežina]] <small>(''Duino-Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:8586}} |45,31 |{{Pop density|8586|45.31|km2|disp=num}} |- |[[Dignano (Italia)|Dignano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2389}} |27,54 |{{Pop density|2389|27.54|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Doberdob]] <small>(''Doberdò del Lago'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1441}} |27,05 |{{Pop density|1441|27.05|km2|disp=num}} |- |[[Dolenje v Brdih]] <small>(''Dolegna del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:390}} |12,88 |{{Pop density|390|12.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dolina, Trst|Dolina]] <small>(''San Dorligo della Valle'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:5912}} |24,22 |{{Pop density|5912|24.22|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dreka]] <small>(''Drenchia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:134}} |12,01 |{{Pop density|134|12.01|km2|disp=num}} |- |[[Dunja, Videm|Dunja]] <small>(''Dogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:192}} |70,37 |{{Pop density|192|70.37|km2|disp=num}} |- |[[Enemonzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1351}} |23,76 |{{Pop density|1351|23.76|km2|disp=num}} |- |[[Erto - Casso]] <small>(''Erto e Casso'')</small> |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:387}} |52,43 |{{Pop density|387|52.43|km2|disp=num}} |- |[[Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6279}} |37,19 |{{Pop density|6279|37.19|km2|disp=num}} |- |[[Fanna]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1556}} |10,26 |{{Pop density|1556|10.26|km2|disp=num}} |- |[[Fara ob Soči]] <small>(''Farra d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1752}} |10,25 |{{Pop density|1752|10.25|km2|disp=num}} |- |[[Fiume Veneto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11486}} |35,76 |{{Pop density|11486|35.76|km2|disp=num}} |- |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6408}} |28,80 |{{Pop density|6408|28.80|km2|disp=num}} |- |[[Flaibano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1197}} |17,32 |{{Pop density|1197|17.32|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Fojda]] <small>(''Faedis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3014}} |46,78 |{{Pop density|3014|46.78|km2|disp=num}} |- |[[Foljan - Sredipolje]] <small>(''Fogliano Redipuglia'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3052}} |7,92 |{{Pop density|3052|7.92|km2|disp=num}} |- |[[Fontanafredda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11537}} |46,4 |{{Pop density|11537|46.4|km2|disp=num}} |- |[[Forgaria nel Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1826}} |28,94 |{{Pop density|1826|28.94|km2|disp=num}} |- |[[Forni Avoltri]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:642}} |80,75 |{{Pop density|642|80.75|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sopra]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1027}} |81,66 |{{Pop density|1027|81.66|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sotto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |93,6 |{{Pop density|620|93.6|km2|disp=num}} |- |[[Frisanco]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:645}} |60,99 |{{Pop density|645|60.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Garmak]] <small>(''Grimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:374}} |16,11 |{{Pop density|374|16.11|km2|disp=num}} |- |[[Gonars]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4790}} |19,82 |{{Pop density|4790|19.82|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Gorica]]''' <small>(''Gorizia'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:35212}} |41,26 |{{Pop density|35212|41.26|km2|disp=num}} |- |[[Gorjani, Benečija|Gorjani]] <small>(''Montenars'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:558}} |20,59 |{{Pop density|558|20.59|km2|disp=num}} |- |[[Gradež, Gorica|Gradež]] <small>(''Grado'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:8462}} |111,33 |{{Pop density|8462|111.33|km2|disp=num}} |- |[[Gradišče ob Soči]] <small>(''Gradisca d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6528}} |11,22 |{{Pop density|6528|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Humin]] <small>(''Gemona del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11141}} |56,06 |{{Pop density|11141|56.06|km2|disp=num}} |- |[[Kluže]] <small>(''Chiusaforte'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:703}} |100,2 |{{Pop density|703|100.2|km2|disp=num}} |- |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] <small>(''Capriva del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1731}} |6,32 |{{Pop density|1731|6.32|km2|disp=num}} |- |[[Koren, Videm|Koren]] <small>(''Corno di Rosazzo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3269}} |12,62 |{{Pop density|3269|12.62|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Krmin]] <small>(''Cormons'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7543}} |35,09 |{{Pop density|7543|35.09|km2|disp=num}} |- |[[Latisana]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13647}} |37,8 |{{Pop density|13647|37.8|km2|disp=num}} |- |[[Lauco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |34,76 |{{Pop density|784|34.76|km2|disp=num}} |- |[[Lestizza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3885}} |34,32 |{{Pop density|3885|34.32|km2|disp=num}} |- |[[Lignano Sabbiadoro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6447}} |15,71 |{{Pop density|6447|15.71|km2|disp=num}} |- |[[Magnano in Riviera]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2366}} |8,34 |{{Pop density|2366|8.34|km2|disp=num}} |- |[[Majano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6051}} |28,28 |{{Pop density|6051|28.28|km2|disp=num}} |- |[[Maniago]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11818}} |69,46 |{{Pop density|11818|69.46|km2|disp=num}} |- |[[Manzano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6581}} |31,04 |{{Pop density|6581|31.04|km2|disp=num}} |- |[[Marano Lagunare]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1963}} |85,8 |{{Pop density|1963|85.8|km2|disp=num}} |- |[[Mariano del Friuli]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1600}} |8,59 |{{Pop density|1600|8.59|km2|disp=num}} |- |[[Martignacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6796}} |26,68 |{{Pop density|6796|26.68|km2|disp=num}} |- |[[Medeja, Gorica|Medeja]] <small>(''Medea'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:970}} |7,36 |{{Pop density|970|7.36|km2|disp=num}} |- |[[Meduno]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1674}} |31,59 |{{Pop density|1674|31.59|km2|disp=num}} |- |[[Mereto di Tomba]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2709}} |27,30 |{{Pop density|2709|27.30|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Milje, Trst|Milje]] <small>(''Muggia'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:13022}} |13,85 |{{Pop density|13022|13.85|km2|disp=num}} |- |[[Mojmak]] <small>(''Moimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1648}} |11,77 |{{Pop density|1648|11.77|km2|disp=num}} |- |[[Montereale Valcellina]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4517}} |67,88 |{{Pop density|4517|67.88|km2|disp=num}} |- |[[Moraro]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:767}} |3,57 |{{Pop density|767|3.57|km2|disp=num}} |- |[[Morsano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2865}} |32,54 |{{Pop density|2865|32.54|km2|disp=num}} |- |[[Mortegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5045}} |30,05 |{{Pop density|5045|30.05|km2|disp=num}} |- |[[Moruzzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2391}} |17,78 |{{Pop density|2391|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Moš]] <small>(''Mossa'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1659}} |6,21 |{{Pop density|1659|6.21|km2|disp=num}} |- |[[Možac]] <small>(''Moggio Udinese'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1814}} |142,44 |{{Pop density|1814|142.44|km2|disp=num}} |- |[[Muzzana del Turgnano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2641}} |24,29 |{{Pop density|2641|24.29|km2|disp=num}} |- |[[Na Bili]] <small>(''Resiutta'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:315}} |20,36 |{{Pop density|315|20.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]] <small>(Malborghetto-Valbruna)</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:969}} |124,21 |{{Pop density|969|124.21|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Neme]] <small>(''Nimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2778}} |33,9 |{{Pop density|2778|33.9|km2|disp=num}} |- |[[Oglej]] <small>(''Aquileia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3441}} |37,44 |{{Pop density|3441|37.44|km2|disp=num}} |- |[[Osoppo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3006}} |22,4 |{{Pop density|3006|22.4|km2|disp=num}} |- |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2010}} |57,9 |{{Pop density|2010|57.9|km2|disp=num}} |- |[[Pagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5044}} |14,93 |{{Pop density|5044|14.93|km2|disp=num}} |- |[[Palazzolo dello Stella]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3008}} |34,55 |{{Pop density|3008|34.55|km2|disp=num}} |- |[[Palmanova]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5409}} |13,3 |{{Pop density|5409|13.3|km2|disp=num}} |- |[[Paluzza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2372}} |69,75 |{{Pop density|2372|69.75|km2|disp=num}} |- |[[Pasian di Prato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9375}} |15,41 |{{Pop density|9375|15.41|km2|disp=num}} |- |[[Pasiano di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:7843}} |45,6 |{{Pop density|7843|45.6|km2|disp=num}} |- |[[Paularo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2737}} |84,24 |{{Pop density|2737|84.24|km2|disp=num}} |- |[[Pavia di Udine]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5698}} |34,34 |{{Pop density|5698|34.34|km2|disp=num}} |- |[[Pinzano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1567}} |21,95 |{{Pop density|1567|21.95|km2|disp=num}} |- |[[Pocenia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2595}} |23,98 |{{Pop density|2595|23.98|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podbonesec]] <small>(''Pulfero'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1033}} |48,68 |{{Pop density|1033|48.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podutana]] <small>(''San Leonardo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1161}} |26,91 |{{Pop density|1161|26.91|km2|disp=num}} |- |[[Polcenigo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3176}} |49,69 |{{Pop density|3176|49.69|km2|disp=num}} |- |[[Porcia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15251}} |29,53 |{{Pop density|15251|29.53|km2|disp=num}} |- |'''[[Pordenone]]''' |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:50583}} |38,21 |{{Pop density|50583|38.21|km2|disp=num}} |- |[[Porpetto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2650}} |18,05 |{{Pop density|2650|18.05|km2|disp=num}} |- |[[Poulét]] <small>(''Povoletto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5572}} |38,41 |{{Pop density|5572|38.41|km2|disp=num}} |- |[[Pozzuolo del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6880}} |34,37 |{{Pop density|6880|34.37|km2|disp=num}} |- |[[Pradamano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3536}} |15,91 |{{Pop density|3536|15.91|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Prapotno, Čedad|Prapotno]] <small>(''Prepotto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:809}} |33,24 |{{Pop density|809|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Prata di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8451}} |22,96 |{{Pop density|8451|22.96|km2|disp=num}} |- |[[Prato Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:927}} |81,72 |{{Pop density|927|81.72|km2|disp=num}} |- |[[Pravisdomini]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3471}} |16,21 |{{Pop density|3471|16.21|km2|disp=num}} |- |[[Precenicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1484}} |27,23 |{{Pop density|1484|27.23|km2|disp=num}} |- |[[Premarjak]] <small>(''Premariacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4187}} |39,89 |{{Pop density|4187|39.89|km2|disp=num}} |- |[[Preone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:266}} |22,47 |{{Pop density|266|22.47|km2|disp=num}} |- |[[Pušja vas]] <small>(''Venzone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2230}} |54,55 |{{Pop density|2230|54.55|km2|disp=num}} |- |[[Ragogna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3023}} |22,03 |{{Pop density|3023|22.03|km2|disp=num}} |- |[[Ratenj]] <small>(''Artegna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2877}} |11,22 |{{Pop density|2877|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Ravascletto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:560}} |26,48 |{{Pop density|560|26.48|km2|disp=num}} |- |[[Raveo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:508}} |12,6 |{{Pop density|508|12.6|km2|disp=num}} |- |[[Reana del Rojale]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5032}} |20,33 |{{Pop density|5032|20.33|km2|disp=num}} |- |[[Remanzacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6066}} |30,99 |{{Pop density|6066|30.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Repentabor]] <small>(''Monrupino'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:881}} |12,61 |{{Pop density|881|12.61|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Rezija]] <small>(''Resia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1091}} |119,31 |{{Pop density|1091|119.31|km2|disp=num}} |- |[[Rigolato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:502}} |30,77 |{{Pop density|502|30.77|km2|disp=num}} |- |[[Rive d'Arcano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2479}} |22,57 |{{Pop density|2479|22.57|km2|disp=num}} |- |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6403}} |47,43 |{{Pop density|6403|47.43|km2|disp=num}} |- |[[Romanž na Soči]] <small>(''Romans d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3702}} |15,5 |{{Pop density|3702|15.5|km2|disp=num}} |- |[[Ronchis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2054}} |18,4 |{{Pop density|2054|18.4|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ronke]] <small>(''Ronchi dei Legionari'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:11960}} |17,11 |{{Pop density|11960|17.11|km2|disp=num}} |- |[[Roveredo in Piano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5779}} |15,86 |{{Pop density|5779|15.86|km2|disp=num}} |- |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2995}} |19,47 |{{Pop density|2995|19.47|km2|disp=num}} |- |[[Sacile]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:19897}} |32,74 |{{Pop density|19897|32.74|km2|disp=num}} |- |[[San Daniele del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:8072}} |34,78 |{{Pop density|8072|34.78|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio della Richinvelda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4530}} |48,15 |{{Pop density|4530|48.15|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio di Nogaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7681}} |25,49 |{{Pop density|7681|25.49|km2|disp=num}} |- |{{Brez preloma|[[Sveti Janez na Rinži]] <small>(''San Giovanni al Natisone'')</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6117}} |24,06 |{{Pop density|6117|24.06|km2|disp=num}} |- |[[San Martino al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1496}} |17,98 |{{Pop density|1496|17.98|km2|disp=num}} |- |[[San Quirino]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4274}} |51,76 |{{Pop density|4274|51.76|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15011}} |60,88 |{{Pop density|15011|60.88|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Torre]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1333}} |11,58 |{{Pop density|1333|11.58|km2|disp=num}} |- |[[San Vito di Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1682}} |8,57 |{{Pop density|1682|8.57|km2|disp=num}} |- |[[Santa Maria la Longa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2417}} |19,6 |{{Pop density|2417|19.6|km2|disp=num}} |- |[[Sappada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1315}} |62,06 |{{Pop density|1315|62.06|km2|disp=num}} |- |[[Sauris]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:419}} |41,49 |{{Pop density|419|41.49|km2|disp=num}} |- |[[Sedegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3937}} |50,53 |{{Pop density|3937|50.53|km2|disp=num}} |- |[[Sequals]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2221}} |27,7 |{{Pop density|2221|27.7|km2|disp=num}} |- |[[Sesto al Reghena]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6319}} |40,68 |{{Pop density|6319|40.68|km2|disp=num}} |- |[[Socchieve]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:941}} |66,12 |{{Pop density|941|66.12|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje]] <small>(''Savogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:482}} |22,17 |{{Pop density|482|22.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje ob Soči]] <small>(''Savogna d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1727}} |16,98 |{{Pop density|1727|16.98|km2|disp=num}} |- |[[Spilimbergo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11902}} |71,88 |{{Pop density|11902|71.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Srednje, Benečija|Srednje]] <small>(''Stregna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:398}} |19,69 |{{Pop density|398|19.69|km2|disp=num}} |- |[[Sutrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1371}} |20,75 |{{Pop density|1371|20.75|km2|disp=num}} |- |[[Škocjan ob Soči]] <small>(''San Canzian d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6309}} |33,89 |{{Pop density|6309|33.89|km2|disp=num}} |- |[[Šlovrenc ob Soči]] <small>(''San Lorenzo Isontino'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1548}} |4,4 |{{Pop density|1548|4.4|km2|disp=num}} |- |[[Špeter ob Soči]] <small>(''San Pier d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2019}} |9,03 |{{Pop density|2019|9.03|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Špeter Slovenov]] <small>(''San Pietro al Natisone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2223}} |23,97 |{{Pop density|2223|23.97|km2|disp=num}} |- |[[Štarancan]] <small>(''Staranzano'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7199}} |19,66 |{{Pop density|7199|19.66|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Števerjan]] <small>(''San Floriano del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:798}} |10,63 |{{Pop density|798|10.63|km2|disp=num}} |- |[[Tablja]] <small>(''Pontebba'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1503}} |99,66 |{{Pop density|1503|99.66|km2|disp=num}} |- |[[Talmassons]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4144}} |43,05 |{{Pop density|4144|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Taržizem]] <small>(''Tricesimo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7609}} |17,68 |{{Pop density|7609|17.68|km2|disp=num}} |- |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:14262}} |15,37 |{{Pop density|14262|15.37|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tavorjana]] <small>(''Torreano'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2213}} |34,99 |{{Pop density|2213|34.99|km2|disp=num}} |- |[[Terzo di Aquileia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2881}} |28,36 |{{Pop density|2881|28.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tipana|Tajpana]] <small>(''Taipana'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:679}} |65,44 |{{Pop density|679|65.44|km2|disp=num}} |- |[[Tolmeč]] <small>(''Tolmezzo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:10570}} |64,62 |{{Pop density|10570|64.62|km2|disp=num}} |- |[[Torviscosa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2969}} |48,62 |{{Pop density|2969|48.62|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sopra]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:358}} |125,15 |{{Pop density|358|125.15|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sotto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:410}} |85,55 |{{Pop density|410|85.55|km2|disp=num}} |- |[[Trasaghis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2298}} |77,85 |{{Pop density|2298|77.85|km2|disp=num}} |- |[[Travesio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1814}} |28,38 |{{Pop density|1814|28.38|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Trbiž]] <small>(''Tarvisio'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4577}} |208,36 |{{Pop density|4577|208.36|km2|disp=num}} |- |[[Treppo Grande]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1741}} |11,32 |{{Pop density|1741|11.32|km2|disp=num}} |- |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |35,59 |{{Pop density|784|35.59|km2|disp=num}} |- |[[Trivignano Udinese]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1689}} |18,46 |{{Pop density|1689|18.46|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Trst]]''' <small>(''Trieste'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:202123}} |85,11 |{{Pop density|202123|85.11|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tržič, Gorica|Tržič]] <small>(''Monfalcone'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:27041}} |27,9 |{{Pop density|27041|27.9|km2|disp=num}} |- |[[Turjak, Gorica|Turjak]] <small>(''Turriaco'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2780}} |5,18 |{{Pop density|2780|5.18|km2|disp=num}} |- |[[Vajont, Pordenone|Vajont]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1715}} |1,59 |{{Pop density|1715|1.59|km2|disp=num}} |- |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3967}} |29,68 |{{Pop density|3967|29.68|km2|disp=num}} |- |[[Varmo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2830}} |34,92 |{{Pop density|2830|34.92|km2|disp=num}} |- |[[Verzegnis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:906}} |39,33 |{{Pop density|906|39.33|km2|disp=num}} |- |[[Videm, Italija|'''Videm''']] <small>(''Udine'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:98287}} |57,17 |{{Pop density|98287|57.17|km2|disp=num}} |- |[[Vileš]] <small>(''Villesse'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1717}} |12,05 |{{Pop density|1717|12.05|km2|disp=num}} |- |[[Villa Santina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2222}} |12,99 |{{Pop density|2222|12.99|km2|disp=num}} |- |[[Visco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:775}} |3,52 |{{Pop density|775|3.52|km2|disp=num}} |- |[[Vito d'Asio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:818}} |53,72 |{{Pop density|818|53.72|km2|disp=num}} |- |[[Vivaro]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1399}} |37,68 |{{Pop density|1399|37.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] <small>(''Sagrado'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2236}} |13,94 |{{Pop density|2236|13.94|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zgonik]] <small>(''Sgonico'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:2077}} |31,4 |{{Pop density|2077|31.4|km2|disp=num}} |- |[[Zoppola]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8419}} |45,54 |{{Pop density|8419|45.54|km2|disp=num}} |- |[[Zuglio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:606}} |18,21 |{{Pop density|606|18.21|km2|disp=num}} |} === Nekdanje občine === {| class="wikitable" |+ !Nekdanja občina !Datum ukinitve !Nova občina ali pridružitev !Pokrajina |- |[[Cesclans]] |1. oktober 1871 |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Mione]] |1. januar 1872 |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Castel del Monte Udinese]] |1. februar 1878 |[[Prapotno]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Pontebba Nuova]] <small>(nekoč ''Pontefella'')</small>}} |23. september 1924 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |{{Brez preloma|[[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'', nekoč ''Podgora'')</small>}} |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Ipplis]] |15. april 1928 |[[Premarjak]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Perteole]] |15. april 1928 |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ciseriis]] |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Segnacco]] <small>(nekoč ''Collalto della Soima'')</small> |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Muscoli]] - [[Strassoldo]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Scodovacca]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Feletto Umberto]] <small>(nekoč ''Feletto'')</small> |13. maj 1928 |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Lipalja vas]] <small>(''Laglesie San Leopoldo'')</small> |19. maj 1928 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Žabnice]] <small>(''Camporosso in Valcanale'')</small> |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Bela Peč, Trbiž|Bela Peč]] <small>(''Fusine in Valromana'', nekoč ''Roccalba'')</small>}} |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivolto]] <small>(nekoč ''Passariano'')</small> |15. junij 1928 |[[Codroipo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Naborjet]] <small>(''Malborghetto'')</small> |7. avgust 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] <small>(''Duino'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Nabrežina]] <small>(''Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small>}} |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Mavhinje]] <small>(''Malchina'', nekoč ''Mauchinie'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Šempolaj]] <small>(''San Pelagio'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] <small>(''Slivia'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Ukve]] - [[Ovčja vas]] <small>(''Ugovizza-Valbruna'', nekoč ''Ucovizza'')</small>}} |7. avgost 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ronec]] <small>(''Rodda'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tarčet]] <small>(''Tarcetta'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Vallenoncello]] |27. april 1930 |[[Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Joannis]] |2. julij 1931 |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Campolongo al Torre]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tapogliano]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivignano]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Teor]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Arzene]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Valvasone]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Fiumicello]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Villa Vicentina]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ligosullo]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Treppo Carnico]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji| Furlanija - Julijska krajina]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini| ]] d9xmt9scl5vxwzx98x8l3gvwbxoluzx 6687753 6687751 2026-06-10T13:05:56Z Erardo Galbi 166658 6687753 wikitext text/x-wiki [[File:Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg|thumb|right|300px|{{legend|#CC0000|Lega Furlanije - Julijske krajine v Italiji}}]] [[File:Map of region of Friuli-Venezia Giulia, Italy, with provinces-it.svg|thumb|right|300px|Štiri pokrajine dežele: {{legend|#50C878|[[Pokrajina Pordenone]]}} {{legend|#FFD300|[[Pokrajina Videm]]}} {{legend|#8080FF|[[Pokrajina Gorica]]}} {{legend|#FF8000|[[Pokrajina Trst]]}}]] V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] [[Italija|italijanske]] avtonomne [[italijanske dežele|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. V ukinjenih pokrajinah dežele Furlanija - Julijska krajina, ki jih sedaj lahko uporabimo le za namene statistike, se nahaja 215 občin (od januarja 2019): {| class="wikitable" |+ !Št. občin !Pokrajina !Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> !Prebivalci<br><small>(28. 2. 2026)</small> !Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> !Št. občin s<br>statusom mesta |- |25 |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:467.14}} |{{formatnum:138831}} |{{Pop density|138831|467.14|km2|disp=num}} |6 |- |50 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |{{formatnum:2275.42}} |{{formatnum:311154}} |{{Pop density|311154|2275.42|km2|disp=num}} |8 |- |6 |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:212.51}} |{{formatnum:227748}} |{{Pop density|227748|212.51|km2|disp=num}} |1 |- |134 |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4969.30}} |{{formatnum:515611}} |{{Pop density|515611|4969.30|km2|disp=num}} |13 |} == Seznam == === Občine === :{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}} :'''Krepko''' – pokrajinsko središče {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci !Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> !Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ahten]] <small>(''Attimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1861}} |33,24 |{{Pop density|1861|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2272}} |13,35 |{{Pop density|2272|13.35|km2|disp=num}} |- |[[Amaro (Italia)|Amaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:841}} |33,26 |{{Pop density|841|33.26|km2|disp=num}} |- |[[Ampezzo (Italia)|Ampezzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1030}} |73,63 |{{Pop density|1030|73.63|km2|disp=num}} |- |[[Andreis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:282}} |26,95 |{{Pop density|282|26.95|km2|disp=num}} |- |[[Arba]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1309}} |15,31 |{{Pop density|1309|15.31|km2|disp=num}} |- |[[Arta Terme]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2243}} |42,77 |{{Pop density|2243|42.77|km2|disp=num}} |- |[[Aviano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9025}} |113,35 |{{Pop density|9025|113.35|km2|disp=num}} |- |[[Azzano Decimo]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15554}} |51,34 |{{Pop density|15554|51.34|km2|disp=num}} |- |[[Bagnaria Arsa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3577}} |19,23 |{{Pop density|3577|19.23|km2|disp=num}} |- |[[Barcis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:261}} |103,41 |{{Pop density|261|103.41|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Bardo]] <small>(''Lusevera'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:700}} |53,05 |{{Pop density|700|53.05|km2|disp=num}} |- |[[Basiliano]] <small>(nekoč ''Pasian Schiavonesco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5353}} |43,05 |{{Pop density|5353|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Bertiolo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2577}} |26,07 |{{Pop density|2577|26.07|km2|disp=num}} |- |[[Bicinicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1922}} |16,01 |{{Pop density|1922|16.01|km2|disp=num}} |- |[[Bordano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:789}} |14,9 |{{Pop density|789|14.9|km2|disp=num}} |- |[[Brugnera]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9254}} |29,12 |{{Pop density|9254|29.12|km2|disp=num}} |- |[[Budoia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2552}} |37,36 |{{Pop density|2552|37.36|km2|disp=num}} |- |[[Buja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6627}} |25,51 |{{Pop density|6627|25.51|km2|disp=num}} |- |[[Buttrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4039}} |17,78 |{{Pop density|4039|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Camino al Tagliamento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1660}} |22,32 |{{Pop density|1660|22.32|km2|disp=num}} |- |[[Campoformido]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7679}} |21,93 |{{Pop density|7679|21.93|km2|disp=num}} |- |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1210}} |11,02 |{{Pop density|1210|11.02|km2|disp=num}} |- |[[Caneva]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6504}} |41,79 |{{Pop density|6504|41.79|km2|disp=num}} |- |[[Carlino (Italia)|Carlino]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2790}} |30,23 |{{Pop density|2790|30.23|km2|disp=num}} |- |[[Casarsa della Delizia]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8440}} |20,47 |{{Pop density|8440|20.47|km2|disp=num}} |- |[[Cassacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2911}} |11,68 |{{Pop density|2911|11.68|km2|disp=num}} |- |[[Castelnovo del Friuli]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:913}} |22,48 |{{Pop density|913|22.48|km2|disp=num}} |- |[[Castions di Strada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3866}} |32,84 |{{Pop density|3866|32.84|km2|disp=num}} |- |[[Cavasso Nuovo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1606}} |10,6 |{{Pop density|1606|10.6|km2|disp=num}} |- |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1087}} |39,44 |{{Pop density|1087|39.44|km2|disp=num}} |- |[[Cercivento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:696}} |15,78 |{{Pop density|696|15.78|km2|disp=num}} |- |[[Chions]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5188}} |33,45 |{{Pop density|5188|33.45|km2|disp=num}} |- |[[Chiopris - Viscone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |9,21 |{{Pop density|620|9.21|km2|disp=num}} |- |[[Cimolais]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:421}} |100,86 |{{Pop density|421|100.86|km2|disp=num}} |- |[[Claut]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1005}} |165,91 |{{Pop density|1005|165.91|km2|disp=num}} |- |[[Clauzetto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:390}} |28,31 |{{Pop density|390|28.31|km2|disp=num}} |- |[[Codroipo]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:15806}} |75,22 |{{Pop density|15806|75.22|km2|disp=num}} |- |[[Colloredo di Monte Albano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2231}} |21,75 |{{Pop density|2231|21.75|km2|disp=num}} |- |[[Comeglians]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:532}} |19,41 |{{Pop density|532|19.41|km2|disp=num}} |- |[[Cordenons]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:18203}} |56,34 |{{Pop density|18203|56.34|km2|disp=num}} |- |[[Cordovado]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2748}} |12,02 |{{Pop density|2748|12.02|km2|disp=num}} |- |[[Coseano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2247}} |23,8 |{{Pop density|2247|23.8|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Čedad]] <small>(''Cividale del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11378}} |50,65 |{{Pop density|11378|50.65|km2|disp=num}} |- |[[Čenta, Italija|Čenta]] <small>(''Tarcento'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9095}} |35,42 |{{Pop density|9095|35.42|km2|disp=num}} |- |[[Červinjan]] <small>(''Cervignano del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13409}} |29,17 |{{Pop density|13409|29.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Devin Nabrežina|Devin - Nabrežina]] <small>(''Duino-Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:8586}} |45,31 |{{Pop density|8586|45.31|km2|disp=num}} |- |[[Dignano (Italia)|Dignano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2389}} |27,54 |{{Pop density|2389|27.54|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Doberdob]] <small>(''Doberdò del Lago'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1441}} |27,05 |{{Pop density|1441|27.05|km2|disp=num}} |- |[[Dolenje v Brdih]] <small>(''Dolegna del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:390}} |12,88 |{{Pop density|390|12.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dolina, Trst|Dolina]] <small>(''San Dorligo della Valle'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:5912}} |24,22 |{{Pop density|5912|24.22|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dreka]] <small>(''Drenchia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:134}} |12,01 |{{Pop density|134|12.01|km2|disp=num}} |- |[[Dunja, Videm|Dunja]] <small>(''Dogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:192}} |70,37 |{{Pop density|192|70.37|km2|disp=num}} |- |[[Enemonzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1351}} |23,76 |{{Pop density|1351|23.76|km2|disp=num}} |- |[[Erto - Casso]] <small>(''Erto e Casso'')</small> |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:387}} |52,43 |{{Pop density|387|52.43|km2|disp=num}} |- |[[Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6279}} |37,19 |{{Pop density|6279|37.19|km2|disp=num}} |- |[[Fanna]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1556}} |10,26 |{{Pop density|1556|10.26|km2|disp=num}} |- |[[Fara ob Soči]] <small>(''Farra d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1752}} |10,25 |{{Pop density|1752|10.25|km2|disp=num}} |- |[[Fiume Veneto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11486}} |35,76 |{{Pop density|11486|35.76|km2|disp=num}} |- |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6408}} |28,80 |{{Pop density|6408|28.80|km2|disp=num}} |- |[[Flaibano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1197}} |17,32 |{{Pop density|1197|17.32|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Fojda]] <small>(''Faedis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3014}} |46,78 |{{Pop density|3014|46.78|km2|disp=num}} |- |[[Foljan - Sredipolje]] <small>(''Fogliano Redipuglia'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3052}} |7,92 |{{Pop density|3052|7.92|km2|disp=num}} |- |[[Fontanafredda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11537}} |46,4 |{{Pop density|11537|46.4|km2|disp=num}} |- |[[Forgaria nel Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1826}} |28,94 |{{Pop density|1826|28.94|km2|disp=num}} |- |[[Forni Avoltri]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:642}} |80,75 |{{Pop density|642|80.75|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sopra]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1027}} |81,66 |{{Pop density|1027|81.66|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sotto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |93,6 |{{Pop density|620|93.6|km2|disp=num}} |- |[[Frisanco]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:645}} |60,99 |{{Pop density|645|60.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Garmak]] <small>(''Grimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:374}} |16,11 |{{Pop density|374|16.11|km2|disp=num}} |- |[[Gonars]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4790}} |19,82 |{{Pop density|4790|19.82|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Gorica]]''' <small>(''Gorizia'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:35212}} |41,26 |{{Pop density|35212|41.26|km2|disp=num}} |- |[[Gorjani, Benečija|Gorjani]] <small>(''Montenars'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:558}} |20,59 |{{Pop density|558|20.59|km2|disp=num}} |- |[[Gradež, Gorica|Gradež]] <small>(''Grado'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:8462}} |111,33 |{{Pop density|8462|111.33|km2|disp=num}} |- |[[Gradišče ob Soči]] <small>(''Gradisca d'Isonzo'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6528}} |11,22 |{{Pop density|6528|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Humin]] <small>(''Gemona del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11141}} |56,06 |{{Pop density|11141|56.06|km2|disp=num}} |- |[[Kluže]] <small>(''Chiusaforte'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:703}} |100,2 |{{Pop density|703|100.2|km2|disp=num}} |- |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] <small>(''Capriva del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1731}} |6,32 |{{Pop density|1731|6.32|km2|disp=num}} |- |[[Koren, Videm|Koren]] <small>(''Corno di Rosazzo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3269}} |12,62 |{{Pop density|3269|12.62|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Krmin]] <small>(''Cormons'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7543}} |35,09 |{{Pop density|7543|35.09|km2|disp=num}} |- |[[Latisana]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13647}} |37,8 |{{Pop density|13647|37.8|km2|disp=num}} |- |[[Lauco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |34,76 |{{Pop density|784|34.76|km2|disp=num}} |- |[[Lestizza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3885}} |34,32 |{{Pop density|3885|34.32|km2|disp=num}} |- |[[Lignano Sabbiadoro]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6447}} |15,71 |{{Pop density|6447|15.71|km2|disp=num}} |- |[[Magnano in Riviera]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2366}} |8,34 |{{Pop density|2366|8.34|km2|disp=num}} |- |[[Majano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6051}} |28,28 |{{Pop density|6051|28.28|km2|disp=num}} |- |[[Maniago]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11818}} |69,46 |{{Pop density|11818|69.46|km2|disp=num}} |- |[[Manzano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6581}} |31,04 |{{Pop density|6581|31.04|km2|disp=num}} |- |[[Marano Lagunare]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1963}} |85,8 |{{Pop density|1963|85.8|km2|disp=num}} |- |[[Mariano del Friuli]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1600}} |8,59 |{{Pop density|1600|8.59|km2|disp=num}} |- |[[Martignacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6796}} |26,68 |{{Pop density|6796|26.68|km2|disp=num}} |- |[[Medeja, Gorica|Medeja]] <small>(''Medea'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:970}} |7,36 |{{Pop density|970|7.36|km2|disp=num}} |- |[[Meduno]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1674}} |31,59 |{{Pop density|1674|31.59|km2|disp=num}} |- |[[Mereto di Tomba]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2709}} |27,30 |{{Pop density|2709|27.30|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Milje, Trst|Milje]] <small>(''Muggia'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:13022}} |13,85 |{{Pop density|13022|13.85|km2|disp=num}} |- |[[Mojmak]] <small>(''Moimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1648}} |11,77 |{{Pop density|1648|11.77|km2|disp=num}} |- |[[Montereale Valcellina]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4517}} |67,88 |{{Pop density|4517|67.88|km2|disp=num}} |- |[[Moraro]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:767}} |3,57 |{{Pop density|767|3.57|km2|disp=num}} |- |[[Morsano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2865}} |32,54 |{{Pop density|2865|32.54|km2|disp=num}} |- |[[Mortegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5045}} |30,05 |{{Pop density|5045|30.05|km2|disp=num}} |- |[[Moruzzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2391}} |17,78 |{{Pop density|2391|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Moš]] <small>(''Mossa'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1659}} |6,21 |{{Pop density|1659|6.21|km2|disp=num}} |- |[[Možac]] <small>(''Moggio Udinese'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1814}} |142,44 |{{Pop density|1814|142.44|km2|disp=num}} |- |[[Muzzana del Turgnano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2641}} |24,29 |{{Pop density|2641|24.29|km2|disp=num}} |- |[[Na Bili]] <small>(''Resiutta'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:315}} |20,36 |{{Pop density|315|20.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]] <small>(Malborghetto-Valbruna)</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:969}} |124,21 |{{Pop density|969|124.21|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Neme]] <small>(''Nimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2778}} |33,9 |{{Pop density|2778|33.9|km2|disp=num}} |- |[[Oglej]] <small>(''Aquileia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3441}} |37,44 |{{Pop density|3441|37.44|km2|disp=num}} |- |[[Osoppo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3006}} |22,4 |{{Pop density|3006|22.4|km2|disp=num}} |- |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2010}} |57,9 |{{Pop density|2010|57.9|km2|disp=num}} |- |[[Pagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5044}} |14,93 |{{Pop density|5044|14.93|km2|disp=num}} |- |[[Palazzolo dello Stella]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3008}} |34,55 |{{Pop density|3008|34.55|km2|disp=num}} |- |[[Palmanova]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5409}} |13,3 |{{Pop density|5409|13.3|km2|disp=num}} |- |[[Paluzza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2372}} |69,75 |{{Pop density|2372|69.75|km2|disp=num}} |- |[[Pasian di Prato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9375}} |15,41 |{{Pop density|9375|15.41|km2|disp=num}} |- |[[Pasiano di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:7843}} |45,6 |{{Pop density|7843|45.6|km2|disp=num}} |- |[[Paularo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2737}} |84,24 |{{Pop density|2737|84.24|km2|disp=num}} |- |[[Pavia di Udine]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5698}} |34,34 |{{Pop density|5698|34.34|km2|disp=num}} |- |[[Pinzano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1567}} |21,95 |{{Pop density|1567|21.95|km2|disp=num}} |- |[[Pocenia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2595}} |23,98 |{{Pop density|2595|23.98|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podbonesec]] <small>(''Pulfero'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1033}} |48,68 |{{Pop density|1033|48.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podutana]] <small>(''San Leonardo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1161}} |26,91 |{{Pop density|1161|26.91|km2|disp=num}} |- |[[Polcenigo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3176}} |49,69 |{{Pop density|3176|49.69|km2|disp=num}} |- |[[Porcia]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15251}} |29,53 |{{Pop density|15251|29.53|km2|disp=num}} |- |'''[[Pordenone]]''' ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:50583}} |38,21 |{{Pop density|50583|38.21|km2|disp=num}} |- |[[Porpetto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2650}} |18,05 |{{Pop density|2650|18.05|km2|disp=num}} |- |[[Poulét]] <small>(''Povoletto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5572}} |38,41 |{{Pop density|5572|38.41|km2|disp=num}} |- |[[Pozzuolo del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6880}} |34,37 |{{Pop density|6880|34.37|km2|disp=num}} |- |[[Pradamano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3536}} |15,91 |{{Pop density|3536|15.91|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Prapotno, Čedad|Prapotno]] <small>(''Prepotto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:809}} |33,24 |{{Pop density|809|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Prata di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8451}} |22,96 |{{Pop density|8451|22.96|km2|disp=num}} |- |[[Prato Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:927}} |81,72 |{{Pop density|927|81.72|km2|disp=num}} |- |[[Pravisdomini]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3471}} |16,21 |{{Pop density|3471|16.21|km2|disp=num}} |- |[[Precenicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1484}} |27,23 |{{Pop density|1484|27.23|km2|disp=num}} |- |[[Premarjak]] <small>(''Premariacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4187}} |39,89 |{{Pop density|4187|39.89|km2|disp=num}} |- |[[Preone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:266}} |22,47 |{{Pop density|266|22.47|km2|disp=num}} |- |[[Pušja vas]] <small>(''Venzone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2230}} |54,55 |{{Pop density|2230|54.55|km2|disp=num}} |- |[[Ragogna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3023}} |22,03 |{{Pop density|3023|22.03|km2|disp=num}} |- |[[Ratenj]] <small>(''Artegna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2877}} |11,22 |{{Pop density|2877|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Ravascletto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:560}} |26,48 |{{Pop density|560|26.48|km2|disp=num}} |- |[[Raveo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:508}} |12,6 |{{Pop density|508|12.6|km2|disp=num}} |- |[[Reana del Rojale]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5032}} |20,33 |{{Pop density|5032|20.33|km2|disp=num}} |- |[[Remanzacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6066}} |30,99 |{{Pop density|6066|30.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Repentabor]] <small>(''Monrupino'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:881}} |12,61 |{{Pop density|881|12.61|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Rezija]] <small>(''Resia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1091}} |119,31 |{{Pop density|1091|119.31|km2|disp=num}} |- |[[Rigolato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:502}} |30,77 |{{Pop density|502|30.77|km2|disp=num}} |- |[[Rive d'Arcano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2479}} |22,57 |{{Pop density|2479|22.57|km2|disp=num}} |- |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6403}} |47,43 |{{Pop density|6403|47.43|km2|disp=num}} |- |[[Romanž na Soči]] <small>(''Romans d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3702}} |15,5 |{{Pop density|3702|15.5|km2|disp=num}} |- |[[Ronchis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2054}} |18,4 |{{Pop density|2054|18.4|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ronke]] <small>(''Ronchi dei Legionari'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:11960}} |17,11 |{{Pop density|11960|17.11|km2|disp=num}} |- |[[Roveredo in Piano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5779}} |15,86 |{{Pop density|5779|15.86|km2|disp=num}} |- |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2995}} |19,47 |{{Pop density|2995|19.47|km2|disp=num}} |- |[[Sacile]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:19897}} |32,74 |{{Pop density|19897|32.74|km2|disp=num}} |- |[[San Daniele del Friuli]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:8072}} |34,78 |{{Pop density|8072|34.78|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio della Richinvelda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4530}} |48,15 |{{Pop density|4530|48.15|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio di Nogaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7681}} |25,49 |{{Pop density|7681|25.49|km2|disp=num}} |- |{{Brez preloma|[[Sveti Janez na Rinži]] <small>(''San Giovanni al Natisone'')</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6117}} |24,06 |{{Pop density|6117|24.06|km2|disp=num}} |- |[[San Martino al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1496}} |17,98 |{{Pop density|1496|17.98|km2|disp=num}} |- |[[San Quirino]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4274}} |51,76 |{{Pop density|4274|51.76|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15011}} |60,88 |{{Pop density|15011|60.88|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Torre]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1333}} |11,58 |{{Pop density|1333|11.58|km2|disp=num}} |- |[[San Vito di Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1682}} |8,57 |{{Pop density|1682|8.57|km2|disp=num}} |- |[[Santa Maria la Longa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2417}} |19,6 |{{Pop density|2417|19.6|km2|disp=num}} |- |[[Sappada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1315}} |62,06 |{{Pop density|1315|62.06|km2|disp=num}} |- |[[Sauris]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:419}} |41,49 |{{Pop density|419|41.49|km2|disp=num}} |- |[[Sedegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3937}} |50,53 |{{Pop density|3937|50.53|km2|disp=num}} |- |[[Sequals]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2221}} |27,7 |{{Pop density|2221|27.7|km2|disp=num}} |- |[[Sesto al Reghena]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6319}} |40,68 |{{Pop density|6319|40.68|km2|disp=num}} |- |[[Socchieve]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:941}} |66,12 |{{Pop density|941|66.12|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje]] <small>(''Savogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:482}} |22,17 |{{Pop density|482|22.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje ob Soči]] <small>(''Savogna d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1727}} |16,98 |{{Pop density|1727|16.98|km2|disp=num}} |- |[[Spilimbergo]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11902}} |71,88 |{{Pop density|11902|71.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Srednje, Benečija|Srednje]] <small>(''Stregna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:398}} |19,69 |{{Pop density|398|19.69|km2|disp=num}} |- |[[Sutrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1371}} |20,75 |{{Pop density|1371|20.75|km2|disp=num}} |- |[[Škocjan ob Soči]] <small>(''San Canzian d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6309}} |33,89 |{{Pop density|6309|33.89|km2|disp=num}} |- |[[Šlovrenc ob Soči]] <small>(''San Lorenzo Isontino'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1548}} |4,4 |{{Pop density|1548|4.4|km2|disp=num}} |- |[[Špeter ob Soči]] <small>(''San Pier d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2019}} |9,03 |{{Pop density|2019|9.03|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Špeter Slovenov]] <small>(''San Pietro al Natisone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2223}} |23,97 |{{Pop density|2223|23.97|km2|disp=num}} |- |[[Štarancan]] <small>(''Staranzano'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7199}} |19,66 |{{Pop density|7199|19.66|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Števerjan]] <small>(''San Floriano del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:798}} |10,63 |{{Pop density|798|10.63|km2|disp=num}} |- |[[Tablja]] <small>(''Pontebba'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1503}} |99,66 |{{Pop density|1503|99.66|km2|disp=num}} |- |[[Talmassons]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4144}} |43,05 |{{Pop density|4144|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Taržizem]] <small>(''Tricesimo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7609}} |17,68 |{{Pop density|7609|17.68|km2|disp=num}} |- |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:14262}} |15,37 |{{Pop density|14262|15.37|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tavorjana]] <small>(''Torreano'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2213}} |34,99 |{{Pop density|2213|34.99|km2|disp=num}} |- |[[Terzo di Aquileia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2881}} |28,36 |{{Pop density|2881|28.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tipana|Tajpana]] <small>(''Taipana'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:679}} |65,44 |{{Pop density|679|65.44|km2|disp=num}} |- |[[Tolmeč]] <small>(''Tolmezzo'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:10570}} |64,62 |{{Pop density|10570|64.62|km2|disp=num}} |- |[[Torviscosa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2969}} |48,62 |{{Pop density|2969|48.62|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sopra]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:358}} |125,15 |{{Pop density|358|125.15|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sotto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:410}} |85,55 |{{Pop density|410|85.55|km2|disp=num}} |- |[[Trasaghis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2298}} |77,85 |{{Pop density|2298|77.85|km2|disp=num}} |- |[[Travesio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1814}} |28,38 |{{Pop density|1814|28.38|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Trbiž]] <small>(''Tarvisio'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4577}} |208,36 |{{Pop density|4577|208.36|km2|disp=num}} |- |[[Treppo Grande]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1741}} |11,32 |{{Pop density|1741|11.32|km2|disp=num}} |- |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |35,59 |{{Pop density|784|35.59|km2|disp=num}} |- |[[Trivignano Udinese]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1689}} |18,46 |{{Pop density|1689|18.46|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Trst]]''' <small>(''Trieste'')</small> ‡ |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:202123}} |85,11 |{{Pop density|202123|85.11|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tržič, Gorica|Tržič]] <small>(''Monfalcone'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:27041}} |27,9 |{{Pop density|27041|27.9|km2|disp=num}} |- |[[Turjak, Gorica|Turjak]] <small>(''Turriaco'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2780}} |5,18 |{{Pop density|2780|5.18|km2|disp=num}} |- |[[Vajont, Pordenone|Vajont]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1715}} |1,59 |{{Pop density|1715|1.59|km2|disp=num}} |- |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3967}} |29,68 |{{Pop density|3967|29.68|km2|disp=num}} |- |[[Varmo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2830}} |34,92 |{{Pop density|2830|34.92|km2|disp=num}} |- |[[Verzegnis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:906}} |39,33 |{{Pop density|906|39.33|km2|disp=num}} |- |[[Videm, Italija|'''Videm''']] <small>(''Udine'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:98287}} |57,17 |{{Pop density|98287|57.17|km2|disp=num}} |- |[[Vileš]] <small>(''Villesse'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1717}} |12,05 |{{Pop density|1717|12.05|km2|disp=num}} |- |[[Villa Santina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2222}} |12,99 |{{Pop density|2222|12.99|km2|disp=num}} |- |[[Visco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:775}} |3,52 |{{Pop density|775|3.52|km2|disp=num}} |- |[[Vito d'Asio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:818}} |53,72 |{{Pop density|818|53.72|km2|disp=num}} |- |[[Vivaro]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1399}} |37,68 |{{Pop density|1399|37.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] <small>(''Sagrado'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2236}} |13,94 |{{Pop density|2236|13.94|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zgonik]] <small>(''Sgonico'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:2077}} |31,4 |{{Pop density|2077|31.4|km2|disp=num}} |- |[[Zoppola]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8419}} |45,54 |{{Pop density|8419|45.54|km2|disp=num}} |- |[[Zuglio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:606}} |18,21 |{{Pop density|606|18.21|km2|disp=num}} |} === Nekdanje občine === {| class="wikitable" |+ !Nekdanja občina !Datum ukinitve !Nova občina ali pridružitev !Pokrajina |- |[[Cesclans]] |1. oktober 1871 |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Mione]] |1. januar 1872 |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Castel del Monte Udinese]] |1. februar 1878 |[[Prapotno]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Pontebba Nuova]] <small>(nekoč ''Pontefella'')</small>}} |23. september 1924 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |{{Brez preloma|[[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'', nekoč ''Podgora'')</small>}} |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Ipplis]] |15. april 1928 |[[Premarjak]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Perteole]] |15. april 1928 |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ciseriis]] |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Segnacco]] <small>(nekoč ''Collalto della Soima'')</small> |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Muscoli]] - [[Strassoldo]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Scodovacca]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Feletto Umberto]] <small>(nekoč ''Feletto'')</small> |13. maj 1928 |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Lipalja vas]] <small>(''Laglesie San Leopoldo'')</small> |19. maj 1928 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Žabnice]] <small>(''Camporosso in Valcanale'')</small> |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Bela Peč, Trbiž|Bela Peč]] <small>(''Fusine in Valromana'', nekoč ''Roccalba'')</small>}} |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivolto]] <small>(nekoč ''Passariano'')</small> |15. junij 1928 |[[Codroipo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Naborjet]] <small>(''Malborghetto'')</small> |7. avgust 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] <small>(''Duino'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Nabrežina]] <small>(''Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small>}} |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Mavhinje]] <small>(''Malchina'', nekoč ''Mauchinie'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Šempolaj]] <small>(''San Pelagio'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] <small>(''Slivia'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Ukve]] - [[Ovčja vas]] <small>(''Ugovizza-Valbruna'', nekoč ''Ucovizza'')</small>}} |7. avgost 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ronec]] <small>(''Rodda'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tarčet]] <small>(''Tarcetta'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Vallenoncello]] |27. april 1930 |[[Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Joannis]] |2. julij 1931 |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Campolongo al Torre]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tapogliano]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivignano]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Teor]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Arzene]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Valvasone]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Fiumicello]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Villa Vicentina]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ligosullo]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Treppo Carnico]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji| Furlanija - Julijska krajina]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini| ]] 86zkjny3qc5iol0kbotrs82q2inogff 6687754 6687753 2026-06-10T13:09:06Z Erardo Galbi 166658 6687754 wikitext text/x-wiki [[File:Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg|thumb|right|300px|{{legend|#CC0000|Lega Furlanije - Julijske krajine v Italiji}}]] [[File:Map of region of Friuli-Venezia Giulia, Italy, with provinces-it.svg|thumb|right|300px|Štiri pokrajine dežele: {{legend|#50C878|[[Pokrajina Pordenone]]}} {{legend|#FFD300|[[Pokrajina Videm]]}} {{legend|#8080FF|[[Pokrajina Gorica]]}} {{legend|#FF8000|[[Pokrajina Trst]]}}]] V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] [[Italija|italijanske]] avtonomne [[italijanske dežele|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. V ukinjenih pokrajinah dežele Furlanija - Julijska krajina, ki jih sedaj lahko uporabimo le za namene statistike, se nahaja 215 občin (od januarja 2019): {| class="wikitable" |+ !Št. občin !Pokrajina !Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> !Prebivalci<br><small>(28. 2. 2026)</small> !Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> !Št. občin s<br>statusom mesta |- |25 |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:467.14}} |{{formatnum:138831}} |{{Pop density|138831|467.14|km2|disp=num}} |6 |- |50 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |{{formatnum:2275.42}} |{{formatnum:311154}} |{{Pop density|311154|2275.42|km2|disp=num}} |8 |- |6 |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:212.51}} |{{formatnum:227748}} |{{Pop density|227748|212.51|km2|disp=num}} |1 |- |134 |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4969.30}} |{{formatnum:515611}} |{{Pop density|515611|4969.30|km2|disp=num}} |13 |} == Seznam == === Občine === :{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}} :'''pokrajinsko središče''' :‡ status mesta {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci !Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> !Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ahten]] <small>(''Attimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1861}} |33,24 |{{Pop density|1861|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2272}} |13,35 |{{Pop density|2272|13.35|km2|disp=num}} |- |[[Amaro (Italia)|Amaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:841}} |33,26 |{{Pop density|841|33.26|km2|disp=num}} |- |[[Ampezzo (Italia)|Ampezzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1030}} |73,63 |{{Pop density|1030|73.63|km2|disp=num}} |- |[[Andreis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:282}} |26,95 |{{Pop density|282|26.95|km2|disp=num}} |- |[[Arba]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1309}} |15,31 |{{Pop density|1309|15.31|km2|disp=num}} |- |[[Arta Terme]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2243}} |42,77 |{{Pop density|2243|42.77|km2|disp=num}} |- |[[Aviano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9025}} |113,35 |{{Pop density|9025|113.35|km2|disp=num}} |- |[[Azzano Decimo]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15554}} |51,34 |{{Pop density|15554|51.34|km2|disp=num}} |- |[[Bagnaria Arsa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3577}} |19,23 |{{Pop density|3577|19.23|km2|disp=num}} |- |[[Barcis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:261}} |103,41 |{{Pop density|261|103.41|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Bardo]] <small>(''Lusevera'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:700}} |53,05 |{{Pop density|700|53.05|km2|disp=num}} |- |[[Basiliano]] <small>(nekoč ''Pasian Schiavonesco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5353}} |43,05 |{{Pop density|5353|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Bertiolo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2577}} |26,07 |{{Pop density|2577|26.07|km2|disp=num}} |- |[[Bicinicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1922}} |16,01 |{{Pop density|1922|16.01|km2|disp=num}} |- |[[Bordano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:789}} |14,9 |{{Pop density|789|14.9|km2|disp=num}} |- |[[Brugnera]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9254}} |29,12 |{{Pop density|9254|29.12|km2|disp=num}} |- |[[Budoia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2552}} |37,36 |{{Pop density|2552|37.36|km2|disp=num}} |- |[[Buja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6627}} |25,51 |{{Pop density|6627|25.51|km2|disp=num}} |- |[[Buttrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4039}} |17,78 |{{Pop density|4039|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Camino al Tagliamento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1660}} |22,32 |{{Pop density|1660|22.32|km2|disp=num}} |- |[[Campoformido]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7679}} |21,93 |{{Pop density|7679|21.93|km2|disp=num}} |- |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1210}} |11,02 |{{Pop density|1210|11.02|km2|disp=num}} |- |[[Caneva]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6504}} |41,79 |{{Pop density|6504|41.79|km2|disp=num}} |- |[[Carlino (Italia)|Carlino]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2790}} |30,23 |{{Pop density|2790|30.23|km2|disp=num}} |- |[[Casarsa della Delizia]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8440}} |20,47 |{{Pop density|8440|20.47|km2|disp=num}} |- |[[Cassacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2911}} |11,68 |{{Pop density|2911|11.68|km2|disp=num}} |- |[[Castelnovo del Friuli]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:913}} |22,48 |{{Pop density|913|22.48|km2|disp=num}} |- |[[Castions di Strada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3866}} |32,84 |{{Pop density|3866|32.84|km2|disp=num}} |- |[[Cavasso Nuovo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1606}} |10,6 |{{Pop density|1606|10.6|km2|disp=num}} |- |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1087}} |39,44 |{{Pop density|1087|39.44|km2|disp=num}} |- |[[Cercivento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:696}} |15,78 |{{Pop density|696|15.78|km2|disp=num}} |- |[[Chions]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5188}} |33,45 |{{Pop density|5188|33.45|km2|disp=num}} |- |[[Chiopris - Viscone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |9,21 |{{Pop density|620|9.21|km2|disp=num}} |- |[[Cimolais]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:421}} |100,86 |{{Pop density|421|100.86|km2|disp=num}} |- |[[Claut]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1005}} |165,91 |{{Pop density|1005|165.91|km2|disp=num}} |- |[[Clauzetto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:390}} |28,31 |{{Pop density|390|28.31|km2|disp=num}} |- |[[Codroipo]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:15806}} |75,22 |{{Pop density|15806|75.22|km2|disp=num}} |- |[[Colloredo di Monte Albano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2231}} |21,75 |{{Pop density|2231|21.75|km2|disp=num}} |- |[[Comeglians]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:532}} |19,41 |{{Pop density|532|19.41|km2|disp=num}} |- |[[Cordenons]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:18203}} |56,34 |{{Pop density|18203|56.34|km2|disp=num}} |- |[[Cordovado]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2748}} |12,02 |{{Pop density|2748|12.02|km2|disp=num}} |- |[[Coseano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2247}} |23,8 |{{Pop density|2247|23.8|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Čedad]] <small>(''Cividale del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11378}} |50,65 |{{Pop density|11378|50.65|km2|disp=num}} |- |[[Čenta, Italija|Čenta]] <small>(''Tarcento'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9095}} |35,42 |{{Pop density|9095|35.42|km2|disp=num}} |- |[[Červinjan]] <small>(''Cervignano del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13409}} |29,17 |{{Pop density|13409|29.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Devin Nabrežina|Devin - Nabrežina]] <small>(''Duino-Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:8586}} |45,31 |{{Pop density|8586|45.31|km2|disp=num}} |- |[[Dignano (Italia)|Dignano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2389}} |27,54 |{{Pop density|2389|27.54|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Doberdob]] <small>(''Doberdò del Lago'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1441}} |27,05 |{{Pop density|1441|27.05|km2|disp=num}} |- |[[Dolenje v Brdih]] <small>(''Dolegna del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:390}} |12,88 |{{Pop density|390|12.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dolina, Trst|Dolina]] <small>(''San Dorligo della Valle'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:5912}} |24,22 |{{Pop density|5912|24.22|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dreka]] <small>(''Drenchia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:134}} |12,01 |{{Pop density|134|12.01|km2|disp=num}} |- |[[Dunja, Videm|Dunja]] <small>(''Dogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:192}} |70,37 |{{Pop density|192|70.37|km2|disp=num}} |- |[[Enemonzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1351}} |23,76 |{{Pop density|1351|23.76|km2|disp=num}} |- |[[Erto - Casso]] <small>(''Erto e Casso'')</small> |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:387}} |52,43 |{{Pop density|387|52.43|km2|disp=num}} |- |[[Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6279}} |37,19 |{{Pop density|6279|37.19|km2|disp=num}} |- |[[Fanna]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1556}} |10,26 |{{Pop density|1556|10.26|km2|disp=num}} |- |[[Fara ob Soči]] <small>(''Farra d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1752}} |10,25 |{{Pop density|1752|10.25|km2|disp=num}} |- |[[Fiume Veneto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11486}} |35,76 |{{Pop density|11486|35.76|km2|disp=num}} |- |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6408}} |28,80 |{{Pop density|6408|28.80|km2|disp=num}} |- |[[Flaibano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1197}} |17,32 |{{Pop density|1197|17.32|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Fojda]] <small>(''Faedis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3014}} |46,78 |{{Pop density|3014|46.78|km2|disp=num}} |- |[[Foljan - Sredipolje]] <small>(''Fogliano Redipuglia'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3052}} |7,92 |{{Pop density|3052|7.92|km2|disp=num}} |- |[[Fontanafredda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11537}} |46,4 |{{Pop density|11537|46.4|km2|disp=num}} |- |[[Forgaria nel Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1826}} |28,94 |{{Pop density|1826|28.94|km2|disp=num}} |- |[[Forni Avoltri]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:642}} |80,75 |{{Pop density|642|80.75|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sopra]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1027}} |81,66 |{{Pop density|1027|81.66|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sotto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |93,6 |{{Pop density|620|93.6|km2|disp=num}} |- |[[Frisanco]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:645}} |60,99 |{{Pop density|645|60.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Garmak]] <small>(''Grimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:374}} |16,11 |{{Pop density|374|16.11|km2|disp=num}} |- |[[Gonars]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4790}} |19,82 |{{Pop density|4790|19.82|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Gorica]]''' <small>(''Gorizia'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:35212}} |41,26 |{{Pop density|35212|41.26|km2|disp=num}} |- |[[Gorjani, Benečija|Gorjani]] <small>(''Montenars'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:558}} |20,59 |{{Pop density|558|20.59|km2|disp=num}} |- |[[Gradež, Gorica|Gradež]] <small>(''Grado'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:8462}} |111,33 |{{Pop density|8462|111.33|km2|disp=num}} |- |[[Gradišče ob Soči]] <small>(''Gradisca d'Isonzo'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6528}} |11,22 |{{Pop density|6528|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Humin]] <small>(''Gemona del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11141}} |56,06 |{{Pop density|11141|56.06|km2|disp=num}} |- |[[Kluže]] <small>(''Chiusaforte'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:703}} |100,2 |{{Pop density|703|100.2|km2|disp=num}} |- |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] <small>(''Capriva del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1731}} |6,32 |{{Pop density|1731|6.32|km2|disp=num}} |- |[[Koren, Videm|Koren]] <small>(''Corno di Rosazzo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3269}} |12,62 |{{Pop density|3269|12.62|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Krmin]] <small>(''Cormons'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7543}} |35,09 |{{Pop density|7543|35.09|km2|disp=num}} |- |[[Latisana]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13647}} |37,8 |{{Pop density|13647|37.8|km2|disp=num}} |- |[[Lauco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |34,76 |{{Pop density|784|34.76|km2|disp=num}} |- |[[Lestizza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3885}} |34,32 |{{Pop density|3885|34.32|km2|disp=num}} |- |[[Lignano Sabbiadoro]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6447}} |15,71 |{{Pop density|6447|15.71|km2|disp=num}} |- |[[Magnano in Riviera]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2366}} |8,34 |{{Pop density|2366|8.34|km2|disp=num}} |- |[[Majano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6051}} |28,28 |{{Pop density|6051|28.28|km2|disp=num}} |- |[[Maniago]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11818}} |69,46 |{{Pop density|11818|69.46|km2|disp=num}} |- |[[Manzano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6581}} |31,04 |{{Pop density|6581|31.04|km2|disp=num}} |- |[[Marano Lagunare]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1963}} |85,8 |{{Pop density|1963|85.8|km2|disp=num}} |- |[[Mariano del Friuli]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1600}} |8,59 |{{Pop density|1600|8.59|km2|disp=num}} |- |[[Martignacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6796}} |26,68 |{{Pop density|6796|26.68|km2|disp=num}} |- |[[Medeja, Gorica|Medeja]] <small>(''Medea'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:970}} |7,36 |{{Pop density|970|7.36|km2|disp=num}} |- |[[Meduno]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1674}} |31,59 |{{Pop density|1674|31.59|km2|disp=num}} |- |[[Mereto di Tomba]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2709}} |27,30 |{{Pop density|2709|27.30|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Milje, Trst|Milje]] <small>(''Muggia'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:13022}} |13,85 |{{Pop density|13022|13.85|km2|disp=num}} |- |[[Mojmak]] <small>(''Moimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1648}} |11,77 |{{Pop density|1648|11.77|km2|disp=num}} |- |[[Montereale Valcellina]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4517}} |67,88 |{{Pop density|4517|67.88|km2|disp=num}} |- |[[Moraro]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:767}} |3,57 |{{Pop density|767|3.57|km2|disp=num}} |- |[[Morsano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2865}} |32,54 |{{Pop density|2865|32.54|km2|disp=num}} |- |[[Mortegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5045}} |30,05 |{{Pop density|5045|30.05|km2|disp=num}} |- |[[Moruzzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2391}} |17,78 |{{Pop density|2391|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Moš]] <small>(''Mossa'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1659}} |6,21 |{{Pop density|1659|6.21|km2|disp=num}} |- |[[Možac]] <small>(''Moggio Udinese'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1814}} |142,44 |{{Pop density|1814|142.44|km2|disp=num}} |- |[[Muzzana del Turgnano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2641}} |24,29 |{{Pop density|2641|24.29|km2|disp=num}} |- |[[Na Bili]] <small>(''Resiutta'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:315}} |20,36 |{{Pop density|315|20.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]] <small>(Malborghetto-Valbruna)</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:969}} |124,21 |{{Pop density|969|124.21|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Neme]] <small>(''Nimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2778}} |33,9 |{{Pop density|2778|33.9|km2|disp=num}} |- |[[Oglej]] <small>(''Aquileia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3441}} |37,44 |{{Pop density|3441|37.44|km2|disp=num}} |- |[[Osoppo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3006}} |22,4 |{{Pop density|3006|22.4|km2|disp=num}} |- |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2010}} |57,9 |{{Pop density|2010|57.9|km2|disp=num}} |- |[[Pagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5044}} |14,93 |{{Pop density|5044|14.93|km2|disp=num}} |- |[[Palazzolo dello Stella]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3008}} |34,55 |{{Pop density|3008|34.55|km2|disp=num}} |- |[[Palmanova]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5409}} |13,3 |{{Pop density|5409|13.3|km2|disp=num}} |- |[[Paluzza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2372}} |69,75 |{{Pop density|2372|69.75|km2|disp=num}} |- |[[Pasian di Prato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9375}} |15,41 |{{Pop density|9375|15.41|km2|disp=num}} |- |[[Pasiano di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:7843}} |45,6 |{{Pop density|7843|45.6|km2|disp=num}} |- |[[Paularo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2737}} |84,24 |{{Pop density|2737|84.24|km2|disp=num}} |- |[[Pavia di Udine]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5698}} |34,34 |{{Pop density|5698|34.34|km2|disp=num}} |- |[[Pinzano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1567}} |21,95 |{{Pop density|1567|21.95|km2|disp=num}} |- |[[Pocenia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2595}} |23,98 |{{Pop density|2595|23.98|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podbonesec]] <small>(''Pulfero'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1033}} |48,68 |{{Pop density|1033|48.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podutana]] <small>(''San Leonardo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1161}} |26,91 |{{Pop density|1161|26.91|km2|disp=num}} |- |[[Polcenigo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3176}} |49,69 |{{Pop density|3176|49.69|km2|disp=num}} |- |[[Porcia]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15251}} |29,53 |{{Pop density|15251|29.53|km2|disp=num}} |- |'''[[Pordenone]]''' ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:50583}} |38,21 |{{Pop density|50583|38.21|km2|disp=num}} |- |[[Porpetto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2650}} |18,05 |{{Pop density|2650|18.05|km2|disp=num}} |- |[[Poulét]] <small>(''Povoletto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5572}} |38,41 |{{Pop density|5572|38.41|km2|disp=num}} |- |[[Pozzuolo del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6880}} |34,37 |{{Pop density|6880|34.37|km2|disp=num}} |- |[[Pradamano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3536}} |15,91 |{{Pop density|3536|15.91|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Prapotno, Čedad|Prapotno]] <small>(''Prepotto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:809}} |33,24 |{{Pop density|809|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Prata di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8451}} |22,96 |{{Pop density|8451|22.96|km2|disp=num}} |- |[[Prato Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:927}} |81,72 |{{Pop density|927|81.72|km2|disp=num}} |- |[[Pravisdomini]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3471}} |16,21 |{{Pop density|3471|16.21|km2|disp=num}} |- |[[Precenicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1484}} |27,23 |{{Pop density|1484|27.23|km2|disp=num}} |- |[[Premarjak]] <small>(''Premariacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4187}} |39,89 |{{Pop density|4187|39.89|km2|disp=num}} |- |[[Preone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:266}} |22,47 |{{Pop density|266|22.47|km2|disp=num}} |- |[[Pušja vas]] <small>(''Venzone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2230}} |54,55 |{{Pop density|2230|54.55|km2|disp=num}} |- |[[Ragogna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3023}} |22,03 |{{Pop density|3023|22.03|km2|disp=num}} |- |[[Ratenj]] <small>(''Artegna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2877}} |11,22 |{{Pop density|2877|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Ravascletto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:560}} |26,48 |{{Pop density|560|26.48|km2|disp=num}} |- |[[Raveo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:508}} |12,6 |{{Pop density|508|12.6|km2|disp=num}} |- |[[Reana del Rojale]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5032}} |20,33 |{{Pop density|5032|20.33|km2|disp=num}} |- |[[Remanzacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6066}} |30,99 |{{Pop density|6066|30.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Repentabor]] <small>(''Monrupino'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:881}} |12,61 |{{Pop density|881|12.61|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Rezija]] <small>(''Resia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1091}} |119,31 |{{Pop density|1091|119.31|km2|disp=num}} |- |[[Rigolato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:502}} |30,77 |{{Pop density|502|30.77|km2|disp=num}} |- |[[Rive d'Arcano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2479}} |22,57 |{{Pop density|2479|22.57|km2|disp=num}} |- |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6403}} |47,43 |{{Pop density|6403|47.43|km2|disp=num}} |- |[[Romanž na Soči]] <small>(''Romans d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3702}} |15,5 |{{Pop density|3702|15.5|km2|disp=num}} |- |[[Ronchis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2054}} |18,4 |{{Pop density|2054|18.4|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ronke]] <small>(''Ronchi dei Legionari'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:11960}} |17,11 |{{Pop density|11960|17.11|km2|disp=num}} |- |[[Roveredo in Piano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5779}} |15,86 |{{Pop density|5779|15.86|km2|disp=num}} |- |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2995}} |19,47 |{{Pop density|2995|19.47|km2|disp=num}} |- |[[Sacile]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:19897}} |32,74 |{{Pop density|19897|32.74|km2|disp=num}} |- |[[San Daniele del Friuli]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:8072}} |34,78 |{{Pop density|8072|34.78|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio della Richinvelda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4530}} |48,15 |{{Pop density|4530|48.15|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio di Nogaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7681}} |25,49 |{{Pop density|7681|25.49|km2|disp=num}} |- |{{Brez preloma|[[Sveti Janez na Rinži]] <small>(''San Giovanni al Natisone'')</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6117}} |24,06 |{{Pop density|6117|24.06|km2|disp=num}} |- |[[San Martino al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1496}} |17,98 |{{Pop density|1496|17.98|km2|disp=num}} |- |[[San Quirino]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4274}} |51,76 |{{Pop density|4274|51.76|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15011}} |60,88 |{{Pop density|15011|60.88|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Torre]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1333}} |11,58 |{{Pop density|1333|11.58|km2|disp=num}} |- |[[San Vito di Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1682}} |8,57 |{{Pop density|1682|8.57|km2|disp=num}} |- |[[Santa Maria la Longa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2417}} |19,6 |{{Pop density|2417|19.6|km2|disp=num}} |- |[[Sappada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1315}} |62,06 |{{Pop density|1315|62.06|km2|disp=num}} |- |[[Sauris]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:419}} |41,49 |{{Pop density|419|41.49|km2|disp=num}} |- |[[Sedegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3937}} |50,53 |{{Pop density|3937|50.53|km2|disp=num}} |- |[[Sequals]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2221}} |27,7 |{{Pop density|2221|27.7|km2|disp=num}} |- |[[Sesto al Reghena]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6319}} |40,68 |{{Pop density|6319|40.68|km2|disp=num}} |- |[[Socchieve]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:941}} |66,12 |{{Pop density|941|66.12|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje]] <small>(''Savogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:482}} |22,17 |{{Pop density|482|22.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje ob Soči]] <small>(''Savogna d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1727}} |16,98 |{{Pop density|1727|16.98|km2|disp=num}} |- |[[Spilimbergo]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11902}} |71,88 |{{Pop density|11902|71.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Srednje, Benečija|Srednje]] <small>(''Stregna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:398}} |19,69 |{{Pop density|398|19.69|km2|disp=num}} |- |[[Sutrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1371}} |20,75 |{{Pop density|1371|20.75|km2|disp=num}} |- |[[Škocjan ob Soči]] <small>(''San Canzian d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6309}} |33,89 |{{Pop density|6309|33.89|km2|disp=num}} |- |[[Šlovrenc ob Soči]] <small>(''San Lorenzo Isontino'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1548}} |4,4 |{{Pop density|1548|4.4|km2|disp=num}} |- |[[Špeter ob Soči]] <small>(''San Pier d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2019}} |9,03 |{{Pop density|2019|9.03|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Špeter Slovenov]] <small>(''San Pietro al Natisone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2223}} |23,97 |{{Pop density|2223|23.97|km2|disp=num}} |- |[[Štarancan]] <small>(''Staranzano'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7199}} |19,66 |{{Pop density|7199|19.66|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Števerjan]] <small>(''San Floriano del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:798}} |10,63 |{{Pop density|798|10.63|km2|disp=num}} |- |[[Tablja]] <small>(''Pontebba'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1503}} |99,66 |{{Pop density|1503|99.66|km2|disp=num}} |- |[[Talmassons]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4144}} |43,05 |{{Pop density|4144|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Taržizem]] <small>(''Tricesimo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7609}} |17,68 |{{Pop density|7609|17.68|km2|disp=num}} |- |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:14262}} |15,37 |{{Pop density|14262|15.37|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tavorjana]] <small>(''Torreano'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2213}} |34,99 |{{Pop density|2213|34.99|km2|disp=num}} |- |[[Terzo di Aquileia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2881}} |28,36 |{{Pop density|2881|28.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tipana|Tajpana]] <small>(''Taipana'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:679}} |65,44 |{{Pop density|679|65.44|km2|disp=num}} |- |[[Tolmeč]] <small>(''Tolmezzo'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:10570}} |64,62 |{{Pop density|10570|64.62|km2|disp=num}} |- |[[Torviscosa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2969}} |48,62 |{{Pop density|2969|48.62|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sopra]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:358}} |125,15 |{{Pop density|358|125.15|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sotto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:410}} |85,55 |{{Pop density|410|85.55|km2|disp=num}} |- |[[Trasaghis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2298}} |77,85 |{{Pop density|2298|77.85|km2|disp=num}} |- |[[Travesio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1814}} |28,38 |{{Pop density|1814|28.38|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Trbiž]] <small>(''Tarvisio'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4577}} |208,36 |{{Pop density|4577|208.36|km2|disp=num}} |- |[[Treppo Grande]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1741}} |11,32 |{{Pop density|1741|11.32|km2|disp=num}} |- |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |35,59 |{{Pop density|784|35.59|km2|disp=num}} |- |[[Trivignano Udinese]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1689}} |18,46 |{{Pop density|1689|18.46|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Trst]]''' <small>(''Trieste'')</small> ‡ |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:202123}} |85,11 |{{Pop density|202123|85.11|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tržič, Gorica|Tržič]] <small>(''Monfalcone'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:27041}} |27,9 |{{Pop density|27041|27.9|km2|disp=num}} |- |[[Turjak, Gorica|Turjak]] <small>(''Turriaco'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2780}} |5,18 |{{Pop density|2780|5.18|km2|disp=num}} |- |[[Vajont, Pordenone|Vajont]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1715}} |1,59 |{{Pop density|1715|1.59|km2|disp=num}} |- |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3967}} |29,68 |{{Pop density|3967|29.68|km2|disp=num}} |- |[[Varmo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2830}} |34,92 |{{Pop density|2830|34.92|km2|disp=num}} |- |[[Verzegnis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:906}} |39,33 |{{Pop density|906|39.33|km2|disp=num}} |- |[[Videm, Italija|'''Videm''']] <small>(''Udine'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:98287}} |57,17 |{{Pop density|98287|57.17|km2|disp=num}} |- |[[Vileš]] <small>(''Villesse'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1717}} |12,05 |{{Pop density|1717|12.05|km2|disp=num}} |- |[[Villa Santina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2222}} |12,99 |{{Pop density|2222|12.99|km2|disp=num}} |- |[[Visco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:775}} |3,52 |{{Pop density|775|3.52|km2|disp=num}} |- |[[Vito d'Asio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:818}} |53,72 |{{Pop density|818|53.72|km2|disp=num}} |- |[[Vivaro]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1399}} |37,68 |{{Pop density|1399|37.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] <small>(''Sagrado'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2236}} |13,94 |{{Pop density|2236|13.94|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zgonik]] <small>(''Sgonico'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:2077}} |31,4 |{{Pop density|2077|31.4|km2|disp=num}} |- |[[Zoppola]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8419}} |45,54 |{{Pop density|8419|45.54|km2|disp=num}} |- |[[Zuglio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:606}} |18,21 |{{Pop density|606|18.21|km2|disp=num}} |} === Nekdanje občine === {| class="wikitable" |+ !Nekdanja občina !Datum ukinitve !Nova občina ali pridružitev !Pokrajina |- |[[Cesclans]] |1. oktober 1871 |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Mione]] |1. januar 1872 |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Castel del Monte Udinese]] |1. februar 1878 |[[Prapotno]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Pontebba Nuova]] <small>(nekoč ''Pontefella'')</small>}} |23. september 1924 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |{{Brez preloma|[[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'', nekoč ''Podgora'')</small>}} |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Ipplis]] |15. april 1928 |[[Premarjak]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Perteole]] |15. april 1928 |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ciseriis]] |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Segnacco]] <small>(nekoč ''Collalto della Soima'')</small> |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Muscoli]] - [[Strassoldo]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Scodovacca]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Feletto Umberto]] <small>(nekoč ''Feletto'')</small> |13. maj 1928 |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Lipalja vas]] <small>(''Laglesie San Leopoldo'')</small> |19. maj 1928 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Žabnice]] <small>(''Camporosso in Valcanale'')</small> |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Bela Peč, Trbiž|Bela Peč]] <small>(''Fusine in Valromana'', nekoč ''Roccalba'')</small>}} |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivolto]] <small>(nekoč ''Passariano'')</small> |15. junij 1928 |[[Codroipo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Naborjet]] <small>(''Malborghetto'')</small> |7. avgust 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] <small>(''Duino'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Nabrežina]] <small>(''Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small>}} |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Mavhinje]] <small>(''Malchina'', nekoč ''Mauchinie'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Šempolaj]] <small>(''San Pelagio'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] <small>(''Slivia'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Ukve]] - [[Ovčja vas]] <small>(''Ugovizza-Valbruna'', nekoč ''Ucovizza'')</small>}} |7. avgost 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ronec]] <small>(''Rodda'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tarčet]] <small>(''Tarcetta'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Vallenoncello]] |27. april 1930 |[[Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Joannis]] |2. julij 1931 |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Campolongo al Torre]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tapogliano]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivignano]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Teor]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Arzene]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Valvasone]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Fiumicello]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Villa Vicentina]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ligosullo]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Treppo Carnico]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji| Furlanija - Julijska krajina]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini| ]] 7wddwnrsw2cayjc92yc359xt4t0vmw8 Kosalj 0 178248 6687814 5089059 2026-06-10T15:49:52Z Pinky sl 2932 {{speciesbox, "Ballerus ballerus", Pravi pisanci 6687814 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Kosalj | image = Abramis ballerus.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Ballerus ballerus'' |article-number=e.T135587A146106491 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T135587A146106491.en}}</ref> | taxon = Ballerus ballerus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{Specieslist | Cyprinus ballerus | Linnaeus, 1758 | Abramis ballerus | (Linnaeus, 1758) | Cyprinus farenus | Linnaeus, 1758 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Ballerus|access-date=27 March 2025}}</ref> }} '''Kosalj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Abramis ballerus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi pisanci|pravih pisancev]] (Leuciscidae). == Opis == Kosalj ima podolgovato, visoko in močno bočno stisnjeno [[telo]], katerega eno šestino zavzema [[glava]] z majhnimi koničastimi usti. Telo je pokrito z majhnimi cikloidnimi [[luske|luskami]], ki so pri tej vrsti najmanjše v [[rod (biologija)|rodu]] ''Abramis''. Od ostalih vrst iz istega rodu se kosalj loči tudi po dolgi bazi predrepne plavuti, ki je precej daljša kot pri drugih vrstah. Začenja se namreč na nasprotni strani hrbtne plavuti in poteka skoraj do repne plavuti. Repna plavut je sestavljena iz dveh krakov, spodnji krak pa je daljši od zgornjega. Po sredini telesa poteka ravna [[pobočnica]], ki le tik pred škržnim poklopcem zavije navzgor. Koselj je po zgornjem delu glave rjavkaste barve, hrbet je temno zelen ali temno moder, boki pa so svetlo rumenkasto srebrne barve. Trebuh teh rib je rdečkaste barve. Prsni in trebušni plavuti so rumene, ostale pa so malce temnejše, obrobljene s temnejšim robom in posute s temnejšimi pegami. Kosalj zraste povprečno od 20 do 30&nbsp;cm, izjemoma pa doseže tudi do 45&nbsp;cm in lahko dosežejo do 80 dekagramov. Spolno te ribe dozorijo v četrtem ali petem letu starosti, drstijo pa se od aprila do začetka junija. [[Drst]]ijo se v višjem toku rek, kamor se v času drsti premaknejo iz nižjih, počasneje tekočih delov rek. Samice odložijo na vodno rastlinje do 76.000 lepljivih [[ikre|iker]]. == Razširjenost in uporabnost == Kosalj poseljuje počasnejše [[vodotok]]e in akumulacijska [[jezero|jezera]]. V [[Evropa|Evropi]] ga najdemo v spodnjem toku [[reka|rek]], ki se izlivajo v [[Baltik]] in v vzhodni del [[Severno morje|Severnega morja]]. Naselitveno območje sega tudi v [[porečje]] [[Donava|Donave]], [[Don (reka)|Dona]], [[Volga|Volge]] in [[Uralsko gorovje|uralskih]] rek, na severu pa poseljuje reke , ki se stekajo v jezero [[Maelar]] in nekatere reke na [[Finska|Finskem]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] ga najdemo v rekah [[Mura|Muri]], [[Drava|Dravi]], občasno pa tudi v [[Sava|Savi]], [[Krka|Krki]] in [[Kolpa|Kolpi]]. Kot mnoge druge ribje vrste kosalja ogroža onesnaževanje. Gospodarsko kosalj ni pomembna riba. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} == Zunanje povezave == * {{ITIS |id=639435 |taxon=Ballerus ballerus |accessdate=24 January 2006}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Pravi pisanci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] ko179guw9smufancuvfzo5alxuhscrg Abramis ballerus 0 178249 6687808 1301214 2026-06-10T15:46:04Z Pinky sl 2932 6687808 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Kosalj]] {{R from scientific name|fish}} 52soakm818t7lnrvse3qawccge62vc2 Svobodna avtorska pravica 0 179711 6687960 6562078 2026-06-11T02:52:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687960 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=amerikanizirana zgradba povedi in besednih zvez, tipkarske napake, nestandardno navajanje virov}} [[Slika:Unicode 1xF12F.svg|thumb|Obrnjena črka ''c'' v krogu” predstavlja simbol za copyleft. Pravzaprav gre za zrcaljen znak od znaka, ki predstavlja avtorske pravice (Copyright). Za razliko od znaka za avtorske pravice ne predstavlja nobenih pravnih omejitev.]] '''Svobodna avtorska pravica''' ({{jezik-en|copyleft}}) je oblika licenciranja avtorskih del, nasprotna načelu [[pridržane pravice|pridržanih pravic]] s tem da odpravlja vse pravice, ki se tičejo avtorjev. Odpravlja vse omejitve glede razmnoževanja kopij ali modificiranih verzij ter zahteva, da bodo novi izdelki ali modificirane verzije prav tako prosto dostopne. Copyleft je oblika licenciranja, ki se uporablja za modifikacijo avtorskih pravic za dela na področju računalniške programske opreme, dokumentov, glasbe in umetnosti. V splošnem avtorske pravice prepovedujejo presnemavanje, distribuiranje kopij avtorjevega dela. Za razliko pa copyleft daje vsem pravico do presnemavanja, distribuiranja kopij avtorjevega dela, vendar le v primeru, da se te pravice prenašajo naprej. V široki uporabi je copyleft licenca [[GNU General Public License]]. Podobne licence so na voljo tudi preko [[Creative Commons]] z imenom [[Share-alike]]. Copyleft je lahko karakteriziran tudi kot licenčna shema avtorskih pravic, za katere pa avtor preda nekaj in ne vseh avtorskih pravic. Namesto, da bi njegovo delo padlo popolnoma v roke javnosti (kjer ni nobenih avtorskih pravic), copyleft dovoljuje, da avtor lahko še naloži nekaj vendar ne vseh restrikcij glede avtorskih pravic, za tiste, ki posegajo v dejavnosti, ki bi bile drugače v nasprotju z avtorskimi pravicami. Pod Copyleftom se lahko izognemo takšnim kršitvam. Medtem, ko avtorske pravice dajejo ekskluzivne pravice originalnem avtorju, druge pa izključujejo. '''Copyleft''' pa varuje svobodo vseh drugih, tako da uporablja avtorska dela, kot da ne bi bila zaščitena razen z eno izjemo: copyleft ščiti pravico do odprtega dostop do potrebnih informacij (npr. [[izvorna koda]]) s tem, da je to kodo potrebno objaviti. == Zgodovina == [[Slika:Copyleft All Wrongs Reserved.png|thumb|upright=1.25|Primer uporabe »Copyleft; All Wrongs Reserved« leta 1976]] Zgodnji primer Copylefta se je pojavil leta 1975 v projektu [[Tiny BASIC]], ki se je pojavil v letaku z novicami, ki ga je izdajalo podjetje s podočja informacijske tehnologije. Dennis Allison je napisal specifikacije za preprosto verzijo programskega jezika BASIC. Cilj je bil, da bi program zasedel od 2 do 3 [[kilobajt]]ov spominskega prostora. Te osnove programskega jezika BASIC so kmalu dobile prostor v ''Dr. Dobb's žurnalu iz TinyBASICa''. Posamezniki so začeli s svojimi lastnimi interpretacijami tega programskega jezika in modificirali izvorno kodo, ki so jo objavljali v žurnalu Dr. Dobba in ostalih revijah. Do sredine leta 1976 je bil TinyBASIC na voljo za [[Intel 8080]], [[Motorolo 6800]] in [[MOS Technology 6502]] procesorje. To je bil zelo uspešen odprotkodni projekt. V majskem izvodu ''žurnala Dr. Dobba'' leta 1976 se je pojavil [[Li-Chen Wang]]'s Palo Alto Tiny BASIC za mikroprocesor [[Intel 8080]]. Naslov se je začel z imenom avtorja in datumom in s tipičnim »@COPYLEFT ALL WRONGS RESERVED«. Decembra istega leta je Roger Rauskolb modificiral in izboljšal Li-Chen Wangov program ter ga objavil v Interface Age magazinu. Roger je objavil svoje ime in ohranil oznako COPYLEFT. Naslednji primer Copylefta je prišel na obzorje, ko je [[Richard Stallman]] delal [[na programskem jeziku za prevajanje|Lisp]] . Podjetje Symbolics ga je prosilo, če lahko uporabi njegov program Lisp in Stallman jim ga je dal skupaj z javno domeno njegove verzije. Pri Symbolicsu so ta program izpopolnili, vendar, ko pa je Stallman hotel vpogled v kodo njihove verzije pa so ga zavrnili. Stallman je potem leta 1984 začel delati na projektu, da bi izbrisal to obnašanje in kulturo lastniške programske opreme, ki ga je poimenoval [[zbiranje programske opreme]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.oreilly.com/openbook/freedom/ch07.html|title=Free as in Freedom|language=en}}</ref>. Da bi Stallman odpravil zakone na področju avtorskega prava, se je odločil, da se bo posvetil delu na ogrodju obstoječega prava in tako je ustavil svojo različico avtorskih pravic, ki jih je poimenoval Emacs General Public Licence. To je bila prva Copyleft licenca. Iz tega se je kasneje razvila GNU General Public Licence, ki še danes velja za najbolj priljubljeno prosto programsko licenco. Tako je bilo prvič v zgodovini, da se pravice prenesejo na uporabnike programske opreme neglede na to, kakšne spremembe v izvorni kodi so naredili. Ta licenca v tistem času še ni imela oznake Copyleft.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gnu.org/gnu/thegnuproject.html|title=The GNU Project|language=en|accessdate=2008-05-28|archive-date=2023-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230707123532/http://www.gnu.org/gnu/thegnuproject.html|url-status=dead}}</ref> Richard Stallman je rekel, da je termin Copyleft prišel iz ust [[Dona Hopkinsa]], za katerega je trdil, da je zelo ustvarjalen človek. Termin »kopyleft« je bil v uporabi sicer že v sedemdesetih letih 20. stoletja, kjer pa je najverjetneje dobil navdih Don Hopkins. Pojavljajo se problemi glede definicije termina »copyleft«. Beseda je izpeljanka iz besede »copyright« in sicer na smešen način. Pomeni licence iz avtorskih pravic z GNU General Public Licence, ki je izpeljanka Richarda Stallmana kot del Fundacije za prosto programsko opremo. Nekateri trdijo, da je copyleft postal ideološki spor med Odprtokodno iniciativo (OSI) in gibanjem za prosto programsko opremo (FSF). Vendar pa imamo dokaz, da ga priznavata obe strani: * Tako OSI kot FSF imata copyleft in non-copyleft licence na njihovi listi licenc. * Pravni predstavnik OSI-ja [[Larry Rosen|Laurence Rosen]] je napisal copyleft licenco [[Open Software License]]. * OSI priznava GPL General Public Licence kot najboljšo licenco. * Nekatera programska oprema iz projekta GNU je objavljena pod non-copyleft licenco. * Tudi Stallman je uporabil non-copyleft licenco v določenih okoliščinah, kot so bile v primeru spremembe licence Ogg Vorbisa. == Uporaba Copylefta == Splošna praksa uporabe copylefta je, da določa pogoje za kopiranje nekega dela, ki ima licenco. Takšna licenca daje uporabniku vse pravice, ki jih ima avtor tega dela, ki vključujejo ([[iz definicije Zastonjske programske opreme|iz definicije proste programske opreme]]): # pravico uporabljati in študirati to delo # pravico kopirati in razmnoževati to delo z drugimi uporabniki # pravico modificirati to delo # in pravico do distributiranja modificiranega dela. Da bi bilo delo res copyleft, mora licenca zagotavljati, da bo avtor modificiranega dela, distribuiral to delo pod enakimi pravicami. Pravice pa se ne nanašajo samo glede na razmnoževanje kopij. Zajema tudi področje, kjer govori o dostopnosti izvorne kode. Modificirano delo mora imeti skupaj s programsko opremo tudi prosto dostopno [[izvorno kodo]] . Copyleft licence izkoriščajo tudi nekatera pravila in zakone. Delo, ki je izdano pod oznako copyright, prinaša s seboj tudi vrsto omejitev do uporabnika. Če pa izdamo copyright delo pod licenco copyleft, pa se namenoma odpovedujemo nekaterim pravicam, ki jih prinaša copyright, vključno s pravico, da smo edini distributer kopij tega dela. Seveda pa se zakoni glede copyleft licence razlikujejo od države do države. V neki državi je lahko zakonito prodajati izdelek brez garancije v standardni GNU GPL obliki (glej odstavek št. 11 in 12 od GNU GPL verzije 2<ref>{{navedi splet|url=http://www.fsf.org/licenses/gpl.html|title=GNU General Public License|language=en}}</ref>), medtem ko je to predvsem v evropskih državah to prepovedano. Zaradi tega se za evropski prostor uporabljajo omejene garancije, ki dovoljujejo uporabo GNU GPL programske opreme. == Tipi Copyleft licence in njene relacije do drugih licenc == Copyleft je ena izmed sestavin licence, ki izhaja iz proste programske opreme. Veliko licenc proste programske opreme ni copyleft licenca, ker ne zahteva licence, za distribucijo modificiranih del pod isto licenco. Tako se pojavi debata, katera licenca omogoča največ pravic. Debata se potem širi tudi na samo področje definicije pravic in katere pravice so najpomembnejše. Non-copyleft licence proste programske opreme maksimizirajo pravice, da lahko ustvarimo programsko opremo, ki si jo lahko lastimo. === Močen in šibek copyleft === Kadar govorimo, da je copyleft močen, se to nanaša predvsem na to, katere lastnosti copylefta se prenesejo na modificirano delo, ki ga je spremenil uporabnik. Če pa govorimo, da je copyleft šibek, pa mislimo na to, da se licenca ni prenesla v celoti z njenimi pravicami. «Šibek copyleft« licence se najpogosteje uporabljajo v knjižnicah programske opreme. S temi knjižnicami mislimo na programsko kodo, ki se skriva za samim programom. Te knjižnice omogočijo ostali programski opremi, da se poveže z njo. In tako so lahko distribuirane brez uveljavljanja posebnih licenc. Najbolj znana licenca, ki se pojavlja v prosti programski opremi je GNU General Public Licence. Prosta programska oprema, ki uporablja širek copyleft vključuje [[GNU Lesser General Public License]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gnu.org/philosophy/why-not-lgpl.html|title=Why you shouldn't use the Lesser GPL for your next library|language=en}}</ref> in [[Mozilla Public License]]. [[Design Science License]] pa je primer močne copyleft licence, ki pa se nanaša na vsa dela, ki niso iz področja programske opreme, glasbe, športne fotografije in videa. === Celotni ali delni copyleft === Ta dva termina se nanašata na povsem drugo vprašanje. »Celoten« copyleft obstaja samo takrat, kadar je neko delo lahko modificirano in distribuirano samo pod pogoji copyleft licence za to delo. »Delni« copyleft pa se pojavi takrat kadar je neko delo modificirano in distribuirano tudi pod nekimi drugimi pogoji in ne samo pod pogoji licence copyleft. === Share-alike licenca === Share-alike licenca se nanaša na pravice, ki pravijo, da morajo biti pravice originalnega dela dostopne pod enakim pogoji kot pravice za modificirano delo. To pomeni, da vsaka copyleft licenca je avtomatično share-alike licenca in ne obratno, ker nekatere share-alike licence vključujejo določene omejitve, večinoma v zvezi s prepovedjo komercialne uporabe. Nekatere izpeljanke iz [[Creative Commons licence]] so primeri share-alike. === Reference === {{sklici}} [[Kategorija:Svobodna avtorska pravica| ]] [[Kategorija:Avtorsko pravo]] [[Kategorija:Prosta programska oprema]] peygi15sd4gffauaqds05d1x5buuc23 152 Atala 0 195080 6687829 6562556 2026-06-10T16:13:46Z Erardo Galbi 166658 6687829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planet | discovery=yes | physical_characteristics = yes | bgcolour=#FFFFC0 | width=25em | name= 152 Atala | image= | orbit_ref= | discoverer= [[Paul Henry in Prosper Henry|P. P. Henry]] | discovered=[[2. november]] [[1875]] <ref name=odkritje>[http://www.cfa.harvard.edu/iau/lists/NumberedMPs000001.html Podatki o odkritjih asteroidov]</ref> | alt_names= | mp_category= [[asteroidni pas]] | epoch=[[30. november]] [[2008]] ([[julijanski dan|JD]] 2454800,5) | semimajor=3,314 [[astronomska enota|a.e.]]) | perihelion=2,903 a.e. | aphelion=3,375 a.e. | eccentricity=0,075 | period=2031,489 [[dan|dni]] (5,56 [[julijansko leto|let]]) | inclination=12,113[[kotna stopinja|°]] | asc_node=40.011° | arg_peri=58,560° | mean_anomaly=277,969° | avg_speed= | dimensions=71 do 122 km | mass= | density= | surface_grav= | escape_velocity= | rotation=6,246 [[ura|h]] | spectral_type=[[Spektralna razvrstitev asteroidov#Razvrščanje po Tholenu| I]] (po Tholenu) <ref name=jpldata/> <br /> [[Spektralna razvrstitev asteroidov#Razvrščanje po SMASS|S]] (po SMASS) <ref name=jpldata/> | abs_magnitude=8,33 | albedo=? | single_temperature= }} '''152 Atala''' (mednarodno [[poimenovanje astronomskih teles|ime]] je tudi ''152 Atala'') je velik [[asteroid]] [[asteroid tipa I|tipa I]]<ref name=jpldata/> v glavnem [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]]. == Odkritje == Asteroid je odkril [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [[Paul Henry in Prosper Henry|P. P. Henry]] (1848 – 1905) [[2. november|2. novembra]] [[1875]] <ref name =odkritje/>. Ime ima po osebi iz [[roman]]a Atala, ki ga je napisal [[François-René de Chateaubriand]]. == Lastnosti == Asteroid Abundancija obkroži [[Sonce]] v 5,56 letih. Njegova [[tir]]nica ima [[izsrednost tira|izsrednost]] 0,075, nagnjena pa je za 12,113° proti [[ekliptika|ekliptiki]]. Njegov premer je med 71 in 122 km, okoli svoje osi pa se zavrti v 6,246 [[ura|h]].<ref name=jpldata>[http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=152;orb=1;cov=0;log=0#elem Podatki pri JPL]</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=152;orb=1 Simulacija tirnice] {{ikona en}} * [http://iota.jhuapl.edu/mp152505.htm Okultacija leta 2006] {{ikona en}} {{Navigacija Mali planeti|151 Abundancija |153 Hilda}} {{Navpred MaliPlaneti}} {{DEFAULTSORT:Atala}} [[Kategorija:Asteroidi tipa I]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1875]] r0qdf12c99clz6hdl1tj0tzmevxtohy Stolna župija Maribor 0 195767 6687883 6474857 2026-06-10T19:22:45Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Maribor]] 6687883 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Maribor]] s1t7bw01rhf8z8xdchyo4aps8vfpyq5 Eli 0 203953 6687765 6687690 2026-06-10T13:47:14Z ElmaPR 261386 /* Pogostost imena */ 6687765 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Eli |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski, moški |meaning = |region = |origin = Elizabeta, Eleonora, Elia |name day = 25.junij, 20.julij |related name = |fotonotes = }}'''Eli''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]], v novejšem času pa tudi moško. Ime je različica imen Elizabeta, [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elija]] (za moškega).<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih nosilk imena Eli 395 in je 347. najpogostejše žensko ime.<ref name=":0">{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}</ref> Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških nosilk imena Eli 8 in je 2.935. najpogostejše moško ime.<ref name=":0" /> == Osebni praznik == Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta ali Elija.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na E]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 8p03v77p9ijgcu5zcf7enzb1rupm16n 6687965 6687765 2026-06-11T05:00:21Z Yerpo 8417 /* Pogostost imena */ spol 6687965 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Eli |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski, moški |meaning = |region = |origin = Elizabeta, Eleonora, Elia |name day = 25.junij, 20.julij |related name = |fotonotes = }}'''Eli''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]], v novejšem času pa tudi moško. Ime je različica imen Elizabeta, [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elija]] (za moškega).<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih nosilk imena Eli 395 in je 347. najpogostejše žensko ime.<ref name=":0">{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}</ref> Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških nosilcev imena Eli 8 in je 2.935. najpogostejše moško ime.<ref name=":0" /> == Osebni praznik == Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta ali Elija.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na E]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] jjw5t5s11thn247112szalcyy6gyef9 6687982 6687965 2026-06-11T06:03:59Z ElmaPR 261386 /* */ 6687982 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Eli |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski, moški |meaning = |region = |origin = Elizabeta, Eleonora, Elia |name day = 25.junij, 20.julij |related name = |fotonotes = }}'''Eli''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]], v novejšem času pa tudi [[Moški|moško]]. Ime je različica imen Elizabeta, [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elija]] (za moškega).<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih nosilk imena Eli 395 in je 347. najpogostejše žensko ime.<ref name=":0">{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}</ref> Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških nosilcev imena Eli 8 in je 2.935. najpogostejše moško ime.<ref name=":0" /> == Osebni praznik == Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta ali Elija.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na E]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] sie9uq2uibdihjd71u89mn1adjwf4x0 6687985 6687982 2026-06-11T06:14:41Z ElmaPR 261386 /* */ 6687985 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Eli |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski, moški |meaning = |region = |origin = Elizabeta, Eleonora, Elia |name day = 25.junij, 20.julij |related name = |fotonotes = }}'''Eli''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]], v novejšem času pa tudi [[Moški|moško]]. Ime je različica imen Elizabeta, [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elija]] (za moškega).<ref>{{Navedi splet|title=Eli|url=https://pomenimena.com/ime/eli/|website=Pomen Imena|accessdate=2026-06-11|language=en-US}}</ref><ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih nosilk imena Eli 395 in je 347. najpogostejše žensko ime.<ref name=":0">{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}</ref> Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških nosilcev imena Eli 8 in je 2.935. najpogostejše moško ime.<ref name=":0" /> == Osebni praznik == Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta ali Elija.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na E]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] imkjb2pojwsqs9wei9vf7id9loh1dh3 6688025 6687985 2026-06-11T07:56:30Z Yerpo 8417 --spamlink (znova) 6688025 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Eli |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski, moški |meaning = |region = |origin = Elizabeta, Eleonora, Elia |name day = 25.junij, 20.julij |related name = |fotonotes = }}'''Eli''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]], v novejšem času pa tudi [[Moški|moško]]. Ime je različica imen Elizabeta, [[Eleonora]] ali [[Elija (osebno ime)|Elija]] (za moškega).<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih nosilk imena Eli 395 in je 347. najpogostejše žensko ime.<ref name=":0">{{baza imen SURS|ime=Eli|spol=Z}}</ref> Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan 1. januarja 2026 v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških nosilcev imena Eli 8 in je 2.935. najpogostejše moško ime.<ref name=":0" /> == Osebni praznik == Osebe z imenom Eli lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Elizabeta ali Elija.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na E]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] sie9uq2uibdihjd71u89mn1adjwf4x0 Thomas More 0 206889 6687771 6584428 2026-06-10T14:06:25Z Stebunik 55592 6687771 wikitext text/x-wiki {{Infobox Saint |name=Sveti Tomaž More |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[22. junij]] ([[Rimskokatoliška cerkev]]) |venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]], [[Anglikanska cerkev]] |image=<!-- WD --> |imagesize=200px |caption=Morov portet, [[Hans Holbein mlajši]] (1527). |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=mučenik |beatified_date=[[1886]] |beatified_place=[[Rim]] |beatified_by=[[Papež Leon XIII.]] |canonized_date=[[1935]] |canonized_place=[[Rim]] |canonized_by=[[Papež Pij XI.]] |attributes= |patronage= |suppressed_date= |issues= |prayer= |prayer_attrib= }} [[sir (naziv)|Sir]] '''Thomas More''', [[Angleži|angleški]] [[renesansa|renesančni]] [[humanizem|humanist]], [[politik]], [[pravnik]], [[filozof]], [[zgodovinar]], [[pisatelj]] in [[svetnik]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške]] ter [[Anglikanska cerkev|Anglikanske cerkve]], * [[7. februar]] [[1478]], [[London]], [[Anglija]], † [[6. julij]] [[1535]], London. Thomas More velja za vodilnega predstavnika angleškega renesančnega humanizma. Poznan je po filozofsko-literarnem delu ''[[Utopija]]'', v kateri na kritičen način do obstoječe družbene realnosti predstavi vizijo idealne države na istoimenskem izmišljenem otoku<ref>Izraz »[[utopija]]« je sestavljen iz dveh grških besed; iz ''u'', ki pomeni v grščini ''ne'' in ''topos'' , ki pomeni ''kraj'', skupaj ''Utopos'' ali neobstoječi kraj.</ref>. == Življenje == === Zgodnja leta in šolanje === Thomas More je izhajal iz premožne meščanske londonske družine. Njegov oče je bil uspešen pravnik in strog vzgojitelj. Mati, ki je bila hči premožnega trgovca, je Thomasu umrla že v otroštvu. Ko mu je bilo okrog dvanajst let, ga je oče po tedanji navadi poslal služit za paža h [[nadškof Canterburyja|canterburyjskemu nadškofu]] in k lordu kanclerju [[John Morton (nadškof)|Johnu Mortonu]], kjer se je seznanil s pravili lepega vedênja v visoki družbi. Mortonu ni spregledal nadarjenosti mladega fanta in ga je spodbudil k študiju na [[Univerza v Oxfordu|oxfordski univerzi]], kjer je Thomas klasični [[sholastika|sholastični]] šolski program<ref>sedem svobodnih umetnosti, lat.''artes liberales''</ref> in [[teologija|teologijo]]. Verjetno se je v Oxfordu seznanil z glavnimi predstavniki takratnega angleškega krščanskega humanizma: [[John Colet|Johnom Coletom]], [[Thomas Linacre|Thomasom Linacrom]] in [[William Grocyn|Williamom Grocynom]]<ref>Žnidaršič 1992, 10</ref>. {{Infobox Philosopher | <!-- Scroll down to edit this page --> <!-- Philosopher Category --> region = Zahodna filozofija | era = [[Renesančni humanizem]] | color = #B0C4DE | <!-- Image and Caption --> image_name = | image_caption = | <!-- Information --> name = Thomas More | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | school_tradition = [[avguštin]]izem, [[protireformacija]], <br />[[utopični socializem]] | main_interests = [[politična filozofija]], [[zgodovina]], [[etika]], [[epistemologija]] | influences = [[Sokrat]], [[Platon]], [[Aristotel]], [[Cicero]], [[Kvintilijan]], [[Lukijan]], [[Avguštin]], [[patristika]], [[Jean Gerson|Gerson]], [[Ficino]], [[Mirandola]], [[John Colet|Colet]], [[Thomas Linacre|Linacre]], [[William Grocyn|Grocyn]], [[Guillaume Budé|Budé]], [[Erazem Rotterdamski|Erazem]] | influenced = [[seznam utopičnih socialistov|utopične socialiste]] |notable_ideas = »''[[Utopija]]''«}} Nadaljnji študij na Oxfordu mu je prekinil oče, ki ga je pozval nazaj v London in hotel, da bi doštudiral pravo. Thomas je izpolnil očetovo zahtevo in je po štirih letih šolanja lahko začel delovati kot [[advokat]]<ref>ang. ''barrister''</ref>, vendar je ohranil stik z oxfordskimi humanisti. Na Grocynovo pobudo se je začel učiti [[stara grščina|grščino]] in tako presegel okvirje sholastične učenosti, ki je temeljila na latinščini. Verjetno pa je nanj najbolj vplival učeni teolog in krščanski humanist John Colet, ki je s svojimi predavanji s področja razlage [[Sveto pismno|Svetega pisma]] velik vpliv tudi na Erazma Rotterdamskega. V letih od 1499 do 1503 se je v osebnostni krizi na očetovo nejevoljo umaknil v samostan in se hotel pomenišiti ter postati duhovnik. Vendar je na koncu prišel do spoznanja, da ne bi bil sposoben vztrajati v [[celibat]]u in tako se je pri sedemindvajsetih poročil s sedemnajstletno hčerko podeželskega plemiča z [[Essex]]a, s katero je imel štiri otroke, tri hčere in sina. Po šestih letih zakona je hitro prebolel smrt žene in se, ker so otroci zahtevali skrbstvo, znova poročil, tokrat z nekaj let starejšo vdovo londonskega trgovca<ref>Žnidaršič 1992, 13</ref>. Večinoma je sam poskrbel za izobrazbo svojih otrok, ki jih je poučeval zasebno skupaj z otroki še nekaterih znancev v mešanem oddelku z dečki in deklicami skupaj. Z nizozemskim humanistom [[Erazem Rotterdamski|Erazmom Rotterdamskim]], ki mu je kasneje posvetil svojo ''Utopijo'', se je seznanil in spoprijateljil leta 1499. Poleg Erazma je še bil večkrat gost na Morovem domu tudi nemški slikar [[Hans Holbein Mlajši]]. === Kariera === Do leta 1517, ko ga je kralj poklical v svojo službo in ga sprva imenoval za dvornega svétnika, je vseskozi karierno napredoval in si pridobival ugled poštenega pravnega zastopnika. Kot član kraljevega svéta je moral biti vsak dan ob določenem času na dvoru, da se je lahko kralj posvetoval skupaj z njim in ostalimi svetniki. Poleg te službe je bil leta 1523 izvoljen za predsedniško funkcijo govornika <ref>ang. ''Speaker''</ref> spodnjega doma parlamenta in sodnika <ref>ang. ''Steward''</ref> oxfordske univerze ter leta 1525 za kanclerja vojvodine [[Lancaster]]. Kljub vsem službenim dolžnostim in zahtevam družinskega življenja, je še našel čas literarno in filozofsko ustvarjanje. Poleg nekaj pesmi, ki jih je spisal, prevajanju grškega satirika [[Lukijan iz Samostate|Lukijana]] in študiju del italijanskega humanista [[Mirandola|Picca della Mirandole]] je najpomembnejši intelektalen preboj dosegel z objavo »''[[Utopija|Utopije]]''«, ki jo je objavil leta 1516 in si nemudoma pridobil sloves med takratnimi humanisti<ref>Žnidaršič 1992, 15</ref>. V naslednjih letih je spisal po obsegu manjša dela, kot je »''Zgodovina Riharda III.'' in številna pisma. V »''Pismu univerzi Oxford''« je na primer napadel oviranje študija grščine na tej univerzi. Z naraščanjem števila in vpliva [[reformacija|reformatorjev]] v Angliji je More postal en glavnih protagonistov angleškega protireformacijskega gibanja. === Obdobje 1529-1535 === Zadnje burno obdobje Morovega življenja zaznamujejo napredovanje v Lorda Kanclerja (ang. ''Lord Chancellor''), napredujoča reformacija in razveljavitev poroke med Henrikom VIII. in njegovo ženo [[Katarina Aragonska|Katarino Aragonsko]]. Za Lorda Kanclerja je prisegel [[26. oktober|26. oktobra]] [[1529]]. Temu nazivu bi po pomenu danes ustrezala funkcija [[vrhovni sodnik|vrhovnega sodnika]]. Kralj se je zavedal, da More kot globoko veren kristjan sprejema zakrament [[Sveti zakon|svetega zakona]], vendar mu je kljub temu zaupal to najvišjo sodniško funkcijo tik za kraljem. Zato je More kralja prosil, da se mu ne bi bilo treba izreči o veljavnosti zakonske zveze s kraljico. Ker kraljica Katarina Aragonska po rojstvu zadnje [[Marija I. Angleška|hčerke]] ni mogla več zanositi in roditi kralju moškega potomca, je kralj pri papežu [[papež Klement VII.|Klementu VII.]] poskusil doseči razveljavitev [[sveti zakon|zakona]], da bi se lahko nato poročil z dvorno damo in ljubico [[Anne Boleyn]]. Ker ga papež pri tem načrtu ni podprl, se je Henrik VIII. zbližal z angleškimi reformatorji, ki so s teološkega vidika upravičevali kraljev primat v kraljestvu tudi v verskih zadevah, kar je pomenilo, da lahko kralj kot poglavar angleške cerkve sam odloča o vseh verskih zadevah. Najpomembneje: lahko odloča o razveljavitvi svojega zakona s kraljico [[Katarino Aragonsko]]. Kljub temu, da se je kralj zbližal z reformatorji, mu More ni sledil. Med opravljanjem kanclerske funkcije je še stopnjeval pregon reformatorjev in jih nekaj obsodil tudi na sežig na grmadi. Hkrati pa si je leta 1531 kralj podredil angleški parlament, ki mu je priznal vrhovno oblast v angleški Cerkvi. Ker so razmere za opravljanje kanclerske funkcije in protireformacijsko delovanje postajale nemogoče in se More v skladu s svojim verskim prepričanjem ni bil pripravljen prilagoditi kralju, je zato [[16. maj]]a [[1532]] vrnil kanclerski pečat ter se umaknil v svojo domačijo v predmestju Londona. Kljub kratkotrajnemu delovanju na mestu lorda kanclerja, mu je uspelo opraviti nekaj reform angleškega pravnega sistema in pospešiti reševanje pravnih zadev. Leta 1533 je reformator in novi canterburyjski nadškof [[Thomas Cramer]] razveljavil prvi Henrikov zakon s Katarino Aragonsko in dosegel potrditev veljavnosti drugega z Anne Boleyn. Morova želja, da bi se popolnoma umaknil iz javnega življenja, ni uspela, saj je kralj leta 1534 izdal ''Zakon o nasledstvu'', ki je zahteval prisego angleškemu kralju kot vrhovnemu zastopniku [[Anglikanska cerkev|angleške Cerkve]]. More je prisego odklonil in bil na podlagi ''Zakona o veleizdajstvu'' zaprt v londonski [[Tower of London|Tower]]. Prav tako so ga razlastili in mu odvzeli državljanske pravice. V Towru je napisal zadnja dela, ki so izključno pobožna razmišljanja, molitve in pisma družini ter prijateljem. Leto dni kasneje je bil obtožen veleizdaje in obglavljen. [[Rimokatoliška cerkev]] obeležuje dan spomina nanj skupaj s kardinalom [[John Fisher|Johnom Fisherjem]], ki je prav tako zavrnil prisego kralju, dne [[22. junij]]a. == Dela == Danes je Thomas More poznan predvsem po delu »''Utopija''«, ki je začelo s povsem novo literarno-filozofsko zvrstjo pisanja utopij, tj. raznih umišljenih in izmišljenih družbenih skupnosti, ki so sicer ogledalo aktualnega časa, a drzno predstavljajo nove rešitve na pretekle napake v družbi in državi kot njeni politični enoti. Daleč najobsežnejši Morov opus je njegova polemika z reformatorji, najprej začetnikom reformacije [[Martin Luter|Martinom Lutrom]], ki ga je pravzaprav izzval protireformacijski spis kralja Henrika VIII., in kasneje z angleškim reformatorjem in prevajalcem Svetega pisma v angleščino [[William Tyndal|Williamom Tyndalom]]. Njegova polemika z Tyndalom je zajeta v devetih obsežnih knjigah, saj More po navedbah skoraj vseh Tyndalovih odstavkov na široko kritizira njegove reformatorske poglede na vero. Kljub vsej obsežnosti polemiziranja, pa mu uspe odgovoriti na komaj četrtino Tyndalovega »''Odgovora''<ref>Gre za »''Odgovor na dvogovor sir Thomasa Mora''«, ki ga je Tyndal napisal kot odgovor na Morov protireformacijski spis »''Dvogovor, ki zadeva herezije''«, 1529</ref>«. Pomemben dokument so njegova pisma, ki jih je napisal okoli 140, drugo polovico pa predstavljajo odgovori<ref>Žnidaršič 1992, 33</ref>. Med pismi izstopajo tista, ki jih je družini in prijateljem pisal iz Towra, ko je bìl svoje duševne boje med vero na eni strani in zanemarjanjem družine ter prijateljev na drugi. === Utopija === {{glavni|Utopija}} {{razširi razdelek}} == Vplivi == == Opombe == {{sklici|1}} == Literatura == * Dilas-Rocherieux, Yolène, ''»Utopija ali spomin na prihodnost«'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004 {{COBISS|ID=214946560}} * [[Hans Küng|Küng, Hans]], »''Sloboda u svijetu : Sir Thomas More''«, Družba katoličkog apostolata, Zagreb, 1980 {{ikona hr}} * More, Thomas, »''Utopija''«, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1958 {{COBISS|ID=244995}} ** Milić, Vojin, ''Predgovor'' (k ''Utopiji''), v More, Thomas, »''Utopija''« * »''Thomas More - krščanski humanist : izbrani angleški spisi''«, Mohorjeva družba, Celje, 1992 {{COBISS|ID=29541376}} ** Žnidaršič, Lilijana, spremna beseda k »''Thomas More - krščanski humanist''« == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Thomas More}} {{Wikinavedek}} {{ikona en}} * [http://www.newadvent.org/cathen/14689c.htm Catholic Encyclopedia - New Advent], * [http://justus.anglican.org/resources/bio/8.html Online Anglican resources], * [http://www.marxists.org/reference/archive/more/works/utopia/index.html Marxists Archive], * [http://www.imdb.com/title/tt0060665/ ''A Man for All Seasons'' (1966)] (biografski film o Thomasu Moru) {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:More, Thomas}} [[Kategorija:Angleški kanclerji]] [[Kategorija:Angleški politiki]] [[Kategorija:Angleški diplomati]] [[Kategorija:Angleški pravniki]] [[Kategorija:Angleški filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 16. stoletja]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Utopični socialisti]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški zgodovinarji]] [[Kategorija:Angleški pesniki]] [[Kategorija:Angleški teologi]] [[Kategorija:Poligloti]] [[Kategorija:Angleški katoličani]] [[Kategorija:Angleški rimskokatoliški mučenci]] [[Kategorija:Angleški svetniki]] [[Kategorija:Obglavljeni ljudje]] [[Kategorija:Usmrčeni pod Henrikom VIII. Angleškim]] 34ctayy4574003zsxl6qpqfoiok1rk1 Vasja Bratina 0 210124 6688040 6544663 2026-06-11T09:28:40Z ~2026-28648-54 259758 Bibiliografija 6688040 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} <big>'''Vasja Bratina''', [[slovenci|slovenski]] [[novinar]] in [[prevajalec|prevajalec iz italijanščine, angleščine, hrvaščine in srbščine]], * [[24. marec]] [[1963]], [[Ljubljana]].</big> '''<big>Prevodi leposlovnih in esejističnih knjig</big>''' * Predrag Matvejević: ''Mediteranski brevir.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, 2000. * Donald Walsch: ''Pogovori z Bogom.'' Gnostica, Ljubljana, 2000 * Donald Walsch: ''Druženje z Bogom.'' Gnostica, Ljubljana, 2001. * Tersilla Gatto Chanu: ''Miti in legende iz Amazonije.'' Učila, Tržič, 2001. * Predrag Matvejević: ''Drugačne Benetke.'' Založba VBZ, Ljubljana, 2002. * Oriana Fallaci: ''Bes in ponos.'' Učila, Tržič, 2003. * Claudio Magris: ''Mikrokozmosi.'' Slovenska matica, Ljubljana, 2003. * Umberto Eco: ''Baudolino.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. * ''Spoznajmo Evropsko unijo:'' Prešernova družba. Ljubljana, 2004. * Melissa P.: ''Pred spanjem si stokrat skrtačim lase.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. * Lorenzo Licalzi: ''Lepo je biti guru.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. * Donald Walsch: ''Kaj hoče Bog.'' Gnostica, Ljubljana, 2005. * Umberto Eco: ''Foucaultovo nihalo.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. * Paola Cavalieri: ''Vprašanje živali.'' Krtina, Ljubljana, 2006. * Paul Sussman: ''Kambizova uganka.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. * Claudio Magris: ''Donava.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, 2006. * Umberto Eco: ''Skrivnostni plamen kraljice Loane.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. * Umberto Eco: ''Otok prejšnjega dne.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. * Angelo Del Boca: ''Italijani – dobri ljudje?'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. * Predrag Matvejevič: ''Mediteranski brevir.'' VBZ, Ljubljana, 2008. * Michael Crichton: ''Strahovlada.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. * Roberto Saviano: ''Gomora.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. * Bruce Chatwin: ''V Patagoniji.'' VBZ, Ljubljana, 2008. * Luisa Accati in Renate Cogoy (ur.): ''Fojbe.'' Krtina, Ljubljana, 2009. * Umberto Eco: ''Po rakovi poti.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2009. * Bruce Chatwin: ''Utz.'' VBZ, Ljubljana, 2009. * Predrag Matvejević: ''Kruh naš.'' VBZ, Ljubljana, 2009. * Roberto Saviano: ''Lepota in pekel.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010. * Siniša Glavašević: ''Zgodbe iz Vukovarja.'' Slovenska matica, Ljubljana, 2010. * Nikolaj Lilin: ''Sibirska vzgoja.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011. * Gangaji: ''Diamant v tvojem žepu.'' Ganeš, Orehovlje, 2011. * Mauro Covacich: ''Na glavo postavljeni Trst.'' LUD Literatura, Ljubljana, 2011. * Umberto Eco: ''Ustvarjanje sovražnikov.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2012. * Umberto Eco: ''Praško pokopališče.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2012. * Natalia Ginzburg: ''Družinski besednjak.'' VBZ, Ljubljana, 2013. * Rada Lečič: ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž.'' Gaya, Cerkno, 2013. * Giovannino Guareschi: ''Don Camillo in Peppone'', 1. del. C. M. družba, Celje, 2013. * Andrea Molesini: ''Niso vsi pankrti z Dunaja.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013. * Nikolaj Lilin: ''Prosti pad.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2014. * Giovannino Guareschi: ''Don Camillo in Peppone'', 2. del. C. M. družba, Celje, 2014. * Dante Maffia: ''Uporniški genij'' (''Roman o Tommasu Campanelli''). Gaya, Cerkno, 2015. * Rada Lečič: ''Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž.'' Gaya, Cerkno, 2015. * Alessandra Lavagnino: ''Družina Daneu, starinarji.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2016. * Umberto Eco: ''Nulta številka.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2016. * Michele Primi: ''Legende rokenrola.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2016. * Julian Barnes: ''Hrumenje časa.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2017. * Luca D'Andrea: ''V senci zla.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2017. * Giulio Angioni: ''Toledski plameni.'' Slovenska matica, Ljubljana, 2018. * Zygmunt Bauman: ''Tekoča generacija.'' Družina, Ljubljana, 2018. * Gabriele D’Annunzio: ''Pescarske zgodbe.'' LUD Literatura, Ljubljana, 2019. * Giovanni Dozzini: ''Spredaj je hodil Baboucar.'' VBZ, Ljubljana, 2020. * Darko Tuševljaković: ''Vrzel.'' Sodobnost, Ljubljana, 2021. * Benedetta Craveri: ''Ljubice in kraljice.'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2021. * Tamara Bakran: ''Rosica in Fazan.'' Sodobnost, Ljubljana, 2021. * Zoran Pilić: ''V Mehiki ni slonov''. LUD Literatura, Ljubljana, 2022. * Alberto Lot: ''Ujel sem škrata''. Sodobnost, Ljubljana, 2023. * Francesco D'Adamo: ''Pot čez morje''. Sodobnost, Ljubljana, 2023. * Nada Horvat: ''Ne moti <s>leva</s> muca, ko spi.'' Sodobnost, Ljubljana, 2024. * Roberta Balestrucci Fancellu: ''Annie z vetrom v laseh''. Sodobnost, Ljubljana, 2024. * Darko Tuševljaković: ''Izbranci''. Sodobnost, Ljubljana, 2024. * Natalia Ginzburg: ''Tako je bilo''. Sodobnost, Ljubljana, 2025. * Grazia Deledda: ''Elias Portolu''. Beletrina, Ljubljana 2025. * Natalia Ginzburg: ''Cesta v mesto''. Sodobnost, Ljubljana, 2026. ==Nagrade== * 2004 - Nagrada Umberto Saba za prevod romana Claudia Magrisa ''Mikrokozmosi''. * 2007 - [[Sovretova nagrada]] za prevod [[roman]]ov [[Umberto Eco|Umberta Eca]] ''[[Foucaultovo nihalo]]'' in ''[[Skrivnostni plamen kraljice Loane]]''. * 2024 - Listina PONT za specialista na področju medkultune književnosti. {{SovretoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{novinar-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Bratina, Vasja}} [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] 5iujoa2w2gvlm3ets9w7jw5m5sdin3r Damijan Šinigoj 0 216004 6687938 6684668 2026-06-10T21:55:19Z ~2026-34234-00 261464 Oboje 6687938 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} Damijan Šinigoj ima lepo frizuro ==Delo== ===Leposlovje=== *''Vojake ubijajo, mar ne?'', Založba Amalietti, Ljubljana, 1991. Je pisateljev prvi roman, ki ga je napisal pri dvajsetih letih. Opisuje svoje osebne izkušnje med služenjem vojaškega roka v [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]]. Zgodba o maščevanju generala JLA in strašnih posledicah, ki so uničile mladega v dezerterstvo pahnjenega vojaka in krog njegovih prijateljev. [[Akcijski roman]] z dobro obdelano in zanimivo temo, ki prinaša pronicljiv pogled v razmišljanje in čustvovanje odraščajočega mladeniča. *''Neizstreljeni naboj'', Založba Amalietti in Slon, Ljubljana, 1994. Je roman o [[vojna|vojni]], ki prikazuje dogodke iz leta 1991. Damijan je bil star šestindvajset let, ko se je prostovoljno prijavil v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|teritorialno obrambo]] in še danes ne ve, ali naj mu bo žal, ker ni izstrelil niti enega samega [[Naboj (orožje)|naboj]]a. *''Očkov kotiček'', Založba Goga, Novo mesto, 2003. Očkov kotiček je zbirka petdesetih kratkih zgodb, ki že dolga leta izhajajo v reviji Mama in ki na zabaven in duhovit način razodevajo zagate, s katerimi se srečuje (vsak) oče dveh nabritih fantalinov. *''Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca'', Založba Goga, Novo mesto, 2012. Duhoviti dnevniški zapisi jamarskega pripravnika od njegovih prvih negotovih korakov v podzemni svet proti še bolj negotovim korakom v še globlje globine in ožje ožine, poln zabavnih dogodivščin … *''Iskanje Eve'', Založba Miš, 2014. Prvo avtorjevo mladinsko besedilo, ki prikazuje zgodbo dveh najstnikov, ki se s pomočjo interneta, socialnih omrežij in sodobne tehnologije spoprijateljita. *''Kjer veter spi'', Založba Miš, 2020. (nagrada desetnica, 2021) Avtorjev drugi mladinski roman je polnokrvna pustolovka, ki se zvečine dogaja v jami, torej v okolju, ki ga kot vrhunski jamar in jamarski reševalec pozna kot lasten žep. *''Tretji otrok'', Založba Novelish 2020. Dolgo pričakovane nadaljevanje uspešnice Očkov kotiček. *''Priročnik jamarskega reševanja, JZS 2025.'' ''Priročnik, ki zajema vse, kar mora vedeti ter obvladati vsak (slovenski) jamarski reševalec.'' ===Prevodi=== *Ratko Cvetnić, Kratek izlet (Kratak izlet), Založba Goga, 2000. *Zilhad Ključanin, Pričevalec (Šehid), Založba Goga, 2001. *Veselin Marković Izplavanje (Izranjanje), Založba Goga, 2003. *Aleksandra Kardum, Kar sem zamolčala (Ono, što sam prešutjela), Založba Goga, 2006. *Konec stoletja, začetek tisočletja (Zilhad Ključanin et al.), antologija bosanske sodobne kratke proze, Založba Goga, 2009. *Dekle na cesti (Goran Samardžić), kratka proza sodobnega bosanskega avtorja, Založba Goga, 2011. *Ukulele jam (Alen Mešković), roman o preživetvenem instinktu mladostnika na s sovraštvom prežetem Balkanu, Založba Miš, 2015. *Jasminka Tihi-Stepanić, Poletje na jezeru Čiče, Založba Miš, 2023. *Ivana Šojat, Zmaji, ki ne letijo, Založba Miš, 2026. ===Filmi=== *''Ko potrka vojna'', scenarij za dokumentarni film, 45 minut. *''Gusti'', otroški film, 13 minut (v soavtorstvu z [[Jadran Sterle|Jadranom Sterletom]] in Primožem Kastelicem) *''1991 – Neizstreljeni naboj'', scenarij za celovečerni film, 85 minut, 2011. === Nagrade === * Trdinova nagrada za literaturo 2010. * Rastem s knjigo 2015 za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Večernico 2015, za najboljše mladinsko delo za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Desetnico 2015, za najboljšo mladinsko književnost za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška 2015 za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška za najboljši prevod leta 2015 za roman Ukulele jam Alena Meškovića. * Nominacija za Večernico 2021, za najboljše mladinsko delo za roman Kjer veter spi. * Desetnica 2021, za najboljšo mladinsko književnost za roman Kjer veter spi. * Zlata hruška 2021 za roman Kjer veter spi. * The White Ravens za roman Kjer veter spi. * Zlato priznanje Zavoda za tehnično kulturo Slovenije za izjemen prispevek k uresničevanju poslanstva ZOTKS na področju jamarstva. * Zlati znak Civilne zaščite kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. === Glej tudi === *[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] ==Viri in literatura== * http://www.sinigoj.si/ * http://www.goga.si/index3.php?topic=recenzije&zbirka=knjige&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8<nowiki/>{{Slepa povezava}} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070437/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070325/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070425/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 |date=2012-06-11 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šinigoj, Damijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] dn24z6dhy5g7bgqnx0byvjc2v8u8hbd 6687939 6687938 2026-06-10T21:55:49Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-34234-00|~2026-34234-00]] ([[User talk:~2026-34234-00|talk]]) to last revision by A09 (TwinkleGlobal) 6687939 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Damijan Šinigoj je''' [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[publicist]], [[scenarist]] in [[Jamarstvo|jamar]]. Rodil se je *[[24. oktober|24. oktobra]] [[1964]], v [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Slovenija]]. Pisatelj Šinigoj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev|Društva slovenskih književnih prevajalcev]], urednik revije Jamar ter kolumnist pri reviji MAMA. Strasten jamar, inštruktor jamarstva, jamarski reševalec in inštruktor jamarskega reševanja, vodja izobraževanja pri Jamarski reševalni službi Slovenije in podpredsednik Jamarske zveze Slovenije. ==Delo== ===Leposlovje=== *''Vojake ubijajo, mar ne?'', Založba Amalietti, Ljubljana, 1991. Je pisateljev prvi roman, ki ga je napisal pri dvajsetih letih. Opisuje svoje osebne izkušnje med služenjem vojaškega roka v [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]]. Zgodba o maščevanju generala JLA in strašnih posledicah, ki so uničile mladega v dezerterstvo pahnjenega vojaka in krog njegovih prijateljev. [[Akcijski roman]] z dobro obdelano in zanimivo temo, ki prinaša pronicljiv pogled v razmišljanje in čustvovanje odraščajočega mladeniča. *''Neizstreljeni naboj'', Založba Amalietti in Slon, Ljubljana, 1994. Je roman o [[vojna|vojni]], ki prikazuje dogodke iz leta 1991. Damijan je bil star šestindvajset let, ko se je prostovoljno prijavil v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|teritorialno obrambo]] in še danes ne ve, ali naj mu bo žal, ker ni izstrelil niti enega samega [[Naboj (orožje)|naboj]]a. *''Očkov kotiček'', Založba Goga, Novo mesto, 2003. Očkov kotiček je zbirka petdesetih kratkih zgodb, ki že dolga leta izhajajo v reviji Mama in ki na zabaven in duhovit način razodevajo zagate, s katerimi se srečuje (vsak) oče dveh nabritih fantalinov. *''Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca'', Založba Goga, Novo mesto, 2012. Duhoviti dnevniški zapisi jamarskega pripravnika od njegovih prvih negotovih korakov v podzemni svet proti še bolj negotovim korakom v še globlje globine in ožje ožine, poln zabavnih dogodivščin … *''Iskanje Eve'', Založba Miš, 2014. Prvo avtorjevo mladinsko besedilo, ki prikazuje zgodbo dveh najstnikov, ki se s pomočjo interneta, socialnih omrežij in sodobne tehnologije spoprijateljita. *''Kjer veter spi'', Založba Miš, 2020. (nagrada desetnica, 2021) Avtorjev drugi mladinski roman je polnokrvna pustolovka, ki se zvečine dogaja v jami, torej v okolju, ki ga kot vrhunski jamar in jamarski reševalec pozna kot lasten žep. *''Tretji otrok'', Založba Novelish 2020. Dolgo pričakovane nadaljevanje uspešnice Očkov kotiček. *''Priročnik jamarskega reševanja, JZS 2025.'' ''Priročnik, ki zajema vse, kar mora vedeti ter obvladati vsak (slovenski) jamarski reševalec.'' ===Prevodi=== *Ratko Cvetnić, Kratek izlet (Kratak izlet), Založba Goga, 2000. *Zilhad Ključanin, Pričevalec (Šehid), Založba Goga, 2001. *Veselin Marković Izplavanje (Izranjanje), Založba Goga, 2003. *Aleksandra Kardum, Kar sem zamolčala (Ono, što sam prešutjela), Založba Goga, 2006. *Konec stoletja, začetek tisočletja (Zilhad Ključanin et al.), antologija bosanske sodobne kratke proze, Založba Goga, 2009. *Dekle na cesti (Goran Samardžić), kratka proza sodobnega bosanskega avtorja, Založba Goga, 2011. *Ukulele jam (Alen Mešković), roman o preživetvenem instinktu mladostnika na s sovraštvom prežetem Balkanu, Založba Miš, 2015. *Jasminka Tihi-Stepanić, Poletje na jezeru Čiče, Založba Miš, 2023. *Ivana Šojat, Zmaji, ki ne letijo, Založba Miš, 2026. ===Filmi=== *''Ko potrka vojna'', scenarij za dokumentarni film, 45 minut. *''Gusti'', otroški film, 13 minut (v soavtorstvu z [[Jadran Sterle|Jadranom Sterletom]] in Primožem Kastelicem) *''1991 – Neizstreljeni naboj'', scenarij za celovečerni film, 85 minut, 2011. === Nagrade === * Trdinova nagrada za literaturo 2010. * Rastem s knjigo 2015 za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Večernico 2015, za najboljše mladinsko delo za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Desetnico 2015, za najboljšo mladinsko književnost za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška 2015 za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška za najboljši prevod leta 2015 za roman Ukulele jam Alena Meškovića. * Nominacija za Večernico 2021, za najboljše mladinsko delo za roman Kjer veter spi. * Desetnica 2021, za najboljšo mladinsko književnost za roman Kjer veter spi. * Zlata hruška 2021 za roman Kjer veter spi. * The White Ravens za roman Kjer veter spi. * Zlato priznanje Zavoda za tehnično kulturo Slovenije za izjemen prispevek k uresničevanju poslanstva ZOTKS na področju jamarstva. * Zlati znak Civilne zaščite kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. === Glej tudi === *[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] ==Viri in literatura== * http://www.sinigoj.si/ * http://www.goga.si/index3.php?topic=recenzije&zbirka=knjige&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8<nowiki/>{{Slepa povezava}} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070437/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070325/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070425/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 |date=2012-06-11 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šinigoj, Damijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] 3d18d1pbws7ckawrupf4p4q49sulx52 6687940 6687939 2026-06-10T21:56:42Z ~2026-34234-00 261464 /* */ 6687940 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} Damijan Šinigoj ima lepo frizuro ==Delo== ===Leposlovje=== *''Vojake ubijajo, mar ne?'', Založba Amalietti, Ljubljana, 1991. Je pisateljev prvi roman, ki ga je napisal pri dvajsetih letih. Opisuje svoje osebne izkušnje med služenjem vojaškega roka v [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]]. Zgodba o maščevanju generala JLA in strašnih posledicah, ki so uničile mladega v dezerterstvo pahnjenega vojaka in krog njegovih prijateljev. [[Akcijski roman]] z dobro obdelano in zanimivo temo, ki prinaša pronicljiv pogled v razmišljanje in čustvovanje odraščajočega mladeniča. *''Neizstreljeni naboj'', Založba Amalietti in Slon, Ljubljana, 1994. Je roman o [[vojna|vojni]], ki prikazuje dogodke iz leta 1991. Damijan je bil star šestindvajset let, ko se je prostovoljno prijavil v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|teritorialno obrambo]] in še danes ne ve, ali naj mu bo žal, ker ni izstrelil niti enega samega [[Naboj (orožje)|naboj]]a. *''Očkov kotiček'', Založba Goga, Novo mesto, 2003. Očkov kotiček je zbirka petdesetih kratkih zgodb, ki že dolga leta izhajajo v reviji Mama in ki na zabaven in duhovit način razodevajo zagate, s katerimi se srečuje (vsak) oče dveh nabritih fantalinov. *''Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca'', Založba Goga, Novo mesto, 2012. Duhoviti dnevniški zapisi jamarskega pripravnika od njegovih prvih negotovih korakov v podzemni svet proti še bolj negotovim korakom v še globlje globine in ožje ožine, poln zabavnih dogodivščin … *''Iskanje Eve'', Založba Miš, 2014. Prvo avtorjevo mladinsko besedilo, ki prikazuje zgodbo dveh najstnikov, ki se s pomočjo interneta, socialnih omrežij in sodobne tehnologije spoprijateljita. *''Kjer veter spi'', Založba Miš, 2020. (nagrada desetnica, 2021) Avtorjev drugi mladinski roman je polnokrvna pustolovka, ki se zvečine dogaja v jami, torej v okolju, ki ga kot vrhunski jamar in jamarski reševalec pozna kot lasten žep. *''Tretji otrok'', Založba Novelish 2020. Dolgo pričakovane nadaljevanje uspešnice Očkov kotiček. *''Priročnik jamarskega reševanja, JZS 2025.'' ''Priročnik, ki zajema vse, kar mora vedeti ter obvladati vsak (slovenski) jamarski reševalec.'' ===Prevodi=== *Ratko Cvetnić, Kratek izlet (Kratak izlet), Založba Goga, 2000. *Zilhad Ključanin, Pričevalec (Šehid), Založba Goga, 2001. *Veselin Marković Izplavanje (Izranjanje), Založba Goga, 2003. *Aleksandra Kardum, Kar sem zamolčala (Ono, što sam prešutjela), Založba Goga, 2006. *Konec stoletja, začetek tisočletja (Zilhad Ključanin et al.), antologija bosanske sodobne kratke proze, Založba Goga, 2009. *Dekle na cesti (Goran Samardžić), kratka proza sodobnega bosanskega avtorja, Založba Goga, 2011. *Ukulele jam (Alen Mešković), roman o preživetvenem instinktu mladostnika na s sovraštvom prežetem Balkanu, Založba Miš, 2015. *Jasminka Tihi-Stepanić, Poletje na jezeru Čiče, Založba Miš, 2023. *Ivana Šojat, Zmaji, ki ne letijo, Založba Miš, 2026. ===Filmi=== *''Ko potrka vojna'', scenarij za dokumentarni film, 45 minut. *''Gusti'', otroški film, 13 minut (v soavtorstvu z [[Jadran Sterle|Jadranom Sterletom]] in Primožem Kastelicem) *''1991 – Neizstreljeni naboj'', scenarij za celovečerni film, 85 minut, 2011. === Nagrade === * Trdinova nagrada za literaturo 2010. * Rastem s knjigo 2015 za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Večernico 2015, za najboljše mladinsko delo za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Desetnico 2015, za najboljšo mladinsko književnost za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška 2015 za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška za najboljši prevod leta 2015 za roman Ukulele jam Alena Meškovića. * Nominacija za Večernico 2021, za najboljše mladinsko delo za roman Kjer veter spi. * Desetnica 2021, za najboljšo mladinsko književnost za roman Kjer veter spi. * Zlata hruška 2021 za roman Kjer veter spi. * The White Ravens za roman Kjer veter spi. * Zlato priznanje Zavoda za tehnično kulturo Slovenije za izjemen prispevek k uresničevanju poslanstva ZOTKS na področju jamarstva. * Zlati znak Civilne zaščite kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. === Glej tudi === *[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] ==Viri in literatura== * http://www.sinigoj.si/ * http://www.goga.si/index3.php?topic=recenzije&zbirka=knjige&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8<nowiki/>{{Slepa povezava}} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070437/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070325/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070425/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 |date=2012-06-11 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šinigoj, Damijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] dn24z6dhy5g7bgqnx0byvjc2v8u8hbd 6687941 6687940 2026-06-10T22:01:11Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34234-00|~2026-34234-00]] ([[User talk:~2026-34234-00|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6687939 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Damijan Šinigoj je''' [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[publicist]], [[scenarist]] in [[Jamarstvo|jamar]]. Rodil se je *[[24. oktober|24. oktobra]] [[1964]], v [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Slovenija]]. Pisatelj Šinigoj je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev|Društva slovenskih književnih prevajalcev]], urednik revije Jamar ter kolumnist pri reviji MAMA. Strasten jamar, inštruktor jamarstva, jamarski reševalec in inštruktor jamarskega reševanja, vodja izobraževanja pri Jamarski reševalni službi Slovenije in podpredsednik Jamarske zveze Slovenije. ==Delo== ===Leposlovje=== *''Vojake ubijajo, mar ne?'', Založba Amalietti, Ljubljana, 1991. Je pisateljev prvi roman, ki ga je napisal pri dvajsetih letih. Opisuje svoje osebne izkušnje med služenjem vojaškega roka v [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]]. Zgodba o maščevanju generala JLA in strašnih posledicah, ki so uničile mladega v dezerterstvo pahnjenega vojaka in krog njegovih prijateljev. [[Akcijski roman]] z dobro obdelano in zanimivo temo, ki prinaša pronicljiv pogled v razmišljanje in čustvovanje odraščajočega mladeniča. *''Neizstreljeni naboj'', Založba Amalietti in Slon, Ljubljana, 1994. Je roman o [[vojna|vojni]], ki prikazuje dogodke iz leta 1991. Damijan je bil star šestindvajset let, ko se je prostovoljno prijavil v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|teritorialno obrambo]] in še danes ne ve, ali naj mu bo žal, ker ni izstrelil niti enega samega [[Naboj (orožje)|naboj]]a. *''Očkov kotiček'', Založba Goga, Novo mesto, 2003. Očkov kotiček je zbirka petdesetih kratkih zgodb, ki že dolga leta izhajajo v reviji Mama in ki na zabaven in duhovit način razodevajo zagate, s katerimi se srečuje (vsak) oče dveh nabritih fantalinov. *''Kratek dnevnik jamarskega zasvojenca'', Založba Goga, Novo mesto, 2012. Duhoviti dnevniški zapisi jamarskega pripravnika od njegovih prvih negotovih korakov v podzemni svet proti še bolj negotovim korakom v še globlje globine in ožje ožine, poln zabavnih dogodivščin … *''Iskanje Eve'', Založba Miš, 2014. Prvo avtorjevo mladinsko besedilo, ki prikazuje zgodbo dveh najstnikov, ki se s pomočjo interneta, socialnih omrežij in sodobne tehnologije spoprijateljita. *''Kjer veter spi'', Založba Miš, 2020. (nagrada desetnica, 2021) Avtorjev drugi mladinski roman je polnokrvna pustolovka, ki se zvečine dogaja v jami, torej v okolju, ki ga kot vrhunski jamar in jamarski reševalec pozna kot lasten žep. *''Tretji otrok'', Založba Novelish 2020. Dolgo pričakovane nadaljevanje uspešnice Očkov kotiček. *''Priročnik jamarskega reševanja, JZS 2025.'' ''Priročnik, ki zajema vse, kar mora vedeti ter obvladati vsak (slovenski) jamarski reševalec.'' ===Prevodi=== *Ratko Cvetnić, Kratek izlet (Kratak izlet), Založba Goga, 2000. *Zilhad Ključanin, Pričevalec (Šehid), Založba Goga, 2001. *Veselin Marković Izplavanje (Izranjanje), Založba Goga, 2003. *Aleksandra Kardum, Kar sem zamolčala (Ono, što sam prešutjela), Založba Goga, 2006. *Konec stoletja, začetek tisočletja (Zilhad Ključanin et al.), antologija bosanske sodobne kratke proze, Založba Goga, 2009. *Dekle na cesti (Goran Samardžić), kratka proza sodobnega bosanskega avtorja, Založba Goga, 2011. *Ukulele jam (Alen Mešković), roman o preživetvenem instinktu mladostnika na s sovraštvom prežetem Balkanu, Založba Miš, 2015. *Jasminka Tihi-Stepanić, Poletje na jezeru Čiče, Založba Miš, 2023. *Ivana Šojat, Zmaji, ki ne letijo, Založba Miš, 2026. ===Filmi=== *''Ko potrka vojna'', scenarij za dokumentarni film, 45 minut. *''Gusti'', otroški film, 13 minut (v soavtorstvu z [[Jadran Sterle|Jadranom Sterletom]] in Primožem Kastelicem) *''1991 – Neizstreljeni naboj'', scenarij za celovečerni film, 85 minut, 2011. === Nagrade === * Trdinova nagrada za literaturo 2010. * Rastem s knjigo 2015 za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Večernico 2015, za najboljše mladinsko delo za roman Iskanje Eve. * Nominacija za Desetnico 2015, za najboljšo mladinsko književnost za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška 2015 za roman Iskanje Eve. * Zlata hruška za najboljši prevod leta 2015 za roman Ukulele jam Alena Meškovića. * Nominacija za Večernico 2021, za najboljše mladinsko delo za roman Kjer veter spi. * Desetnica 2021, za najboljšo mladinsko književnost za roman Kjer veter spi. * Zlata hruška 2021 za roman Kjer veter spi. * The White Ravens za roman Kjer veter spi. * Zlato priznanje Zavoda za tehnično kulturo Slovenije za izjemen prispevek k uresničevanju poslanstva ZOTKS na področju jamarstva. * Zlati znak Civilne zaščite kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. === Glej tudi === *[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] ==Viri in literatura== * http://www.sinigoj.si/ * http://www.goga.si/index3.php?topic=recenzije&zbirka=knjige&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8<nowiki/>{{Slepa povezava}} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070437/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-021-1 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070325/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+978-961-277-010-5 |date=2012-06-11 }} * http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120611070425/http://www.goga.si/index3.php?topic=knjige&zbirka=ostale&jezik=si&koda=ISBN+961-6421-15-8 |date=2012-06-11 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šinigoj, Damijan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] 3d18d1pbws7ckawrupf4p4q49sulx52 Uporabnik:Yerpo/Vitrina 2 236464 6687997 6636523 2026-06-11T06:58:41Z Yerpo 8417 /* Galerija */ posodobitev 6687997 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} == Izbor del == <small>Izbor najboljših izvirnih člankov.</small> {| class="messagebox standard-talk" style="float:left; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |[[slika:J.J.R. Macleod ca. 1928.png|50px]] |[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[John James Rickard Macleod]]''', FRS, škotski fiziolog, biokemik in akademik, nobelovec. Znan je predvsem po svoji vlogi pri odkritju in izolaciji insulina v času, ko je bil predavatelj na Univerzi v Torontu. |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:right; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Človeška ribica]]''', dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa. Ima zunanjo podobo jamskih živali: koža je običajno brez temnega pigmenta, ima pokrnele oči itd. |[[slika:P anguinus1.jpg|80px]] |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:left; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |[[slika:CGKilogram.jpg|50px]] |[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Kilogram]]''', osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4&nbsp;°C. Edina osnovna enota s predpono kilo. |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:right; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Claude Bernard]]''', francoski fiziolog in akademik, oče sodobne eksperimentalne fiziologije in utemeljitelj nekaterih osnovnih načel sodobne znanosti. |[[slika:Claude Bernard 5.jpg|40px]] |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:left; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |[[slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg|50px]] |[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Biološki nadzor škodljivcev]]''', način uravnavanja, tj. omejevanja velikosti populacij organizmov, ki jih človek obravnava kot škodljivce, z izkoriščanjem naravnih antagonističnih odnosov med vrstami. |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:right; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Gliste]]''', deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike). |[[slika:CelegansGoldsteinLabUNC.jpg|50px]] |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:left; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |[[slika:Nezara viridula Koper.jpg|50px]] |[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''[[Zelena smrdljivka]]''', rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta, znana predvsem po smrdljivem izločku in kot škodljivec v kmetijstvu. |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:right; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] '''''[[Fallout]]''''', videoigra zvrsti igranja vlog, ki je izšla leta 1997 v založbi Interplay Entertainment za sisteme MS-DOS, Microsoft Windows in Mac OS. |[[slika:Fallout logo.svg|80px]] |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:left; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |[[slika:Tubocurarine.svg|60px]] |'''[[Kurare]]''', družina strupov, pridobljenih iz rastlinskih izvlečkov, katerih aktivna spojina, rastlinski alkaloid, ob prehodu v kri deluje kot paralizator. |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:right; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |'''[[Pivška presihajoča jezera]]''', skupina večjih in manjših kotanj, v vlažnejšem delu leta napolnjenih z vodo, ki se nahaja v zgornji Pivški dolini. |[[slika:Palskopanorama3.jpg|80px]] |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:left; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" | |'''''[[Piknik na robu ceste]]''''', kratek znanstvenofantastični roman ruskih pisateljev Arkadija in Borisa Strugackega, ki je prvič izšel po delih leta 1972 v reviji ''Avrora'', njun najpomembnejši roman. |} {| class="messagebox standard-talk" style="float:right; width:49.8%; font-size:90%; cellpadding:3px" |'''[[»Weird Al« Yankovic]]''', ameriški glasbenik in satirik, najbolj znan po svojih pesmih, ki parodirajo glasbene uspešnice drugih avtorjev.<br/>&nbsp; |[[slika:Weird Al Yankovic Photo Op GalaxyCon San Jose 2024 (cropped).jpg|40px]] |} {{-}} == Galerija == ''Vse gradivo v [[:commons:Category:Uploads by User:Yerpo]]'' <gallery mode="packed-hover" heights=180px> Podiceps cristatus juv.jpg Palskopanorama3.jpg|[[Slika:PODY barnstar.svg|40px]] Fritillaria meleagris LJ barje2.jpg Sv Ana.jpg Blaž Šef (2026) - 2.jpg Leptodirus hochenwartii.jpg Grad Bistra statue.jpg Crocothemis erythraea Opekarna.jpg Anax imperator exuvia2.jpg Hirundo rustica Ormoz.jpg Sflavomaculata - Dol2.jpg Ficedula hypoleuca-F-Iski morost.jpg Dendrocopos major juv Vrhnika.jpg Pieris rapae Dol.jpg Trichopoda pennipes.jpg Buteo buteo juv Log (2).jpg|[[Slika:PODY barnstar.svg|40px]] Buteo buteo juv Log - portrait.jpg </gallery> '''Vse trofeje:''' [[File:POTY_barnstar.svg|18px|link=Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2010]] [[File:POTY_barnstar.svg|17px|link=Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Anax imperator exuvia2.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:palskopanorama3.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Fritillaria meleagris LJ barje2.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Mute swan Vrhnika.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Sv Ana.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Leptodirus hochenwartii.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Podiceps cristatus juv.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Celje Celjski dom 001.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Achillea filipendulina flowers.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Koroska vas na Pohorju.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:GRRM Ljubljana.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Grad Bistra statue.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Crocothemis erythraea Opekarna.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Orthetrum albistylum Opekarna.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Rallus aquaticus portrait.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:2013 Slovene uprising - Iztok Mlakar.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Opekarna pond 1 2.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Halyomorpha halys nymph lab.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Scopoli plaque Cavalese.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Zresko jezero 2.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Isotomus speciosus - 2.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Slovene medallists Rio 2016.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Lavrenciceva hisa.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Graphoderus bilineatus SLO.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Morimus funereus-portrait.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:1904 waterworks station Vrhnika.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Poecilimon ornatus SLO.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Tone Partljič (2).jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Philipomyia aprica M (Rateče, SLO).jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Ficedula hypoleuca-F-Iski morost.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Ischnura elegans 135515249.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Dendrocopos major juv Vrhnika.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Sflavomaculata - Dol2.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Coenagrion puella at Ormož Basins.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Pieris rapae Dol.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Zovnek castle lake.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Ischnura elegans F Opekarna.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Hirundo rustica Ormoz.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Buteo buteo juv Log (2).jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Cankar Monument, Vrhnika - closeup.jpg]] [[File:Featured article star - cross.svg|17px|link=Slika:Moderna galerija Ljubljana by night.jpg]] [[File:Featured article star - cross.svg|17px|link=Slika:Mladika palace, Ljubljana.jpg]] (SL)<br/> [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Fritillaria meleagris LJ barje2.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Hirundo rustica Ormoz.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=File:Buteo buteo juv Log (2).jpg]] [[File:Valued image seal.svg|17px|link=File:Leptodirus hochenwartii.jpg]] [[File:Valued image seal.svg|17px|link=File:Palskopanorama3.jpg]] [[File:Valued image seal.svg|17px|link=File:Cankar Monument, Vrhnika.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Fritillaria meleagris LJ barje.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Grad Socerb - side.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Grad Bistra statue.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Ljubljana marsh - E.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Zresko jezero 1.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Palskopanorama3.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Palskopanorama-autumn.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Odd za biologijo - Glinscica.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Trichopoda pennipes.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:GRRM Ljubljana.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Lago delle Buse.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Ucna pot Bevke.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Job church, Sinja Gorica.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Predjama Castle entrance COA.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Sv. Egidij Zrece 1.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Rosalia alpina-Morimus funereus.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Morimus funereus-portrait.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Isotomus speciosus - 2.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Slovene medallists Rio 2016.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:1904 waterworks station Vrhnika.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Lavrenciceva hisa.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Vegova Ljubljana.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Caitlin O'Connell-Rodwell.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Idrija Mine Funke Huster telephone.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Dictamnus albus SLO.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Poecilimon ornatus SLO.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Philipomyia aprica M (Rateče, SLO).jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Strmica fort bunker - exterior.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Cerkev sv. Janeza Evangelista, Kalce (2).jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Ipavec House.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Dendrocopos major juv Vrhnika.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Pieris rapae Dol]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Oedemera sp. (Ljubljana).jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Ischnura elegans F Opekarna.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Aphrophora alni Opekarna.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Andrej Rozman Roza (Cankarjev laz 2025).jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Wikimania25-Day 4-face painting rebecca-jeannette.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Fontanigge houses.jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Anton Vidmar (2026).jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Nika Tomšič (2026).jpg]] [[File:Quality_images_logo.svg|17px|link=File:Blaž Šef (2026) - 2.jpg]] (Zbirka)<br/> [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=:en:Image:Fritillaria meleagris LJ barje2.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=:en:File:Palskopanorama3.jpg]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=:en:File:Palskopanorama-autumn.jpg]] (EN) {{•}} [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=:fa:الگو:نر محافظت شده/2014-05-30]] [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=:fa:الگو:نر محافظت شده/2014-06-11]] (FA) {{•}} [[File:Cscr-featured.svg|17px|link=:hr:Wikipedija:Slika_tjedna/19,_2010.]] (HR) '''Drugo:''' [[:commons:User:Yerpo#Recent uploads|najnovejše]]{{•}} [[:commons:Category:Photographs by User:Yerpo|vse fotografije]]{{•}} [http://tools.wikimedia.de/~daniel/WikiSense/Gallery.php?wikifam=commons.wikimedia.org&since=&until=&img_user_text=Yerpo&order=img_name&max=100&order=img_name&format=html vse naložene slike] (Zbirka){{•}} [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3ALog&type=upload&user=Yerpo vse naložene slike] (lokalno) == Priznanja == {| |- |[[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Yerpo, podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|Priznanje za izjemnega novinca]] za tvoje delo na področju [[biologija|biologije]], še posebej pa za članek o [[človeška ribica|človeški ribici]]. -- LP, [[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:05, 11 april 2007 (CEST) |- |[[Slika:Original_Barnstar.png|60px]] || Yerpo, podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Zvezda|Zvezdo]] za odlične strokovne članke.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 10:55, 24 maj 2007 (CEST) |- | [[Slika:DYK medal.png|60px]] || Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:26, 1. januar 2008 (CET) |- | [[Slika:Bio_barnstar2.png|70px]] || '''Odlično delo!'''<br />V zahvalo za številne zanimive članke s področja entomologije ti podeljujem Biološko zvezdo.<br />'''Kar tako naprej!''' --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:02, 10. januar 2008 (CET) |- | [[Slika:Veteran 1.png|60px]] || Za odlično leto, ki je za tabo in za še več odličnih let.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 17:04, 10. marec 2008 (CET) |- | [[Slika:Editors_Barnstar.png|60px]] || Yerpo, priznanje [[Wikipedija:Seznam dobitnikov priznanj v Wikipediji#Uredniška zvezda|uredniške zvezde]] za tvoje neutrudno delo pri urejanju nepopolnih člankov, in še posebej za licence slik. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 18:12, 18. junij 2008 (CEST) |- | [[Slika:Dyk25.png|40px|Medalja »Ste vedeli« 25]] || Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:12, 20. december 2008 (CET)}} |- | [[Slika:WikiDefender Barnstar.png|70px]] || Povzdigujem te v red branitelja WP zaradi odkrivanja avtorsko spornih prispevkov, ki pravno ogrožajo WP. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:41, 5. marec 2009 (CET) |- | [[Slika:Wiki_medal.jpg|50px|Medalja izbranega članka]] || Podeljujem ti medaljo izbranega članka. Vsi vemo zakaj.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:54, 7. april 2009 (CEST) |- | [[Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|70px|Zvezda neumornosti]] || Podeljujem ti zvezdo neumornosti za supervztrajno administratorsko delo. [[Posebno:Prispevki/Yerpo|Vse bolj ugotavljam, da sploh nič ne prispevaš, ampak samo popravljaš.]] Vsaka čast! --[[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Jambornik|CCC]]</sup> 18:38, 13. julij 2009 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 2.png|60px]] || Z veliko zamudo ...--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 14. september 2009 (CET) |- | [[Slika:Dyk50.png|50px]] || Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Rude|Rude]] 08:45, 28. september 2009 (CEST) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|70px]] || Yerpo, podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Zvezda|Zvezdo]] za tvoje vztrajno delo. Naj ti sveti. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 22:31, 15. december 2009 (CET) |- | [[Slika:Minor_Barnstar.png|55px|Manjša zvezda]] || Podeljujem ti unikatno [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Manjša zvezda|Manjšo zvezdo]] za vse popravke pri izboljševanju mojih člankov v postopku za IČ ter nasploh denanoškrbinizacijo različnih člankov, kar je mnogokrat prezrto. --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 00:01, 5. junij 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar of Reversion2.png|70px|Anti-vandalistična zvezda]] || Podeljujem ti "Anti-vandalistično zvezdo" za ves tvoje (skoraj) Sizifovo delo pri varovanju WP. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:34, 6. avgust 2010 (CEST) |- | [[Slika:Tournesol.png|50px|WikiHvala]] || [[Wikipedija:Wiki priznanja#WikiHvala|WikiHvala]] za ostro oko pri napakah [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBota]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:41, 13. september 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar-Megaphone.png|50px|Glasnik WP]] || Z današnjo radijsko oddajo si postal Glasnik Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:22, 19. november 2010 (CET) |- | [[Slika:Dyk100.png|50px]] || Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 100. Čestitam!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 14:18, 6. januar 2011 (CET) |- | [[Slika:Veteran 3.png|60px]] || Spet z veliko zamudo ...--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 12:38, 17. januar 2011 (CET) |- | [[Slika:DYK.png|60px]] || V zahvalo za neumorno popravljanje mojih slovničnih napak v DYK ti podeljujem tole nagrado --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:56, 2. januar 2012 (CET) |- | [[Slika:Tournesol.png|50px|WikiHvala]] || [[Wikipedija:Wiki priznanja#WikiHvala|WikiHvala]] za pomoč pri urejanju in nasvetih! :-) --[[Uporabnik:Khanassassin|(: ! Khanassassin ! :) ]] 14:42, 7. januar 2012 (CET) |- | [[Slika:Tournesol.png|50px|WikiHvala]] || [[Wikipedija:Wiki priznanja#WikiHvala|WikiHvala]] za izčrpne razlage, potrpežljive in prijazne usmeritve ter skrbno popravljanje mojih zmot in napak. ''Irena'' [[Uporabnik:Irena Plahuta|Petra Rimska]] 00:49, 22. januar 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 4.png|60px]] || Štirletka, zadnji trenutek, kmalu dobiš novo!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:42, 24. februar 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 5.png|60px]] || Prva petletka, čestitke! [[Uporabnik:Andrejj|PriznanjaBot]] 18:04, 12. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Tournesol.png|50px|WikiHvala]] || [[Wikipedija:Wiki priznanja#WikiHvala|WikiHvala]] za pomoč pri nastanku novega članka in ostalih nasvetih. --[[Uporabnik:TitaZajc|TitaZajc]] 14:05, 16. september 2014 |- | [[Slika:Purple_Star.png|70px]] || Verjetno se ne da več prešteti, kolikokrat si bil v prvi bojni liniji proti raznim samopromocijam, raznovrstnim oglaševanjem ter nasploh vsemu, kar spada h konfliktu interesov, in kolikokrat si bil izpostavljen grožnjam in agresivnosti. Kljub temu imaš vedno jeklene živce in kljub grozečemu plamenu pogosto rešiš spor na miren način. Vsekakor si zaslužiš ''Vijolično zvezdo''.--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 23:38, 15. december 2014 (CET) |- | [[Slika:Veteran 10.png|60px]] || Enkrat za spremembo kak dan prezgodaj! Čestitam in hvala za vztrajnost ter tvoj velikanski doprinos k projektu! -- [[Uporabnik:Rude|Soimenjak]] 9:01, 2. marec 2017 (CET) |- | [[Slika:Tournesol.png|50px|WikiHvala]] || [[Wikipedija:Wiki priznanja#WikiHvala|WikiHvala]] za pomoč in jasnih odgovorih na moji pogovorni strani! [[Uporabnik:ͥ ͣ ͫ Y-FI| ͥ ͣ ͫ ]] [[Uporabniški pogovor:ͥ ͣ ͫ Y-FI|Y-FI]] 11:07, 8. marec 2017 (CET) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|70px]] || Od mene dobiš še zvezdo za vse tvoje kakovostne in izbrane članke ter prijazno vzdušje na WP, [[Uporabnik:ͥ ͣ ͫ Y-FI| ͥ ͣ ͫ ]] [[Uporabniški pogovor:ͥ ͣ ͫ Y-FI|Y-FI]] 20:52, 10. marec 2017 (CET) |- | [[Slika:Administrator Barnstar Hires.png|70px]] || Yerpo, podeljujem ti zvezdo administratorjev za doslednost, vztrajnost in jeklene živce pri uveljavljanju standardov Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:31, 20. december 2019 (CET) |} h1nm2oy24jf4m9fyx76pdq8pyzqds65 Univerza Yale 0 237274 6688049 6586779 2026-06-11T10:05:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name = Univerza Yale |image_name = Sterling Memorial Library 2, September 1, 2008.jpg |motto = {{jezik-he|אורים ותמים}} (Urim V'Tumim)<br>{{jezik-la|Lux et veritas}}<br>{{jezik-en|Light and truth}} |mottoeng = Luč in resnica |established = 1701 |type = [[zasebna univerza]] |calendar= semester |endowment = 16,3 milijarde USD<ref>{{Navedi novico | last = Hechinger | first = John | title = Harvard, Yale Are Big Losers in 'The Game' of Investing | newspaper = [[The Wall Street Journal]]| page = A4 | date = 11.9.2009 | url = http://online.wsj.com/article/SB125261209050800581.html#mod=todays_us_page_one | accessdate = 11.9.2009}}</ref> |president = [[Peter Salovey]] |faculty = 3.619<ref>{{Navedi splet |url=http://www.yale.edu/about/facts.html |title=Yale Facts &#124; Yale |publisher=Yale.edu |date= |accessdate=16.9.2009 |archive-date=2015-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151222054308/http://www.yale.edu//about/facts.html |url-status=dead }}</ref> |students = 12.495 |undergrad = 5.316 |Graduate = 6.074 |city = [[New Haven]] |state = [[Connecticut]] |country = [[Združene države Amerike|ZDA]] |campus = |athletics =[[National Collegiate Athletic Association|NCAA]] Divizija I (FCS Football) [[Ivy League]] |former_names =''Collegiate School'' (1701-1718)<br />''Yale College'' (1718-1887) |colors = {{color box|#000066}} yalesko modra od 1894; prej zelena |nickname = |mascot = |website = [http://www.yale.edu/ www.yale.edu] |logo = }} '''Univerza Yale''' [jêjl] je [[Združene države Amerike|ameriška]] zasebna [[univerza]] s sedežem v kraju [[New Haven]], [[Connecticut]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Univerza Yale je članica [[Ivy League]]. == Viri == {{sklici}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza Yale]] [[Kategorija:Connecticut]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1701]] [[Kategorija:Ivy League]] {{normativna kontrola}} sr8yucz1yhh5awobnapq188zjhbw4y7 Zdovc 0 242866 6687948 6077863 2026-06-10T23:14:09Z ~2026-32552-67 260877 6687948 wikitext text/x-wiki '''Zdovc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Zdovc]] (*1987), odbojkarica * [[Bogdan Zdovc]], veterinar * [[Edvin Zdovc|Edvin (Edo) Zdovc]] (1931--1976), diplomat, konzul, žrtev atentata * [[Hedvika Zdovc]], arhivistka * [[Irena Zdovc]], veterinarka * [[Jure Zdovc]] (*1966), košarkar * [[Jurij Zdovc,]] jezikoslovec germanist * [[Mirko Zdovc]] (1927--2005), arhitekt * [[Miro Zdovc]] (1929--2009), fotograf * [[Pavel Zdovc]] (1933 2026), jezikoslovec slovenist, toponomastik, slovaropisec * [[Sonja Merljak Zdovc]] (*1972), novinarka in pisateljica == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zdovc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ad6z4b99vpyb2k82wgnrkncpg6d5t2y 6687949 6687948 2026-06-10T23:15:29Z ~2026-32552-67 260877 6687949 wikitext text/x-wiki '''Zdovc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Zdovc]] (*1987), odbojkarica * [[Bogdan Zdovc]], veterinar * [[Edvin Zdovc|Edvin (Edo) Zdovc]] (1931–1976), diplomat, konzul, žrtev atentata * [[Hedvika Zdovc]], arhivistka * [[Irena Zdovc]], veterinarka * [[Jure Zdovc]] (*1966), košarkar * [[Jurij Zdovc,]] jezikoslovec germanist * [[Mirko Zdovc]] (1927–2005), arhitekt * [[Miro Zdovc]] (1929–2009), fotograf * [[Pavel Zdovc]] (1933–2026), jezikoslovec slovenist, toponomastik, slovaropisec * [[Sonja Merljak Zdovc]] (*1972), novinarka in pisateljica == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zdovc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] tnqt0scst6wdfjrjqqq1viodc2jamti Seznam slovenskih gospodarstvenikov 0 261995 6687954 6686485 2026-06-10T23:51:24Z ~2026-32552-67 260877 /* L */ 6687954 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (* 1959) * [[Josip Agneletto]] (1884—1960) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] (1910—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930?—2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (* 1938) *[[Fedor Bamberg]] (1817—1862) *[[Otomar Bamberg]] (1848—1934) *[[Egon Bandelj]] *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *Matija Bartolotti *[[Janez Basle]] (1940—2015) * [[Maks Bastl]] (* 1936) * [[Vladimir Baša]] (1913—1970) *[[Marjan Batagelj]] (* 1962) * [[Igor Bavčar]] (* 1955) * [[Dušan Bencik]] (* 1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1953) *[[Nataša Benčina]] (1891—1964) *[[Tomaž Benčina]] * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (* 1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (* 1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *[[Slavko Bevk]] (1909–1970) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (* 1958) * [[Leopold Bogataj]] (1730—?) * [[Janez Bohorič]] (* 1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (* 1956) *[[Franc Boštjančič]] (* 1935) * [[Klemen Boštjančič]] * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960) * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Stane Bregant]] (1923—1984) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (1939—2023) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Blaž Brodnjak]] (* 1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Jože Ceglar]] (* 1950) * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (* [[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]]) * [[Karel Čeč]] (1877—1965) * [[Drago Čeh]] (1909—1988) * [[Matjaž Čemažar]] * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (* 1961) *[[Vojko Čok]] (* 1946) *[[Dušan Črnigoj]] (* 1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (* 1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (* 1941) *[[Žiga Debeljak]] (* 1971) * [[Jože Debevc]] (* [[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (* 1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * Jožef (Josip) Desselbruner * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) * [[Janez Deželak]] (?—2026) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (* 1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Josip Doltar]] (1858—1930) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938) * [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (* 1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Nada Drobne Popović]] *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * [[Metod Dular]] (1899—1990) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (* 1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943) * [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]]) *[[Franc Ekar]] (* 1942) *[[Jože Eržen]] (* 1927) == F == * Ivan Fajdiga (1919 —?) * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (* [[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Dušan Florjančič]] (1927—2021) *[[Janez Florjančič]] (1925—2022) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * Ernest Fujs * [[Jože Funda]] (* [[1954]]) == G == * [[Anton Gantar]] (* 1948) * [[Bojan Gantar]] (* 1971) * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (* 1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (* [[1947]]) * [[Roman Glaser]] (* [[1947]]) * [[Miroslav Gnamuš]] * [[Nerino Gobbo]] (1920—?) * [[Alojz Gojčič]] (1942—2023) *[[Sonja Gole]] (* 1961) *[[Robert Golob]] (* 1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (1929—?) *[[Mitja Gorenšček]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (1928—2024) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Dušan Grabnar]] (1930—1997) *[[Andrej Gradišnik]] (* 1963) * [[Jože Grah]] (* [[1941]]) * [[Zvonko Grahek]] (* 1924—) * [[Peter Grašek]] * [[Ladislav Grdina]] (1934—2007) * [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]]) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (* [[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (* 1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] (1932—2024) *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) *[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) * [[Mirjam Hočevar]] *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020) *[[Martin Hozjan]] (1949—2016) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (1929—2025) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Evgenija Hribar]] (r. [[Šumi]]) (1875—1936) *[[Jakob Hribar]] (1817—1878) *[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992) *[[Rado Hribar]] (1901—1944) *[[Svetozar Hribar]] (1909—1996) *[[Samo Hribar Milič]] (* 1958) * [[Franc Huber]] (* [[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (* 1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (* 1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (* 1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *Jernej in [[Japec Jakopin]] *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (* [[1953]]) * Aleksander Jarc *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (* 1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * Ivo Jelačin (* 1926) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (* [[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) *[[Vladimir Jurančič]] (* 1927) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) *[[Anton Kajfež]] (1875–1954) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Viktor Kalister]] (1869—1948) * [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]]) * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Marta Kelvišar]] *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) *[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940) *[[Janez Khisl]] (1530—1591) *[[Ivan Klančar]] (* 1943) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) * [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) * [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Jure Knez]]? (* 1974) * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (* [[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (1933—2023) *[[Franc Kocijančič]] (?—1974) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Milan Kojc]] (1925—2008) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Franc Kollmann]] (1839–1908) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (* [[1938]]) *[[Bine Kordež]] (* 1956) * [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024) *[[Uroš Korže]] (* 1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (* 1958) * [[Janko Kosmina]] (* [[1935]]) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951) * [[Dušan Košuta]] (1919—1999) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) * [[Karel Kotnik]] (1875—1910) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) * Jože Kovač (1930—2021) *[[Danilo Kovačič]] (* 1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (1952—2023) *Marjan Krajnc (*1946) *Tomaž Krajnc (?—1945) *[[Milan Krajnik]] (* 1937) *[[Edita Krajnović]] *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (* 1939) *[[Franc Kramar]] (1916—1982) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (* 1946) *[[Tone Krašovec]] (1937—2024) *[[Edi Kraus]] (* 1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) * [[Bernard Krivec]] (* 1928) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) *[[Rudi Kronovšek]] (& Bogdan Kronovšek) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (* [[1940]]) * [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (* 1934) *[[Peter Kunc]] (1934—2021) *[[Albin Kuret]] (1926–2003) *[[Milan Kuster]] * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) * [[Robert Kuzmič]] == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018) *[[Emil Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—2014) *[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?) *[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Valter Leban]] * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Milan Lenarčič]] (1884—1949) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960) * Jože Logar (1921–1986) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Konrad Lokar]] (1803—1875) * [[Vanja Lombar]] (1974–2026) *[[Medeja Lončar]] (* 1965) * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (* 1955) * [[Marko Lotrič]] (* 1963) *[[Aleksander Lovec]] (1942—2024) * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) *Karl Luckmann *[[Milan Lukić]] == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) * [[Filip Majcen]] (1936—1982) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (* [[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (* 1932) *[[Ivo Marenk]] (1942—2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (* 1945) *[[Milan Matos]] (1945—2020) *[[Rafael Mavri]] (* 1936) * [[Borut Meh]] (* [[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]]) *[[Jože Mermal]] (* 1954) *[[Mirko Mermolja]] ? *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]]) * [[Andrej Mihevc]] (* 1971) *[[Bruno Miklavec]] (* 1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (* 1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (* [[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] (* 1962) *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Boštjan Napast]] *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (* 1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] (* 1962) *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica) *[[Matej Oset]] (* 1968) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856) *[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832) *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]... * Franc Pečar, inž. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] (1942—2023) *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Vencelj Perko]] (1906—1991) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (* 1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Leopold Petz *Stanislav Pintar (* 1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (* 1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] (* 1961) *[[Franci Pliberšek]] (1966—2024) *[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) * [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (& brata Ciril in Anton: CIMEAN) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (* 1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Karl Pollak]] (1878—1940) * [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023) *[[Andrej Polenec]] (* [[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Jožko Povh]] (1897—1983) *[[Vekoslav Povh]] (1897—1975) *[[Miroslav Požar]] (* 1935) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942) *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (1928—2022) *[[Karel Prelog]] (1886—1943) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—1941??) * [[Janez Pretnar]] (1907—1967)? * [[Ivan Prinčič]] (1898—1980) *[[Jože Protner]] (* 1944) *[[Janez Puh]] (1862—1914) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (* 1938) *[[Dušan Rauter]] *Bruno Ravnikar (?—2015) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *Ivan Rebek (1863—1934) *[[Rafael Razpet]] (1932—2023) *[[Rudi Rebek]] (1924—?) *[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960) *[[Karel Recer]] (* 1936) *[[Izidor Rejc]] (* 1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (* 1955) * [[Marjan Rekar]] (* [[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Vinko Resman]] (1869—1968) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (* 1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—2020) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (1939—2024) * [[Bogomir Rozman]] (* [[1928]]) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (* 1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *Albert Samassa (1833—1917) *Anton Samassa ml. (1808—1883) *Janez Jakob Samassa (1744—1803) *Maks Samassa (1862—1945) *[[Ivan Saunig]] (1863—1947) *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (* [[1947]]) *[[Iztok Seljak]] (* 1964) *[[Cvetka Selšek]] (* 1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (* 1933) *[[Stane Seničar]] *[[Ivan Seunig]] (1892—1985)? *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) *[[Miran Simič]] (1934—2010) * [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (* 1976) *[[Feliks Skerlep]] (1904—1980) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (* [[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (* 1951) * [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (1934—2022) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (* 1955) * [[Anton Smrekar]] (1829—1912) * [[Enzo Smrekar]] * [[Albin Smrkolj]] (1886—1957) * [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Karmen Sonjak]] (* 1959) *[[Miro Sotlar]] *[[Boris Sovič]] *[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010) * [[Jože Stanič]] (* [[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) * [[Dušan Stefančič]] (* 1927) *[[Edvard Stepišnik]] (* 1943) *[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Bogomir Mirko Strašek]] * [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]]) * [[Tone Strnad]] * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Rok Suhodolnik]] * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Bogdan Šavli]] (* 1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (1939—2017) *[[Dušan Šešok]] (* 1953) *[[Boštjan Šifrar]] (* 1965) *Miroslav Šimac *[[Mojca Šimnic Šolinc]] *[[Tibor Šimonka]] (* 1956) *[[Anton Šinigoj]] (1900—1976) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (* 1947) *[[Janez Škrabec]] (* 1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003) *[[Sonja Šmuc]] (* 1971) *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (* [[1942]]) * [[Janez Šter]] (1931—2023) *[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946) *[[Aleš Štrancar]] (* 1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) * [[Milena Štular]] * [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916) * [[Josipina Šumi]] (1841—1917) *[[Peter Šumi]] (1895—1981) *[[Dagmar Šuster]] (* 1944) *[[Gregor Švajger]] (* 1936) == T == * [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) * [[Jože Testen]] (* 1937) *[[Cvetka Tinauer]] (* 1957) *[[Jožef Tišler]] (1940—2026) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) *[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) * Ivan Tomšič *[[Peter Tomšič]] (* 1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (* 1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Niko Trošt]] * [[Franc Tršar]] (1873—1935) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025) == U == * [[Igor Umek]] (* [[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (* 1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *Rudolf Valenčič *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Matjaž Vehovec]] *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (* 1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957) * [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (* 1949) *[[Jože Vonta]] (* 1927) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] (1921—2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]]) * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (* 1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Max Adolf Westen]] (1913—1955) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) * [[Fran Windischer]] (1877—1955) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] (1873—1959) * [[Jurica Zadravec]] (1907—1973) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]]) * [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]] *Janez Zupančič (1911—?) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (* 1949) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Peter Žigante]] * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Vinko Žnideršič]] *[[Sandra Županec]] *[[Franc Žuža]] (1825—1871) {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] 48wywjftihlknin033zmizcxl05egre Adolf Drolc 0 265229 6687913 6597307 2026-06-10T20:01:17Z Signal 28172 /* Življenje in delo */ dod. pokopališče 6687913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Adolf Drolc | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | known_for = organizaciji zdravstvne primarne službe | occupation = <!-- WD --> }} '''Adolf Drolc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], * [[28. junij]] [[1914]], [[Zagorje ob Savi]], † [[1. april]] [[1985]], [[Maribor]]. == Življenje in delo == Adolf Drolc zdravnik specialist [[Socialna medicina|socialne medicine]] je [[diploma|diplomiral]] 1946 na [[Beograd|beograjski]] [[Medicinska fakulteta v Beogradu|medicinski fakulteti]] in 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na [[univerza|univerzi]] v [[Minnesota|Minnesoti]]. Kot direktor Zdravstvenega doma Maribor (1957-1976) je združil vso zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na območju mariborskih [[občina|občin]], [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]] in [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenarta v Slovenskih goricah]], uvedel v vseh dejavnostih dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj po vsem območju pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Uvedene metode dela so postale model organizacije zdravstva za vso Slovenijo.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po njem je poimenovan [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]]. Pokopan je na pokopališču v [[Kamnica|Kamnici]]. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih zdravnikov]] == Viri == {{sklici}} {{med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Drolc, Adolf}} [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali zdravstveno ustanovo]] [[Kategorija:Mariborski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] 1azrgj49xdce2tz0sh6qy55nmxpheyv 6687914 6687913 2026-06-10T20:04:00Z Signal 28172 /* Življenje in delo */ pnp 6687914 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Adolf Drolc | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | known_for = organizaciji zdravstvne primarne službe | occupation = <!-- WD --> }} '''Adolf Drolc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], * [[28. junij]] [[1914]], [[Zagorje ob Savi]], † [[1. april]] [[1985]], [[Maribor]]. == Življenje in delo == Adolf Drolc zdravnik specialist [[Socialna medicina|socialne medicine]] je [[diploma|diplomiral]] 1946 na [[Beograd|beograjski]] [[Medicinska fakulteta v Beogradu|medicinski fakulteti]] in 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na [[univerza|univerzi]] v [[Minnesota|Minnesoti]]. Kot direktor Zdravstvenega doma Maribor (1957-1976) je združil vso zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na območju mariborskih [[občina|občin]], [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]] in [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenarta v Slovenskih goricah]], uvedel v vseh dejavnostih dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj po vsem območju pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Uvedene metode dela so postale model organizacije zdravstva za vso Slovenijo.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po njem je poimenovan [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]]. Pokopan je na pokopališču v [[Kamnica, Maribor|Kamnici]]. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih zdravnikov]] == Viri == {{sklici}} {{med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Drolc, Adolf}} [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali zdravstveno ustanovo]] [[Kategorija:Mariborski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] 6qgbc9k9zi4dstmeb9q6jq221dnjjw2 6687921 6687914 2026-06-10T21:05:34Z A09 188929 nk 6687921 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Adolf Drolc | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | known_for = organizaciji zdravstvne primarne službe | occupation = <!-- WD --> }} '''Adolf Drolc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], * [[28. junij]] [[1914]], [[Zagorje ob Savi]], † [[1. april]] [[1985]], [[Maribor]]. == Življenje in delo == Adolf Drolc zdravnik specialist [[Socialna medicina|socialne medicine]] je [[diploma|diplomiral]] 1946 na [[Beograd|beograjski]] [[Medicinska fakulteta v Beogradu|medicinski fakulteti]] in 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na [[univerza|univerzi]] v [[Minnesota|Minnesoti]]. Kot direktor Zdravstvenega doma Maribor (1957-1976) je združil vso zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na območju mariborskih [[občina|občin]], [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]] in [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenarta v Slovenskih goricah]], uvedel v vseh dejavnostih dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj po vsem območju pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Uvedene metode dela so postale model organizacije zdravstva za vso Slovenijo.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po njem je poimenovan [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]]. Pokopan je na pokopališču v [[Kamnica, Maribor|Kamnici]]. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih zdravnikov]] == Viri == {{sklici}} {{med-bio-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Drolc, Adolf}} [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali zdravstveno ustanovo]] [[Kategorija:Mariborski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] c1l0dci4mln0o7oh20txlcsnywdbvid Bavcon 0 274712 6687854 6501729 2026-06-10T17:43:41Z ~2026-34338-65 261458 /* Znani nosilci priimka */ 6687854 wikitext text/x-wiki '''Bavcon''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 97 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.481. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ljubo Bavcon]] (1924 - 2021), pravnik, univ. profesor kazenskega prava, predsednik Sveta za varstvo človekovih opravic * [[Jože Bavcon]] (*1962), botanik, direktor Botaničnega vrta Ljubljana * [[Milanka Bavcon]] (1946 - 1985), RTV napovedovalka, voditeljica, novinarka * [[Mojca Bavcon Kralj]], sanitarna inženirka, Zdravstvena fakulteta UL * [[Tjaša Bavcon]] (*1975), oblikovalka, pedagoginja, producentka ... * Edvard Bavcon, pravnik, odvetnik, športni trener, glasbenik pujs marogast * Boštjan Bavcon, športnik, instruktor fitnesa == Glej tudi == * priimek [[Bovcon]] ([[Narvika Bovcon]]) * priimek [[Bavec]] * priimek [[Bavčar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bavcon}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 31xgnfchzd8n2jzp5jblyj3ps5w3lbb 6687858 6687854 2026-06-10T17:44:51Z ~2026-34338-65 261458 /* Znani nosilci priimka */ 6687858 wikitext text/x-wiki '''Bavcon''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 97 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.481. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ljubo Bavcon]] (1924 - 2021), pravnik, univ. profesor kazenskega prava, predsednik Sveta za varstvo človekovih opravic * [[Jože Bavcon]] (*1962), botanik, direktor Botaničnega vrta Ljubljana * [[Milanka Bavcon]] (1946 - 1985), RTV napovedovalka, voditeljica, novinarka * [[Mojca Bavcon Kralj]], sanitarna inženirka, Zdravstvena fakulteta UL * [[Tjaša Bavcon]] (*1975), oblikovalka, pedagoginja, producentka ... * Edvard Bavcon, pravnik, odvetnik, športni trener, glasbenik * Boštjan Bavcon, športnik, instruktor fitnesa == Glej tudi == * priimek [[Bovcon]] ([[Narvika Bovcon]]) * priimek [[Bavec]] * priimek [[Bavčar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bavcon}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] jn7hu06goq4jzt7yj88rit0dwma94yt 6687907 6687858 2026-06-10T19:34:11Z Yerpo 8417 --par neznancev 6687907 wikitext text/x-wiki '''Bavcon''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 97 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.481. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ljubo Bavcon]] (1924 - 2021), pravnik, univ. profesor kazenskega prava, predsednik Sveta za varstvo človekovih opravic * [[Jože Bavcon]] (*1962), botanik, direktor Botaničnega vrta Ljubljana * [[Milanka Bavcon]] (1946 - 1985), RTV napovedovalka, voditeljica, novinarka * [[Mojca Bavcon Kralj]], sanitarna inženirka * [[Tjaša Bavcon]] (*1975), oblikovalka, pedagoginja, producentka == Glej tudi == * priimek [[Bovcon]] ([[Narvika Bovcon]]) * priimek [[Bavec]] * priimek [[Bavčar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bavcon}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] crh4r4wakyn70d4y03bdkkt9qnj4ad5 Hugh Kenyon Molesworth Baron Kindersley of West Hoathly 0 279491 6687758 5930280 2026-06-10T13:27:34Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6687758 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hugh Kenyon Molesworth Baron Kindersley of West Hoathly |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1917–1946 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit=[[Škotski gardisti]] |commands=[[6. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)|6. zračnopristajalna brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hugh Kenyon Molesworth Baron Kindersley of West Hoathly''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1899]], † [[6. oktober]] [[1976]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Kindersley/Hugh_Kenyon_Molesworth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kindersley of West Hoathly, Hugh Kenyon Molesworth Baron}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1976]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] qsyzwthxnrxj323mvw4ex1d3btbchdf 6687760 6687758 2026-06-10T13:30:32Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hugh Kenyon Molesworth Baron Kindersley of West Hoathly |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1917–1946 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit=[[Škotski gardisti]] |commands=[[6. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)|6. zračnopristajalna brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hugh Kenyon Molesworth Baron Kindersley of West Hoathly''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1899]], † [[6. oktober]] [[1976]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Kindersley/Hugh_Kenyon_Molesworth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kindersley of West Hoathly, Hugh Kenyon Molesworth Baron}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] oxe6fllnsb1zetoyjjwsvfbfamygght 6687761 6687760 2026-06-10T13:33:51Z Engelbert 76895 + slika 6687761 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hugh Kenyon Molesworth Baron Kindersley of West Hoathly |lived= |image= |caption=Hugh Kenyon Molesworth (na desni) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1917–1946 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit=[[Škotski gardisti]] |commands=[[6. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)|6. zračnopristajalna brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hugh Kenyon Molesworth Baron Kindersley of West Hoathly''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1899]], † [[6. oktober]] [[1976]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Kindersley/Hugh_Kenyon_Molesworth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kindersley of West Hoathly, Hugh Kenyon Molesworth Baron}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] kjd84dqjp19euq96asw1ztcbs72xc49 Charles John Stuart King 0 279493 6687963 5927091 2026-06-11T04:45:53Z Engelbert 76895 pp 6687963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles John Stuart King |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1946 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|KBE]]<br>[[Red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles John Stuart King''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. oktober]] [[1890]], † [[7. januar]] [[1967]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/King/Charles_John_Stuart/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:King, Charles John Stuart}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1967]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] e83z7n4mxizh0z7vh7r5w8ogxtzzzsl 6687964 6687963 2026-06-11T04:46:33Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1967]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles John Stuart King |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1946 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|KBE]]<br>[[Red kopeli|CB]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles John Stuart King''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. oktober]] [[1890]], † [[7. januar]] [[1967]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/King/Charles_John_Stuart/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:King, Charles John Stuart}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] 39kfmqw25ua5h0mxyh6008kpvfrevks James Joseph Kingstone 0 279494 6687966 5930708 2026-06-11T05:02:00Z Engelbert 76895 pp, zp 6687966 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Joseph Kingstone |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1912–1945 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Joseph Kingstone''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. avgust]] [[1892]], † [[20. september]] [[1892]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Kingstone/James_Joseph/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kingstone, James Joseph}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1892]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] mtsd5fjzr64rx6z2rm66uh9ip96d360 6687967 6687966 2026-06-11T05:06:55Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Joseph Kingstone |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1912–1945 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Joseph Kingstone''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. avgust]] [[1892]], † [[20. september]] [[1892]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Kingstone/James_Joseph/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kingstone, James Joseph}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] ff5wtfpqmqzrv5tbwqy0jculpe2pp3i Stanley Woodburn Kirby 0 279495 6687969 5936282 2026-06-11T05:12:06Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6687969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Stanley Woodburn Kirby |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red britanskega imperija|OBE]]<br>[[red kopeli|CB]]<br>[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|CMG]]<br>[[Red indijskega imperija|CIE]] |relations= |laterwork= }} '''Stanley Woodburn Kirby''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. februar]] [[1895]], † [[19. julij]] [[1968]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Kirby/Stanley_Woodburn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kirby, Stanley Woodburn}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1968]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] mmrqewa1kljuhgw8mt1rzfqqtl5pzjh 6687970 6687969 2026-06-11T05:15:25Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Stanley Woodburn Kirby |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red britanskega imperija|OBE]]<br>[[red kopeli|CB]]<br>[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|CMG]]<br>[[Red indijskega imperija|CIE]] |relations= |laterwork= }} '''Stanley Woodburn Kirby''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. februar]] [[1895]], † [[19. julij]] [[1968]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Kirby/Stanley_Woodburn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kirby, Stanley Woodburn}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 812yn5ph3cpu6ft4t7ggola3pziqeya Walter Mervyn St. George Kirke 0 279496 6687996 5939504 2026-06-11T06:52:04Z Engelbert 76895 pp, zp 6687996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Walter Mervyn St. George Kirke |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1896–1940 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Walter Mervyn St. George Kirke''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[19. januar]] [[1877]], † [[2. september]] [[1949]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Kirke/Walter_Mervyn_St._George/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kirke, Walter Mervyn St. George}} [[Kategorija:Rojeni leta 1877]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dk7p2ee1et41a5qzpg611i3ip61m6re 6687999 6687996 2026-06-11T06:59:45Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 12 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Walter Mervyn St. George Kirke |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1896–1940 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Walter Mervyn St. George Kirke''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[19. januar]] [[1877]], † [[2. september]] [[1949]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Kirke/Walter_Mervyn_St._George/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kirke, Walter Mervyn St. George}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] oal83b39gwo4wi3hplncb4k8276adh4 Philip Kirkup 0 279499 6688002 5934465 2026-06-11T07:08:14Z Engelbert 76895 pp, zp 6688002 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Philip Kirkup |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Philip Kirkup''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. september]] [[1893]], † [[9. junij]] [[1959]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Kirkup/Philip/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Kirkup, Philip}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] thrhavep8oy1htlbil0fhzxuoyw8hfa Lenarčič 0 296619 6687953 6101690 2026-06-10T23:50:34Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6687953 wikitext text/x-wiki '''Lenarčič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Lenarčič (1859|Andrej (Andrija) Lenarčič]] (1859–1936), agronom, ravnatelj * [[Andrej Lenarčič]] (* 1939), politik, poslanec in restavrator *[[Blaž Lenarčič]] (*1976), sociolog * [[Brigita Lenarčič]] (*1958), biokemičarka, univ. prof. * [[Jadran Lenarčič]] (*1955), elektrotehnik, direktor [[IJS]] * [[Janez Lenarčič]] (*1967), pravnik, diplomat in evropski politik * [[Josip Lenarčič]] (1856–1939), veleposestnik, politik in industrialec *[[Jure Lenarčič]] (*1990), kanuist *[[Katarina Lenarčič]] (*1974), pevka sopranistka *[[Zala Lenarčič|Leonid Lenarčič]] (1932–2011), urbanist * Lovro Lenarčič (? – 2011) * [[Marjan Lenarčič]] (1922–2004), športni in politični delavec * [[Matevž Lenarčič]] (*1959), fotograf, alpinist in športni pilot (letalec) * [[Milan Lenarčič]] (1884–1949), inž. strojništva, podjetnik * [[Simon Lenarčič]], leksikograf * [[Tine Lenarčič]] (1924–2018), knjižničar, kulturnik, ohranjevalec dediščine v Trbovljah * [[Vinko Lenarčič]] (1904–1966), arhitekt, oblikovalec nagrobnikov * [[Zala Lenarčič]], teoretična fizičarka == Glej tudi == * priimek [[Lenaršič]] *priimka [[Lenče]], [[Lenček]] * priimek [[Lenardič]]; tudi [[Lenard]] in [[Lenart (ime)|ime Lenart]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lenarčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 99akbyimlng4gkxo7bb3djvbi9sc8d7 Metelko 0 298402 6687950 6520465 2026-06-10T23:37:15Z ~2026-32552-67 260877 6687950 wikitext text/x-wiki '''Metelko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Metelko]] (1940—2005), agronom in politik * [[Božidar Metelko]] (*1946?), duhovnik, župnik, generalni vikar, prelat * [[Franc Serafin Metelko]] (1789—1860), rimskokatoliški duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig * [[Frančišek Metelko]] (=zgornji?), prevajalec * [[Janez Metelko]], vrhovni sodnik, predsednik sodnega sveta RS * [[Silvo Metelko]], kipar, scenograf ... * [[Tomaž Metelko]], prevajalec == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Metelko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5eecn63ym8oa2ajyt0htg93cz3lwog7 Župnija Ljubljana Sveti Nikolaj 0 300143 6687893 6484518 2026-06-10T19:24:25Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687893 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h Župnija Ljubljana-Sveti Nikolaj 0 300145 6687889 6484519 2026-06-10T19:23:45Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687889 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h Župnija Ljubljana Sv. Nikolaj 0 300146 6687892 6484520 2026-06-10T19:24:15Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687892 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h Župnija Ljubljana-Sv. Nikolaj 0 300147 6687888 6484521 2026-06-10T19:23:35Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687888 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h Župnija Novo mesto-Kapitelj 0 300181 6687902 6474894 2026-06-10T19:25:55Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Novo mesto]] 6687902 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Novo mesto]] 4kmgys8dwnxt31loi87zc1ai9onilvs Župnija Novo mesto Kapitelj 0 300182 6687903 6474858 2026-06-10T19:26:05Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Novo mesto]] 6687903 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Novo mesto]] 4kmgys8dwnxt31loi87zc1ai9onilvs Župnija Kapitelj 0 300183 6687887 6474969 2026-06-10T19:23:25Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Novo mesto]] 6687887 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Novo mesto]] 4kmgys8dwnxt31loi87zc1ai9onilvs Župnija Maribor-Sveti Janez Krstnik 0 300322 6687897 6474936 2026-06-10T19:25:05Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Maribor]] 6687897 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Maribor]] s1t7bw01rhf8z8xdchyo4aps8vfpyq5 Župnija Maribor Sveti Janez Krstnik 0 300323 6687901 6474893 2026-06-10T19:25:45Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Maribor]] 6687901 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Maribor]] s1t7bw01rhf8z8xdchyo4aps8vfpyq5 Župnija Maribor-Sv. Janez Krstnik 0 300324 6687896 6474855 2026-06-10T19:24:55Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Maribor]] 6687896 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Maribor]] s1t7bw01rhf8z8xdchyo4aps8vfpyq5 Župnija Maribor Sv. Janez Krstnik 0 300325 6687900 6474895 2026-06-10T19:25:35Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Maribor]] 6687900 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Maribor]] s1t7bw01rhf8z8xdchyo4aps8vfpyq5 Staroverstvo 0 331208 6687952 6676401 2026-06-10T23:41:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687952 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kolovrat.jpg|thumb|200px|desno|Kolovrat, simbol slovanskih starovercev]] [[Slika:Hands of God.svg|thumb|200px|Svarožje roke so običajni simbol staroverstva]] [[Slika:Svarica.JPG|thumb|195px|Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje]] [[Slika:RozetaSolarSymbol.svg|thumb|200px|desno|Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja [[Sonce]] in je razširjen po vsej Evropi]] '''Slovansko staroverstvo''' oziroma '''stara vera''' ali '''rodnoverstvo''' oziroma '''rodna vera''' je eno od sodobnih{{#tag:ref|Ime stara vera dobimo že med samimi staroverci v zahodni [[Slovenija|Sloveniji]] v 20. stoletju, glej npr. knjigo Pavla Medveščka ''Let v lunino senco'' (Taura, 2006). Rodna vera je sinonim za staro vero, njen izvor morda dobimo v ukrajinski rodnoverski organizaciji ''Rodna vera'' ({{lang-uk|Рідна віра}}) osnovane leta 1934.|group=op.}} imen za obnovljeno politeistično [[etnična religija|etnično]] [[religija|religijo]] [[Slovani|Slovanov]]<ref>[http://wolnemedia.net/wierzenia/neopoganstwo-rodzimowierstwo-i-pseudorodzimowierstwo/ ''„Neopogaństwo, Rodzimowierstwo i Pseudorodzimowierstwo“''], Ratomir Wilkowski</ref><ref name="Битцевское Обращение">[http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 ''„Битцевское Обращение“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223153913/http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 |date=2008-12-23 }}, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.</ref>{{#tag:ref|Staroverstvo ali rodnoverstvo je splošen naziv za etnične religije. V grškem jeziku pojmu staroverstvo/rodnoverstvo ustreza izraz etnikos ({{jezik-el2|ἐθνικός}}), v ruskem jeziku pa se uporablja pojem ''язычество'', ki pride od cerkvenoslovanskega ''ıảzы́kъ'' (narod, pleme, rod) in v delih krščanskih avtorjev označuje mnogoboštvo. V angleščini je ustrezen izraz ''ethnic religion'' ali ''native faith'', ki je knjižni prevod rodnoverstva oziroma ''old faith'' za staroverstvo. Ime, ki se uporablja v dokumentih staroverskih organizacij in v delih, posvečenih slovanski religiji, se glasi slovansko rodnoverstvo, npr. {{lang-pl|Rodzimowierstwo słowiańskie}}. Enako temu je germansko staroverstvo, ki označuje etnično religijo germanskih narodov, npr. ''asatru'', grško rodnoverje, npr. helenizmus (grško {{jezik-el2|Έλληισμὀς}}, {{lang-en|Hellenismos}}), prusko staroverstvo ''Prūsiskas Drūwis'' ali letonsko staroverstvo ''Dievturība''. Poimenovanje poganstvo staroverci zavračajo, saj je naziv diskriminatoren in je krščanski izraz za nekrščanske vernike. Iz istih razlogov se tudi v znanosti vse pogosteje uporablja izraz stara vera namesto poganska vera. Organizacije etničnih religij iz mnogih evropskih držav so leta 1998 ustanovile mednarodno organizacijo [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] (ang. ''European Congress of Ethnic Religions'').|group=op.}} in njeno ponovno oživljanje med slovanskimi narodi.<ref name="„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“">Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |title=''„Staroverstvo danes“'' |accessdate=2012-03-18 |archive-date=2012-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630142822/http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 ''„Rodzima Wiara (poszerzone wyznanie wiary)“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202223706/http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 |date=2014-02-02 }}, Rodzima Wiara</ref> Staroverci častijo [[bog]]ove starih Slovanov {{#tag:ref|Točneje bi definirali, da častijo svoje nacionalne bogove, saj se staroverska doba ni končala s pokristjanjevanjem, temveč je dvoverstvo vzporedno živelo v različnih držav različno dolgo, ponekod vse do 19. in 20. stoletja. Staroverci torej ne častijo bogove, ki so bili med ljudmi prisotni pred več kot tisočletjem nazaj, temveč te, ki so bili med ljudmi čaščeni vse do nedavnega.|group=op.}} oziroma lokalne [[slovanska mitologija|slovanske bogove]], kult prednikov, [[rastlinstvo|rastlinstva]] in kult svetih živali. Slovani niso imeli posebnega imena za svojo religijo, saj te vsepričujoče realnosti niso imeli za ločeno institucijo<ref>[http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 ''„Русская Народная Вера“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120407010542/http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 |date=2012-04-07 }}, Всероссийский религиозный союз Русская народная вера</ref>. Zato se je poseben izraz za slovansko staroverstvo uveljavil šele v 20. stoletju, ko se je dosegla »kritična masa« ljudi, ki so se zanimali za [[zgodovina|zgodovino]], [[religija|religijo]], [[tradicija|tradicijo]] in [[kultura|kulturo]] predkrščanskih Slovanov, kot tudi samih vernikov, ki so svojo duhovno pot prepoznali v slovanski staroverski religiji<ref>Michael Strmiska. ''Modern Paganism in World Cultures''. Chapter Six: ''The Revival of Ukrainian Native Faith'' by Adrian Ivakhiv. pp. 209-239.</ref>. V večini slovanskih držav se uporablja termin rodnoverstvo, redkeje tudi staroverstvo (rus. роднове́рие, poднaя вepa; polj. rodzimowierstwo, rodzima wiara; ukr. рідновір'я, ріднa вірa; češ. rodnověří, rodná víra; bol. родноверие; hrv. rodnoverje; srb. rodnoverje, rodna vera). Ime je nastalo z združenjem besed [[rod (sociologija)|rod]] in vera<ref>Кавыкин О. И. ''Родноверы. (Самоидентификация неоязычников в современной России).'', Москва: Ин-т Африки РАН, 2007.</ref>. Izraz, ki se uporablja v angleškem jeziku je "native faith" ali Rodnovery. Alternativni izrazi so tudi slovanska vera{{#tag:ref|V imenu poljske organizacije zahodno-slovansko versko društvo »Slovanska Vera« (polj. ''Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“'').|group=op.}}, naravoverci in narodna vera {{#tag:ref|Na primer v imenu organizacije Ruska narodna vera (rus. ''Русская Народная Вера''). |group=op.}}. V Sloveniji se je uveljavilo ime staroverci, paralelno s tem izrazom pa se uporablja tudi ime rodnoverci in za religijo tudi slovenska vera. == Viri za slovansko staroverstvo == [[Slika:Axe Perun.jpg|thumb|200px|levo|Današnji amuleti Perunove slovanske sekire temeljijo na arheoloških odkritjih Kijevske Rusije datiranih v čas od 11. do 12. stoletja.]] Viri za slovansko staroverstvo {{#tag:ref|Na tem mestu samo posredno omenjeno.|group=op.}} so ljudsko izročilo, običaji in obredi, pisni viri slovanskih <ref>''„Пóвесть временных лет“''; Aleksandr Koptev, ''„Pagan Rites in the Story of the Princess’ Revenge (the Russian Primary Chronicle, under 945–946)“'', Mirator, volume 11.1, Helsinki, 2010.</ref><ref>„Далимилова хроника“</ref><ref>„Козмина хроника“</ref><ref>Statuta provincialia breviter, cca 1420.</ref><ref>''„Длугошева хроника“''</ref><ref>''„Летопис попа Дукљанина“''</ref><ref>''„Слово о полку Игореве“''</ref>, germanskih<ref>Adamus Bremensis, [http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm ''„Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223000039/http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm |date=2007-12-23 }}, Liber II, Liber III</ref><ref>Helmold von Bosau, ''„Chronica Slavorum“'', 1.I, 1.VI, 1.XVI, 1.XXI, 1.LII, 1.LXIV, 1.XXCIV, 2.XII</ref><ref>Saxo Grammaticus, ''„Gesta Danorum“'', Liber XIV</ref><ref>[http://www.archive.org/details/thietmarimersebu00thieuoft Thietmar von Merseburg, ''„Thietmari Merseburgensis episcopi Chronicon“''] </ref><ref>William of Malmesbury, ''„Gesta Regum Anglorum“''; Leszek Paweł Słupecki, Roman Zaroff, [http://sms.zrc-sazu.si/Si/SMS2/Zaroff2.html ''„William of Malmesbury on Pagan Slavic Oracles: New Sources for Slavic Paganism and its two Interpretations“''], Studia Mythologica Slavica II, 1999.</ref><ref>Konrad Botho, ''„Cronecken der Sassen“'', 1492.</ref><ref>Masch, Andreas Gottlieb, ''„Die gottesdienstlichen Alterthümer der Obotriten, aus dem Tempel zu Rhetra“'', Gedruckt bey Carl Friedrich Rellstab, Berlin, 1771., ''„Retra-zadnje slovansko svetišče“'', Пешић и синови, Београд, [[2008]].,</ref> in arabskih avtorjev<ref> [http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/fadlan.htm -{Ибн-Фадлан, ''„Записка о путешествии на Волгу“''}-] </ref><ref>[http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm ''„Ibn Fadlan and the Rusiyyah“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131001082748/http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm |date=2013-10-01 }}, James E. Montgomery, Cambridge, Journal of Arabic and Islamic Studies, Volume III, 2000. pp. 1-25. {{en}}</ref><ref>Ал Масуди, ''„Zlata polja in rudniki dragocenih rudnih“''</ref>. Prav tako arheološki in drugi viri <ref> Дубов, И.В., ''„Новые источники по истории Древней Руси.“'', Издательство Ленинградского университета, Ленинград, 1990</ref>. Posredni viri so rekonstrukcije slovanskih mitov in izročila, obredov in običajev. Rekonstrukcije temeljijo predsvem na etnoloških delih, komperativni mitologiji<ref name="„Hod kroz godinu“">''„Hod kroz godinu“'', Vitomir Belaj, Golden marketing, Tehnička knjiga, [[Zagreb]], 2007</ref><ref>Jerzy Strzelczyk, ''„Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian“'', Rebis, Poznań, 2007</ref> in arheoloških odkritijih<ref>Louis Leger, ''„La Mythologie Slave“'', 1901.</ref><ref>''„Slavic religion“'', [[Марија Гимбутас|Gimbutas, M.]], The Encyclopedia of Religion, vol. 13, ed. Mircea Eliade, New York: Macmillan, 1987, pp. 353-361.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“">Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Издательство 'Наука', Москва, 1981</ref>. Del slovanskih starovercev v verske namene uporablja ''Velesovo knjigo'', mnogi pa tudi ''[[Rigveda|Rigvedo]]''. == Gibanja slovanskega staroverstva == Zaradi nedefinirane terminologije in nestandardizirane uporabe besedišča v teoriji religije pri strokovnjakih, kot tudi med samimi staroverci, ne moremo jasno definirati razlike in delitve v slovanskem staroverstvu <ref name="#1">Piotr Wiench, „Neopaganism in Central-Eastern Europe“, Spoleczenstwo otwarte 4/1995; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, 1995.; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow 1995., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.2007.</ref><ref>D. Gavrilov, V. Vinnik, D. Georgis, S. Zobnina, "[http://lib.rus.ec/b/274905/read Анализ современного мифотворчества в новейших исследованиях по язычеству]", 1999</ref>. Preučevalci religijskih gibanj staroverstvo uvrščajo v nova religijska gibanja<ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Антигерои русского неоязычества'' (на примере работ Доброслава (А.А. Добровольского)/ Этнокультурное и этноконфессиональное образование: проблемы и перспективы развития: материалы Международной научно-практической конференции (9-11 декабря 2008 г.). Саранск, 2008. (0,3 п.л.)http://shizhenskiy.ru/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130526074317/http://shizhenskiy.ru/ |date=2013-05-26 }}</ref><ref>,Шиженский Роман Витальевич, ''Идеологические воззрения адептов русского неоязычества''/ Конфессии и межконфессиональные отношения в истории и традиции: Материалы Всероссийской научной конференции (Самара, 12-13 декабря 2008 г.). Самара, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Славянская неоязыческая диаспора на территории современной России'' (по данным сети Интернет)/ Диалог государства и религиозных объединений в пространстве современной культуры. Сборник статей Международной научно-практической конференции, г. Волгоград, 20-23 октября 2009 г. Волгоград, 2009.( 0,3 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич,''Неоязыческий миф о князе Владимире''/ Вестник Бурятского государственного университета. Философия, социология, политология, культурология. Выпуск 6а. Улан-Удэ, 2009. (1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Неоязыческий миф: структура и определении''/ Религия и общество -4: сборник научных трудов. Могилев, 2009. (0,1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Золотой век в трудах и проповедях славянских неоязычников''/ Религии Поволжья: проблемы социального служения: Сборник материалов конференции. Н. Новгород, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Сморжевская О.А, Шиженский Р.В., ''Современное язычество в религиозно-культурной жизни''. Монография. Н.Новгород: НГПУ, 2010. (19 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Indigenous religions.”Русь Языческая»: этническая религиозность в России и Украине XX-XXI вв.''/ сост. и общ. ред. Р.В. Шиженский. — Н.Новгород: НГПУ, 2010. (14,75 п.л.)</ref><ref>Črnič Aleš, ''[http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_2011_crnic_nove.pdf "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem]'', Etnolog 21 (2011)</ref>. Za A. B. Gurka obstajata dve veji staroverstva: tradicionalno staroverstvo in neopoganske, eklektične veroizpovedi slovanskega staroverstva. Ti dve veji v grobem predstavljata staroverstvo ruralne populacije (staroverci, ki so obdržali obrede, običaje in praznike slovanske religije) in staroverstvo v urbanih sredinah (staroverci, ki se v nekaterih primerih poleg ljudskega izročila naslanjajo tudi na avtorska besedila novejšega datuma)<ref name="''„Неоязычество в Беларуси“''">Гурко А., ''„Неоязычество в Беларуси“'', Беларуская думка. 1999. № 10. стр. 123—131</ref><ref name="Неоязычество и национализм.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество и национализм. Восточноевропейский ареал“'', Исследования по прикладной и неотложной этнологии. № 114. ИЭА РАН, 1998.</ref><ref name="Неоязычество на просторах Евразии.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество на просторах Евразии.“'', Библейско-богословский институт св. апостола Андрея, Москва, 2001.</ref>. Gurkova razdelitev ne ustreza realnosti, saj današnje rodnoversko gibanje ne moremo razdeliti glede na ruralno in urbano okolje. Kar sodobni rodnoverci razumejo pod tradicionalo staroverstvo največkrat pomeni, da častijo bogove, ki so izpričani v virih oziroma v ljudskem izročilu, praznujejo pa tradicionalne praznike povezane z ljudskim koledarjem. Tradicionalni staroverci zato imenujejo neopoganske religije ostale vere, ki mešajo slovansko staroverstvo s keltskim, [[Wicca]] religijami in drugimi sodobnimi idejami. Načeloma je tudi tradicionalno staroverstvo novodobna ideja, čeprav temelji na prekinjeni tradiciji slovanskega staroverstva. [[Slika:Axe of Perun.jpg|thumb|200px|desno|Sodobni amulet ''Sekira Peruna'']] * Tradicionalno slovansko staroverstvo. Največji del slovanskega staroverstva spada pod to kategorijo, vključno z največjimi organizacijami, kot so ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры) in ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) v Rusiji, ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) v Ukrajini ali ''Slowianska Wiara'' in ''Rodzima Wiara'' na Poljskem. ** ''[[pravoslavje|Pravoslavno]] staroverstvo''. Nekateri slovanski staroverci sebe imenujejo pravoslavni staroverci{{#tag:ref|Z istim imenom »pravoslavni staroverci« v Rusiji obstaja ločina od uradne ruske pravoslavne cerkve od leta 1666, kot protest proti cerkvenim reformam, ki jih je uvedel ruski pravoslavni patriarh Nikon v letih 1652−66. Starovery imajo še liturgične prakse, ki jih je ruska pravoslavna cerkev imela pred začetkom izvajanja teh reform in nimajo nobene povezave s pravim staroverstvom oziroma rodno vero. O tej pravoslavni cerkveni ločini govori ruska knjiga ''Preživeti v tajgi: neverjetna zgodba sibirske družine zunaj civilizacije'' (Peskov, Vasilij Mihajlovič), Kranj: Zelolepo, 2009).|group=op.}}. Sam izraz je verjetno prišel iz Velesove knjige, kjer beremo o treh svetovih{{#tag:ref|Znanstvena veda, ki raziskuje mitologijo potrjuje predkrščansko idejo o treh svetovih.|group=op.}}: ([[Jav, Prav in Nav|Javu, Pravu i Navu]]), torej slavljenje »Prava«, Pravoslavje. Druga razlaga je, da pravoslavje pride iz slavljenja pravde v stari Rusiji <ref>Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref>. Dve največji staroverski organizaciji, ki sebe imenujeta pravoslavni sta ''Slovanska pravoslavna rodnoverska občina Vladivostoka »Ščit Simargala'' (rus. Владивостокская Славянская Православная Родноверческая община „Щит Симаргла“) v Rusiji in ''Rodno ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. ''„Родовое огнище Родной Православной Веры“) v Ukrajini. * Neopoganske smeri staroverstva in organizacije, ki so zasnovane na kombiniranju slovanskega ljudskega izročila in novejših avtorskih besedil. ** Slovanski [[Vede|vedizem]]{{#tag:ref|Izraz vedizem prihaja iz [[Sanskrt]]a (sanskrt: veda - znanje). Vedizem prakticira vedsko religijo iz katere neposredno izvajajo slovansko staroverstvo. Poleg tega upoštevajo ''Rigvedo'' za svojo sveto knjigo. Pogosto se izraz Vedizem nekritično uporablja in je pogosta zmeda ob uporabi tega pojma.|group=op.}} - neopoganska pot v slovanskem staroverstvu, ki v staroverstvo vpeljujejo elemente modernega hinduizma in vedizma <ref>Kakaševski V., [http://www.starisloveni.com/English/Krisnji.html Бог Кришњи у митологији словенског ведизма] </ref>. Slovanski vedizem se predvsem naslanja na dela Aleksandra Asova<ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenski bogovi“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenska-vedska astrologija i kalendar“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''"Тайны русских волхвов"'', Moskva : "Veče", 2007</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''Тайны "Книги Велеса"'', Moskva : AiF Print, 2001</ref><ref>Jurij Miroljubov, Aleksandr Igorevič Asov, ''Slovenske vede'', Beograd: Pešić i sinovi, 2004</ref>. ** [[Ukrajina|Ukrajinske]] neopoganske verzije slovanskega staroverstva: ''RUNvira'' (ukrajinska, monoteistična, neopoganska verzija slovanskega staroverstva zasnovana na delu Lava Silenka), ''Ladovera'', ''Jagnovera''. ** Novo staro vedomstvo, [[slovaška]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. ** ''Rodna cerkev Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski) - [[poljska]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. == Verovanja, obredi in prazniki == [[Slika:Polish Rodnover celebrations (1).PNG|levo|250px|thumb|Staroverski obred, združenja ''„Slovanska vera“'', [[Poljska]]]] [[Slika:Thundermarks.svg|thumb|250px|desno|Perunov znak]] Staroverci<ref>Pod pojmom staroverci se razume tradicionalne slovanske staroverce.</ref> častijo slovanske bogove<ref>Васильев, Михаил А., [http://ru-mo.ucoz.ru/publ/25-1-0-399 ''„Особенности формирования и развития восточнославянского язычества“''], Информационный сайт ru-mo</ref>, kot so: [[Svetovid]], [[Perun]], [[Svarog]], [[Mokoš]], [[Triglav (mitologija)|Triglav]], [[Živa]], [[Morana]], [[Jarilo]], [[Veles (bog)|Veles]], [[Rujevit]], [[Stribog]], [[Dažbog]], [[Hors]] in drugi lokalni bogovi <ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Nauka, Moskva, 1981</ref><ref name="„Божества древних славян.“">Фаминцын А. С., ''„Божества древних славян.“'', Санкт-Петерсбург, [[1884]].</ref><ref>Damjan J. Ovsec, ''Slovanska mitologija in verovanje'', Domus 1991.</ref>. Slovani se delijo na štiri velike skupine, Polabski Slovani, Vzhodni Slovani, Zahodni Slovani in Južni Slovani. Med temi skupinami obstajajo določene razlike v panteonih bogov, običajih in verovanjih. Velik del slovanskih starovercev časti tudi kult prednikov in kult vegetacije{{#tag:ref|Življenjsko silo.|group=op.}} ter mitološka bitja, povezana z naravo in naravnimi pojavi. Slovanski staroverski prazniki so vezani na naravni potek leta, močno se navezujejo na gibanje Sonca in Lune, npr. zimski in poletni [[solsticij]] ter pomladno in jesensko [[enakonočje]] (ekvinokcij). Nekateri najpomembnejši staroverski letni prazniki; * Velesov dan, januar-februar * Maslenica-Pust in Jarilov dan (21. marca) * Kupala-Kresnik (24. junija) * Perunov dan (20. julij) * Mokošin dan (petek med 25. oktobrom in 1. novembrom) * Božič-Svarožič-Badnji dan-Koledo, (21.-25. december) == Razširjenost sodobnega slovanskega staroverstva == Staroverske skupine delujejo v vseh slovanskih državah kot tudi v državah, kjer Slovani predstavljajo določen odstotek prebivalstva, npr. v ZDA, Kanadi, Kazahstanu, Estoniji in Litvi. V večini držav obstajajo združenja, organizacije in občine slovanskih starovercev, v nekaterih državah (Rusija, Ukrajina, Poljska) pa je staroverstvo tudi državno priznana religija. V nobeni državi število starovercev ne presega 1 % populacije. === Vzhodni Slovani === Čeprav је starovzhodnoslovansko plemstvo sprejelo krščanstvo že konec 10. stoletja, so se obredi stare slovanske vere med ljudmi ohranjali še dolgo, nekateri sakralni objekti slovanske vere pa so ostali v uporabi s prvotnim namenom vse do začetka 20. stoletja<ref>„Mythologie und Götterwelt der slawischen Völker.“" ''„Kot primer lahko vzamemo žrtvene kamne z izdolbenim koritom ali drugače obdelane, т.i. sledoviki na območju Pskova, ki so po arheoloških raziskavah nastali že v bronasti dobi, vendar so ostali v uporabi vse do 19. in začetka 20. stoletja“'', Zdenek Van v ''„Mitologija in panteon slovanskih narodov“'', str. 35 </ref>. V vzhodnoslovanskem ljudskem izročilu so se ohranili miti slovanske vere.<ref>Синявский А. Д. , ''„Иван-дурак: очерк русской народной веры“'', Аграф, Москва, 2001., ISBN 5-7784-0160-4</ref><ref>Г. П. Федотов, [http://philologos.narod.ru/fedotov/earth.htm ''„Мать-Земля“''] в ''„Стихи духовные (Русская народная вера по духовным стихам)“''/ Вступ. ст. Н.И. Толстого; Послесл. С.Е. Никитиной; Подготовка текста и коммент. А.Л. Топоркова, Прогресс, Гнозис, Москва, 1991., ISBN 5-01-003633-9</ref> ==== Rusija ==== [[Slovanska mitologija]] je navdahnila [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], da je leta 1820 objavil pesem ''[[Ruslan in Ljudmila]]''. Puškin је pesem napisal na osnovi ruskih ljudskih povesti, katere mu je v otroštvu pripovedovala babica. Pesem je zanimiva tudi z jezikoslovnega vidika, saj je uporabljal arhaična imena, ki so bila še vedno domača med ljudstvom, vendar ne več v jeziku meščanstva na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Puškin je objavil tudi večje število avtorskih povesti, osnovanih na izročilu drugih slovanskih narodov. Nekatere od teh povesti, npr. ''Bajka o ribiču in zlati ribici'', so nastale na osnovi zgodb, katere so Puškinu pripovedovali Srbi, ki so v Rusijo pribežali po zlomu [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] in po kateri je [[Mihail Glinka]] komponiral istoimensko opero leta 1842. Obdobje romantike v Rusiji je doprineslo k težnji po nacionalnem preporodu v krogih inteligence, kar je številne umetnike in znanstvenike spodbudilo k iskanju navdiha za svoje delo v izročilu in kulturi ruskega naroda. V 19. stoletja sta zbirala in analizirala ljudsko izročilo I. P. Saharov<ref>Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 1., Санкт-Петербург, 1836.; Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 2., „Народный дневник. Праздники и обычаи“, Санкт-Петербург, 1849.</ref> in A. N. Afanasjev <ref>Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Зооморфические божества у славян“'', „Отечественные записки“, № 1 — 3, 1852.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Языческие предания о острове Буяне“'', „Временнике общества истории и древностей российских“, № 9, 1858.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Поэтические воззрения славян на природу“'', том 1—3., Москва, 1865. — 1869.</ref>. Zahvaljujoč slednjima je prišlo v Rusiji do popularizacije slovanske mitologije. Pod tem vplivom so pisatelji in skladatelji, kot sta [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] in [[Igor Stravinski]], ustvarili svoja najodmevnejša dela. Med ruskimi avtorji, ki vključujejo temo slovanske mitologije so tudi [[Peter Čajkovski]], [[Nikolaj Gogolj]], [[Sergej Aksakov]], [[Nikolaj Rerih]] in še mnogi drugi<ref>Riordan, James. ''„[http://books.google.rs/books?id=mJhOzLLVT24C&pg=PA217&lpg=PA217&dq=%22Russian+Fairy+Tales+and+Their+Collectors%22&source=bl&ots=9YQ1IJL-zl&sig=1fFBz7olPaGpdhwbqdCeTktVU6Y&hl=en&sa=X&ei=lkJGT_jmO-7R4QT0wvmsDg&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Russian%20Fairy%20Tales%20and%20Their%20Collectors%22&f=false Russian Fairy Tales and Their Collectors]. A Companion to the Fairy Tale.“'', Hilda Ellis Davidson and Anna Chaudhri. Cambridge: D.S. Brewer, 2003., p 219.</ref>. Vzporedno z Afanasejevim so tudi drugi člani ruske intelektualne elite izdajali dela o slovanski religiji, npr. slikarja [[Andrej Rjabuškin]] in [[Viktor Vasnecov]].<ref>Срезневский, Измаил Иванович, ''„Роженицы у славян и других языческих народов.“'', Тип. Александра Семена, Москва, [[1855]].</ref><ref>Котляревский, Александр Александрович, ''„О погребальных обычаях языческих славян. Исследование“'', Москва, [[1868]].</ref><ref>''„Русские былинные богатыри“'', Книгоиздательство Герман Гоппе, Санкт-Петерсбург, рисунки А. П. Рябушкин, [[1895]].</ref> Z začetkom 20. stoletja se je pojavilo mnogo avtorjev, ki se je ukvarjalo s slovansko religijo in njenim vplivom na rusko zgodovino ter kulturo<ref>Коринфский, Аполлон Аполлонович, ''„Народная Русь. Круглый годъ сказаній, повѣрий, обычаевъ и пословицъ русскаго народа“'', Москва,1901.</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Весенняя обрядовая песня на Западе и у славян.“'', Типография Императорской Академии Наук, Санкт-Петербург, 1903., часть 1. „От обряда к песне.“, репринт: ISBN 9785998984310 — часть 2. „От песни к поэзии“,1905.</ref><ref>Н.М.Гальковский, ''„Борьба христианства с остатками язычества в Древней Руси“'', том первый - 1916., том второй - 1913., репринт: Москва: Индрик, 2000., ISBN 5-85759-108-2</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Язычество и древняя Русь.“'', Санкт-Петербург, 1914., репринт: Москва: Индрик, 2003., ISBN 8-85759-187-2</ref><ref>Зеленин, Дмитрий Константинович, ''„Очерки русской мифологии.“'', В. 1. Петроград, 1916., репринт: Зеленин, Д. К.,''„Избранные труды. Очерки русской мифологии: Умершие неестественною смертью и русалки“'', Индрик, Москва, 1995., ISBN 5-85759-018-3</ref><ref>''Критическое Обозрение'', 1907, II (рецензия о 'Яри' С. Городецкого) - наведено у: Вячеслав И. Иванов. ''„Собрание сочинений“'', том 2, Foyer Oriental Chrétien, Брюссель, 1974., стр. 566</ref>. [[Slika:Trubc Boyan.JPG|180px|levo|thumb|Spomenik Bojanu, mitskemu vnuku boga [[Veles (bog)|Veles]]а in ruskemu bardu v [[Trubčevsk]]u, [[Brjanska oblast]]]] Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 je nov družbeni sistem prekinil dotedanje delo na popularizaciji slovanske religije, onemogočeno je bilo tudi raziskovanje in registracija rodnoverskih združenj, mnogo ruskih intelektualcev pa je emigriralo na zahod. Od začetka tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja se je spodbujala uporaba simbolov slovanske religije v umetniških delih v Sovjetski zvezi kot nasprotovanje propagandi, ki je bila usmerjena proti komunistični državi in njihovi kulturi<ref>Наговицын А.Е., Гаврилов Д.А., ''„О современных тенденциях возрождения традиционных политеистических верований“'', Cборник научных статей философского факультета МГУ, под ред. И.Н. Яблокова, П.Н. Костылева, сост. А.В. Воробьев, П.Н. Костылева, Издательство „Социально-политическая мысль“, Москва, 2004., стр. 179-186</ref>. Dobo od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let 20. stoletja, so v znanstvenem raziskovanju najbolj zaznamovala dela Borisa Ribakova <ref>Рыбаков Б.А., ''„Древняя Русь. Сказания. Былины. Летописи“'', Академия наук СССР, Москва, 1963.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“" /><ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древней Руси“'', Москва, изд. "Наука",1987., ISBN 5-220-00452-2</ref><ref>Л. С. Клейн, [http://www.nordic-land.com/topic/1352 ''„Воскрешение Перуна. К реконструкции восточнославянского язычества.“''], Санкт-Петербург: Евразия, 2004., ISBN 5-8071-0153-7.</ref>, Apolona Kuzmina<ref>А. Г. Кузьмин., ''„Откуда есть пошла Русская земля“'', Молодая Гвардия, Москва, 1986.; Кузьмин А.Г., ''„Падение Перуна“'', Молодая гвардия, Москва, 1988., ISBN 5-235-00053-6</ref> Olega Trubačeva,<ref>О. Н. Трубачев, ''„Этногенез и культура древнейших славян“'', Наука, Москва, 1991., ISBN 5-02-01 1081-7</ref>, V.V. Sedov<ref>Седов В.В., ''„Языческие святилища смоленских кривичей“'', Краткие сообщения Института археологии АН СССР, выпуск 87, стр. 57-65., 1962.</ref><ref>Седов В.В. ''„Древнерусская народность“'', Институт археологии РАН, Москва, 1999., ISBN 5-9551-0005-9; Седов В.В., ''„Славяне в раннем средневековье“'', Институт Археологии РАН, Москва,1995.</ref>[[Nikita Iljič Tolstoj|N.I. Tolstoja]]<ref>Толстой Н. И., ''„Очерки славянского язычества“'', Индрик, Москва, 2003.</ref>, V. Toporova in še mnogih drugih. Danes staro slovansko religijo raziskujejo mnogi odlični znanstveniki znotraj Inštituta za slovanske znanosti Ruske akademije znanosti<ref>институт славяноведения Российской академии наук [http://www.inslav.ru/index.php] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426143021/http://www.inslav.ru/index.php|date=2012-04-26}}</ref>. Po drugi svetovni vojni so se prve rodnoverske občine na teritoriju Sovjetske zveze pojavile konec osemdesetih let 20. stoletja. V takratnem [[Leningrad]]u, danes Sankt Peterburg, se je 1986 ustanovilo ''Društvo volhov'' (rus. Общество волхвов), ki je v letu 1990 postalo ''Zveza Veneda'' (rus. Союз венеда)<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''Вестник Союза Славянских Общин''] № 6 (8) 1998.</ref>. Prvo rodnoversko združenje je nastalo leta 1988 v vasi Popovka v Moskovskem okraju<ref>"Slavic idol worshipers reject modern life" [http://www.youtube.com/watch?v=5KIWcMpF9I4]</ref>. Z začetkom devetdesetih let nastane komuna v Kirovskem okraju <ref>[http://articles.latimes.com/1992-11-28/news/mn-1011_1_russian-pagan ''„Russian Pagans Find Roots in the Forest : Religion: Marxism, Leninism left spiritual emptiness, which leader of loose, growing sect wants to fill with gods of nature.“''], Carey Goldberg, Los Angeles Times, 28. novembar 1992.</ref>. Od takrat pa do danes so se v Rusiji organizirale rodnoverske občine <ref>[http://www.pravda.ru/video/society/622.html ''„Язычество шагает по России“''], 1. август 2011.</ref>. Iz zanimanja za slovansko religijo in kulturo so nastajala tudi društva, ki oživljajo stare slovanske obrede in običaje, npr. obredno-etnografska skupina ''Lado'', ustanovljena leza 1988 <ref>Сергей Алексеев, [http://www.xpomo.com/ruskolan/liter/lado.htm ''„Остров славянской Традиции“'']</ref>. Prva rodnoverska organizacija na ozemlju Rusije, ''Moskovska slovanska rodnoverska občina'' (rus. Московская Славянская Языческая Община), je bila uradno priznana 14. februarja 1994, ki je neodvisno obstajala od sredine osemdesetih let 20. stoletja<ref>Регистрационный номер 443, [http://www.paganism.ru/comm-msp.htm ''Московская Славянская Языческая Община''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308152232/http://www.paganism.ru/comm-msp.htm |date=2021-03-08 }} {{ikona ru}}</ref>. Prvo javno praznovanje praznika Kupala (poletni kres) v Rusiji je bilo 25. junija 1994 na reki Vorji<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''„Славянское мировоззрение в России в 90-х годах XX века.“''] (Доклад на Всемирной Языческой Конференции), „Вятич“, Вестник Союза Славянских Общин № 6 (8) 1998.</ref>. V devetdesetih letih 20. in prvih letih 21. stoletja je prišlo do združevanja slovanskih rodnoverskih občin in organizacij v krovne zveze. Krovna organizacija, ki pokriva največji del ozemlja Rusije, je ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры), ki je bila ustanovljena 1997 z združitvijo slovanskih rodnoverskih občin iz Moskve, [[Kaluga|Kaluge]] in [[Obninsk]]a<ref>Гоменюк Г., Терещенко С., [http://ansobor.ru/articles.php?id=136 „Русское и украинское неоязычество“], Центр Апологетических Исследований, Русская Православная Церковь. Новосибирская епархия, [[2003]].</ref>. Za vodjo zveze je bil 19. junija istega leta izbran Vadim Stanislavovič Kazakov, vodja slovanske rodnoverske občine Kaluge, ki je na tej funkciji ostal do 2011, ko ga je zamenjal Maksim Belojar Ionov. V okviru ''Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere'' deluje 21 občin in še šest občin v drugih državah<ref>[http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 ''„Общины ССО СРВ“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120208070350/http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 |date=2012-02-08 }}, Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры, 11.04.2012.</ref>. ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) je zveza, ki je nastala leta 1999 z združenjem več slovanskih rodnoverskih občin. ''Velesov krog'' trenutno sestavlja devet občin <ref>[http://www.velesovkrug.ru/sobyitiya/obschinyi-velesov-krug.html Общины Велесова Круга]</ref>. Znotraj te zveze deluje tudi znana občina Rodoljubie, ki jo vodi volh Veleslav{{#tag:ref|Veleslav s pravim imenom Ilja Gennadevič Čerkasov (rus. Илья Геннадьевич Черкасов) je izdal več knjig v zbirki "Osnovy Rodnoj very Rusov i Slavjan": Родной Веры. Основы Родового Ведания Русов и Славян (М. Велигор 2009); Веда Звездознатства: Славянская Астрология. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Лунная волшба. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Волховские книги. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Голубиная книга. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Родовой Искон. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Основы Родноверия; Коло года: Славянский календарь. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Великий Велес. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Книга Велесовых радений. Духовные практики и обряды Русско-Славянского Родноверия. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Велигор 2008); Черная книга Мары. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2008); Вещий Словник: Славления Родных Богов. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2005); Учение Волхвов: Белая Книга (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2007). [http://www.velesovkrug.ru/informatsiya-ot-obschin/informatsiya-ot-obschin-3.html ПЕЧАТНЫЕ ИЗДАНИЯ ВЕЛЕСОВА КРУГА ]|group=op.}}. ''Krog rodnoverne tradicije'' (rus. Круг языческой традиции) je zveza, ki je nastala leta 2000, ko je več rodnoverskih združenj podpisalo prvi dokument te zveze, s katerim se ureja odnose znotraj in zunaj zveze ter druge osnove veča zveze. Datum uradnega nastanka zveze je 17. marec 2002, ko so v Moskovskem kapišču (hramu) vodje staroverskih občin podpisali Bitcevski dogovor o združenju Kroga rodnoverne tradicije. Tej zvezi so kasneje pristopile tudi organizacije iz drugih držav (Ukrajina, Norveška, Danska), ki sledijo etnični religiji svojih tradicij<ref>Дорошенко М., [https://archive.today/20120804233955/www.iriney.ru/sects/heathen/news009.htm ''„Славянское неоязычество“''], Доклад на секции «Тоталитарные секты и методы противодействия им» XI Рождественских образовательных чтений, Центр религиоведческих исследований священномученика Иринея Лионского, 30.1.2003.</ref>. Dejavnost zveze opredeljuje ''Manifest rodnoverne tradicije'' <ref>Гаврилов Д. А., Брутальский Н. П., Авдонина Д. Д., Сперанский Н. Н., [http://proza.ru/2007/04/16-178 ''„Манифест языческой Традиции“''], Ладога-100, Москва, 2007.</ref>. Članic Kroga rodnovernih tradicij je trinajst, poleg tega pa sta še dve članici, ki sledita helenizmu oziroma germanskemu staroverstvu. Ostali staroverci so združeni v ''Zvezo slovanskih občin »Severna zveza«'', ''Vserusko religiozno zvezo »Ruska narodna vera«'' (rus. Всероссийский религиозный союз „Русская народная вера“), ''Očuvanje Slovanov'' (stsl. Схорон еж Славен), ''Moskovsko slovansko rodnoversko občino''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |title=Решение № 1 Учредителей „Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры“ |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605084931/http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |url-status=dead }}</ref>, ''Slovansko pravoslavno rodnoversko občino Vladivostoka »Ščit Simargala«'', ''Občino mesta Balašova »Dediščina prednikov«'', ''Jekaterinburško občino starovercev »Svarožič«'' (rus. Екатеринбургская Община Староверов „Сварожичъ“), ''Kurskaja-severskajsko občino'' (rus. Курская Северская Славянская Община), ''Združenje prirodne vere »Slavija«'' (rus. Содружество природной веры „Славия“) in še nekatere druge organizacije. V mestu Tomsk je bil 4. oktobra 2007 prvič odprt Muzej slovanske mitologije (rus. Музей Славянской Мифологии)<ref>[http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ О музее славянской мифологии] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415042803/http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ |date=2012-04-15 }}, Славянский Путь</ref>. V Rusiji je od osemdesetih let 20. stoletja nastalo mnogo kapišč (hramov), v katerih so postavljeni kipi slovanskih bogov. Po podatkih Feferalne registracijske službe je od decembra 2006 na ozemlju Ruske federacije registriranih osem rodnoverskih skupnosti<ref>[http://www.religare.ru/2_36302.html ''Сведения о религиозных организациях, зарегистрированных в Российской Федерации''], По данным Федеральной регистрационной службы, Православный правозащитный центр „Территория Церкви“, 19. декабрь 2006.</ref>. ==== Ukrajina ==== Prva registrirana rodnoverska organizacija v Ukrajini je bila Rodna vera (ukr. Рідна віра), ki jo je leta 1934 osnoval prof. Volodimir Šajan (ukr. Володимир Петрович Шаян). V drugi svetovni vojni je prišlo do okupacije Ukrajine s strani Nemčije. 5. novembra 1943 je Volodimir Šajan organiziral rodnoversko paravojaško organizacijo ''Red vitezov boga Sonca'' (ukr. Орден Лицарів Бога Сонця), katere cilj je bil duhovna in fizična osvoboditev izpod nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze.<ref>[http://svaroh.al.ru/svarohs/sv-boh/mur2.html ''„Лицар ордену Бога Сонця“'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Лариса Мурович, Сварог</ref> Po drugi svetovni vojni je zaradi represije stalinističnega režima mnogo rodnovernih Ukrajincev emigriralo v ZDA in Kanado. [[Slika:Perun 1.JPG|200px|thumb|Kip [[Perun]]<nowiki/>a v središču [[Kijev|Kijeva]] postavljen leta 2009]] Eden od učencev Volodimirja Šajana je bil tudi Lev Silenko, ki se je v začetku šestdesetih let 20. stoletja ločil od prejšnje organizacije in osnuval neopogansko organizacijo ''RUNvira'' leta 1964 v ZDA. Prva verska organizacija je bila registrirana 3. decembra 1966 v Chicagu<ref>[http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm ''„Рідна Віра в Україні“''. Історико-світоглядний аналіз] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111125001235/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm |date=2011-11-25 }}, Родове Вогнище Рідної Православної Віри {{ikona uk}}</ref>. Prvi hram v Ukrajini ''RUNvira'' po razpadu Sovjetske zveze je bil osnovan leta 1991, 28. maja 1992 pa je RUNvira bila registrirana kot verska organizacija. Zasnovana je kot monoteistična vera, ki priznava Dažboga za vrhovnega boga in vsebuje elemente budizma, [[zoroastrizem|zoroastrizma]] in drugih religij, oslanja pa se na dela kontroverznih zgodovinarjev.<ref>Силенко Л., ''„Мага Віра: Рідна Українська Національна Віра (РУНВіра)“'', Співвідношення віри, науки, філософії, історії - Об'єднання Синів і Дочок України Рідної Укр. Нац. Віри, New York, 1979.; Силенко Л., ''„Мага Віра: Святе письмо: Велике світло волі“'' - співвідношення віри, науки, філософії, історії, Обереги, Київ, 1998</ref> Leta 1975 so bili v Kijevu odkriti ostanki kapišča (hrama) iz prve polovice 10. stoletja o čemer govori Povest minulih let.<ref>Толочко П., Боровський Я. ''„Язичницьке капище в городі Володимира“'', Археологія Києва, стр. 3-10, Київ, 1979.</ref> V Kijevski Rusiji je namreč dokumentiran panteon bogov kneza Volodimirja, ki je imel postavljenih več bogov, in sicer Peruna, Dažboga, Horsa, Simargla, Striboga in Mokoš. Konec osemdesetih in z začetkom devetdesetih let 20. stoletja so nastajale organizacije, osnovane na tradicionalnem rodnoverju, kot je ''Veliki ogenj'' (ukr. Слов'янська духовна течія „Великий Вогонь“), ustanovljena 17. avgusta 1990 v [[Žitomir|Žitomirju]]. Kmalu so se organizirale tudi občine v Kijevu leta 1992 ter v mestu [[Rivne]] in [[Doneck]] leta 1993. ''Veliki ogenj'' ima podružnici v Sofiji in Moskvi. ''Kijevska slovanska rodnoverska občina Pravoslavje''<ref>Society of the Ukrainian Native Faith ”PRAVOSLAVYA” Kyiv, Ukraine, [http://ecer-org.eu/organisations/society-of-the-ukrainian-native-faith-pravoslavya-kyiv-ukraine/]</ref> (ukr. Православ'я) je bila ustanovljena leta 1993 in registrirana 18. junija 1997. Iz te občine so nastali zametki trenutno največje slovanske staroverske organizacije v Ukrajini - ''Združeni rodnoverci Ukrajine'', ki je bilo registrirano leta 2001. Nastalo je z združitvijo več rodnoverskih občin in združenj. Ukrajinska duhovna akademija rodnovernih je bila registrirana 25. septembra 2002, vzporedno z organiziranjem občin tradicionalnega slovanskega rodnoverja pa so se organizirale tudi občine ''RUNvire'' v Ukrajini. [[Slika:Donetsk step 04 kudlaenko.jpg|200px|levo|thumb|Kip boga Jarila v Donecku v Ukrajini]] Rodnoverske organizacije in združenja so v Ukrajini<ref>{{Navedi splet |url=http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |title=''„Становление и развитие родноверия русинов (украинцев) в новейшее время“'', Межимир Мыколаив, Родовое огнище Родной Православной Веры |accessdate=2012-04-09 |archive-date=2009-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827145325/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |url-status=dead }}</ref> razdeljene na dve skupini<ref>[http://mokosha.at.ua/index/ridnoviri_ukrajini/0-11 ''Таблица „Родноверие на Украине 2010“''], составлена В. Кузнецовым {{ikona ru}} </ref><ref>Р.Д. Мыколаев,[http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm ''„Родноверие на Украине. Структура и идеология украинских языческих течений“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218230006/http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm |date=2009-02-18 }} {{ikona ru}}</ref>: '''1.) Tradicionalno rodnoverje:''' [[Slika:Priest at the Temple of the Nativity of Lev Sylenko in Bohoyavlensky, Mykolaiv, Ukraine.png|thumb|desno|250px|Neopoganski bred RUNvire v [[Ukrajina|Ukrajini]]]] * ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) - vodja [[Galina Lozko]]<ref>Dr. [[Galina Lozko]], prof. religioznanstva, je izdala vrsto knjig o rodnoverstvu: Velesova kniga-Volhovnik. Наукове текстологiчне дослiдження, переклад на цучасну українську мову, релiгiэзнавчий коментар, публiкацiя архiвних матерiалiв та оригiнальних текстiв- Винниця: 2007; Probudžena Eneja. Європейський ренесанс. Гаркіб: 2006; Ukraїnske narodoznavstvo. ArtEK: 2006</ref>, ki združuje več slovanskih rodnoverskih občin in združenj, registrirana 24. maja 2001. leta. Ima 42. občin v več mestih po državi, med ostalim v Kijevu, [[Harkiv]]u, [[Odesa|Odesi]], [[Ternopil]]u, [[Černigov|Černigovu]] idr. <ref>[http://oru.org.ua/index.php/kontakti.html Об`єднання Рідновірів України-контакти]</ref> Enkrat na dve leti organizirajo zbor vseh občin (ukr. gromad). Na Dan neodvisnosti Ukrajine se vsako leto zbere od 1.500 do 2.000 rodnovercev v Kijevu z vse države. Leta 2009 so v centru Kijeva nasproti zgodovinskega muzeja postavili kip Peruna.<ref>Возвращение Перуна В Киев, 24 августа 2009 года, [http://www.youtube.com/watch?v=427abB63ULU&feature=related]</ref> Poleg kipa sta tudi dva rekonstruirana kapišča (hrama), kjer imajo rodnoverci tedenske obrede. Na drugem mestu, prav tako v centru, pa je postavljena kopija kipa Svetovida, ki so ga dobili v reki Zbruč. Združeni rodnoverci Ukrajine izdajajo tudi svoj časopis Svarog, ki izhaja od leta 1995. V verske namene uporabljajo Velesovo knjigo in Rigvedo. * ''Rodovo ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. „Родове Вогнище Рідної Православної Віри“) - vodja »vrhovni volh« Volodimir Kurovski in njegova žena Lada. Organizacija je registrirana 15. junija 2003 in ima 32 občin. * ''Veliki ogenj'' (ukr. „Великий Огонь“) - vodja Genadij Mikolajevič Bocenjuk (Knez Ogin), organizacija je registrirana 7. marca 1992 in ima 10 občin; * Poleg dveh večjih so ostale organizacije ''Sobor rodne ukrajinske vere'' (ukr. „Собор Родной Украинской Веры“) - vodja Orij (Oleg) Bezvergij (registrirano 29. oktobra 2000, ima 12 občin), ''Pravoslavni krog Rus''' (ukr. „Руське Православне Коло“) - vodja »vrhovni volh« Svjatovit Pašnik (registrirano 6. oktobra 2007, povezuje 8 občin in 7 skupin ter skupnost ''Vir življenja'' (ukr. Джерело Життя)). '''2.) Neopoganske organizacije, zasnovane na rodnoverju:''' * Največja organizacija je ''Rodna ukrajinska nacionalna vera'' (ukr. Родная Украинская Национальная Вера), ki je bila registrirana v ZDA 3. decembra 1966 in v Ukrajini 28. maja 1992, skrajšano ''RUNvira'' (ukr. РУНВі́ра)<ref>Олена Карпенко, [http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html ''„Розділ VI. Неоязичництво Неорелігії та місце неоязичництва серед них - українське неоязичництво - "ми не належимо до неорелігійних конфесій" - засади рідновірського вчення - обрядовість - язичницько-християнські взаємовпливи“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100418062642/http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html |date=2010-04-18 }}</ref>. RUNvira ima uradno 49 občin, vendar del občin ne deluje več. ==== Belorusija ==== Zaradi specifičnih zgodovinskih razmer v pokrajini Polesje<ref>Polesje je bilo v srednjem veku in renesansi del Velike kneževine Litve, kjer je bilo dovoljeno prakticiranje staroverstva, kot tudi drugih veroizpovedi.</ref><ref> Gedimino laiškai“ - parengė S.C. Rowell, Vilnius, 2003., p. 184.</ref> (bel. Пале́ссе) na ozemlju Republike Belorusije se je slovansko staroverstvo obdržalo med ljudmi tudi po pokristjanjevanju ostalih predelov današnje Belorusije<ref>Топоров В.Н., ''„Значение белорусского ареала в этногенетических исследованиях.“'', Славяне: адзінства і мнагастайнасць: Міжнародная канферэнцыя (Мінск, 24 – 27 мая 1990 г.): Тэзісы дакладаў i паведамленняў. Секцыя 2. Этнагенез славян., Мінск, 1990., стр. 89.</ref><ref name="„Традиционная этническая религия в Беларуси“">Алексей Дзермант, [http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi ''„Традиционная этническая религия в Беларуси“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120123105037/http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi |date=2012-01-23 }}, Проект „Цитадель“ {{ikona ru}}</ref><ref>Кацар М., ''„Паганскае капішча ў Менску ў XIX – XX ст.“'', -{Druvis}- - Альманах Цэнтра Этнакасмалогіі „Kryŭja“, 2005. № 1., стр. 129-133.</ref>. V Polesju se nahajajo pomembna arheološka najdišča, na katerih so bila odkrita kapišča slovanske religije, ki so jih raziskovali konec 19. stoletja<ref>Ф. В. Покровский, ''„Археологическая карта Гродненской губернии“'', Труды IX Археологического съезда в Вильне в 1893 г., Москва 1895., том 1, Приложение, стр. 45</ref> in v drugi polovici 20. stoletja<ref>Куза А.В., Соловьева Г.Ф., ''„Языческое святилище в земле радимичей“'', Советская археология №1, стр. 147-155, Наука, Москва, 1972.</ref><ref>Э. Зайкоўскі, [http://kamunikat.fontel.net/www/czasopisy/bzh/09/09kom_zajkouski.htm ''„Язычніцтва на сумежжы Панямоння і Падляшша ў cярэднявеччы“''], Беларускі Гістарычны Зборнік - Białoruskie Zeszyty Historyczne № 9, стр. 120–123, Białystok, 1998.</ref><ref>Лысенко П.Ф., ''„Языческое святилище древнего Турова“'', Славяне и их соседи: Археология, нумизматика, этнология, Под ред. А.А.Егорейченко, стр. 51-57, Веды, Минск, 1998</ref>. Danes so kapišča uvrščena v kulturno-zgodovinske spomenike Belorusije<ref>[http://www.levonevski.net/pravo/razdelb/text6/page34.html Постановление Министерства культуры Республики Беларусь от 10 апреля 2003 г. №11 "Об утверждении Государственного списка историко-культурных ценностей Республики Беларусь"], стр. 34</ref>. Po razpadu Sovjetske zveze so nastala vojaška, vojnozgodovinska in kulturnozgodovinska društva, ki promovirajo povratek slovanske kulture, tradicije in religije (društva ''Bjaloveški barjak'', ''Radegast'', ''Ojra'' iz [[Minsk]]a, ''Braslava'' iz Gomelja). Iz njih so nastale organizacije in slovanske staroverske občine. Za razliko od ostalih slovanskih držav, v Belorusiji obstaja mnogo vladnih programov, ki podpirajo vrnitev v družbo tradicionalnih vrednot. Ljudske praznike (Kupalo, Maslenica, Dožinke) se praznuje na nivoju države. Veliko znanstvenikov (arheologi, zgodovinarji, filologi in etnologi) raziskujejo predkrščansko religijo in tradicijo na Katedri za zgodovino in teorijo kulture Beloruske državne pedagoške univerze, Inštitutu etnografije in folklore, Znanstveno-raziskovalnem centru folklore Beloruske državne univerze idr., kar rezultira v veliko število objav raznih del, ki se tematsko nanašajo na slovansko religijo<ref>[http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 ''„Родноверје у Белорусији“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326181202/http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 |date=2014-03-26 }}, Глас предака</ref>. V Kobrinu v Belorusiji deluje ''Slovanska vedska občina »Perunova pot«'' (''славянская ведическая община „Лад Перуна“''), ki jo vodi Vladimir Aleksandrovič Sacevič<ref>Tudi član staroverskega veča,[http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html ''Решение седьмого родобого славянского веча''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029185717/http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html |date=2013-10-29 }}, Міжнародний Слов'янський Портал „Родовід“</ref>. ''»Perunova pot«'' ne sodeluje samo z drugimi staroverskimi občinami, temveč tudi z organizacijami drugih veroizpovedi<ref>[http://www.liveinternet.ru/journalshowcomments.php?jpostid=125231832&journalid=1894196&go=next&categ=4 Первый Международный Духовный Фестиваль «Солнечная долина»] {{ikona ru}}</ref>. Na ozemlju Belorusije deluje tudi staroverska občina v Minsku ''Kolo Svaroga'', ki je članica združenja slovanskih rodnoverskih občin ''Velesov krug''. === Zahodni Slovani === ==== Poljska ==== [[Slika:Wolin Triglav.JPG|levo|150px|levo|thumb|Kip boga Triglava v Volinu, [[Poljska]]]] [[Slika:Polish_Rodnover_celebrations_(0).PNG|250px|desno|thumb|Rodnoverski obred na Poljskem]] [[Slika:Replika Swiatowida ze Zbrucza.jpg|150px|levo|thumb|Kopija Svetovida iz reke Zbruč v Krakovu]] [[Slika:Symbol Rodzimej Wiary.png|150px|thumb|Simbol poljske organizacije „Rodzima Wiara“]] Kot predhodnika modernih rodnoverskih organizacij se šteje Adama Čarnockega (polj. Adam Czarnocki), ki je v svojem delu iz leta 1818 ''O predkrščanskem slovanstvu''{{#tag:ref|Delo je objavil pod psevdonimom Zorian Dołęga-Chodakowski.|group=op.}} predlagal nacionalni preporod kot povratek k narodni kulturi predkrščanske dobe<ref>[http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 ''„O Sławiańszczyźnie przed chrześcijaństwem“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140426235114/http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 |date=2014-04-26 }}, Zorian Dołega Chodakowski (pseud.), Kraków, [[1818]].</ref>. V 19. stoletju se s pojavom [[romantika|romantike]] populariziralo raziskovanje in preučevanje ljudskega izročila, s tem pa se je promoviralo se vračanje »narodne« kulture. Primer tega so romantične tragedije Juliusza Słowackiga<ref> "[http://balladyna.klp.pl/ ''„Balladyna“''], Juliusz Słowacki, Paryż, 1839.</ref><ref>''„Lilla Weneda“'', Juliusz Słowacki, Paryż, 1840.</ref>, Ryszarda Wincenty Berwińskiga<ref>''„Bogunka Na Gople“'', Ryszard Wincenty Berwiński, 1840.</ref> in zgodnja dela Adama Mickiewicza<ref>''„Ballady i Romanse“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1822.</ref><ref>''„Dziady“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1823 - Drezno, 1832.</ref> v katerih so glavna tema ljudska verovanja, običaji in obredi. Tudi drugi poljski književniki so vključevali slovansko religijo v svoja dela. Povečano zanimanje za slovansko religijo v poljski družbi je povzročilo odkritje Zbručkega idola, ki prikazuje boga Svetovida (polj. Światowid ze Zbrucza), odkrit leta 1848 v reki Zbruč v Galiciji <ref>Joachim Lelewel, [http://biblioteka.wejherowo.pl/dlibra/dlibra/docmetadata?id=4275 ''„Polska wieków średnich czyli Joachima Lelewela w dziejach narodowych polskich postrzeżenia.“'', T. 1.], nakł. J.K. Żupański, 1855.</ref>. Leta 1936 so v bližini Lodza odkrili skodelo, okrašeno s [[svastika]]mi<ref>Łukasz Antosik, ''„Popielnica ze starą swastyką. Rodowód wojennych symboli Litzmannstadt“''</ref>. Leta 1876 je Jozef Kraševski izda svoje najpomembnejše delo, ''Stara bajka'' (polj. Stara basn), po katerem je bil posnet tudi film, ''Stara basen: ko je sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem)<ref>Józef Bachórz, [http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm ''Józef Ignacy Kraszewski''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304054901/http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm |date=2012-03-04 }}, Wirtualna biblioteka literatury Polskiej</ref>. V času med obema svetovnima vojnama je na Poljskem delovalo več rodnoverskih organizacij. Največji vpliv med njimi je imel [[Jan Stachniuk]]{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je napisal več knjig, ki pa so bile po drugi svetovni vojni prepovedane, ponovno jih je po razpadu komunističnega sistema izdala Zadruga: ''Mit SŁowianski'', ''Chrzešcijanstwo v ludzkošč'', ''CzŁowieczenstwo i kultura'' in ''Droga rewoluciji kulturowej w Polsce''.|group=op.}}, ustanovitelj združenja Zadruga in istoimenskega časopisa, ki je začel izhajati leta 1937<ref>[http://toporzel.republika.pl/listasta.html ''[[Jan Stachniuk]] - życie i dzieło''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926162517/http://toporzel.republika.pl/listasta.html |date=2012-09-26 }}, Wydawnictwa Toporzeł, Wrocław</ref>. Od leta 1956 je njegovo delo nadaljeval Antoni Wacyk. Poleg Zadruge so delovale tudi druge staroverske organizacije, kot je ''Krog vernikov Svetovida'' (polj. Lechickie Koło Czcicieli Światowida), ustanovljena leta 1921, in skupine okoli časopisa ''Demiurg'', ki je začel izhajati leta 1934<ref>{{Navedi splet |url=http://barnimregalica.pl/oboz.html |title=Obóz Federacji Bałto Słowian – ośrodek refleksji geopolitycznej w czasach stalinizmu |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120519064137/http://barnimregalica.pl/oboz.html |url-status=dead }}</ref> in tednika ''Svetovid'' (polj. Tygodnik „Światowid“). Zaradi delovanja omenjenih združenj pred drugo svetovno vojno je prišlo na Poljskem do velikega zanimanja za nacionalno kulturo, tradicijo in slovansko mitologijo. Na 3. mednarodnem skavtskem srečanju ([[jamboree]]ju) leta 1929 v Birkenheadu<ref>3rd World Jamboree Arrowe Park, Birkenhead, England, 1929, [http://pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120429022235/http://www.pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm|date=2012-04-29}}</ref> v Veliki Britaniji so poljski skavti postavili kip boga Svetovida<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/181648/2240c08630e4cb8d61fa390eec1dd448/ Międzynarodowy zlot harcerzy w Birkenhead, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-M-468-7]</ref>. Kip bogu Svetovidu so postavili tudi ob praznovanju Božiča v Krakovu leta 1934<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/131225/8b1ab430fbd2e3ce22938fde4d488a7f/ Obchody Święta Morza w Krakowie, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-P-3577-20]</ref>. Poljska slikarja Marian Wawrzeniecki<ref>Wawrzeniecki, М., ''„Tabu u ludu naszego“'', „Wisła“, 20., 1916/1917., s. 249-257.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/marian-wawrzeniecki-1863-1943-dabrowid-szczepu/ Marian Wawrzeniecki (1863 – 1943) – dąbrowid Szczepu]</ref> in Zofia Stryjeńska <ref>[http://www.slowianskawiara.hekko.pl/index.php?option=com_content&task=view&id=185&Itemid=37 Nie tylko o Zofii Stryjeńskiej- Bogi słowiańskie, Poranek i Łowy Bogów]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter nekateri drugi umetniki so ustvarjali dela na temo slovanske religije. Kipar Stanisław Szukalski je leta 1929 ustanovil umetniško skupino Pleme Rogatega srca, katere člani so bili nekateri najodmevnejši poljski slikarji in kiparji <ref>Piotr Wiench, ''„Neopaganism in Central-Eastern Europe“'', Spoleczenstwo otwarte 4/[[1995]].; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, [[1995]].; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow [[1995]]., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.[[2007]].</ref><ref>Marek Rau, [http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm ''„Szczep Rogate Serce“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524000823/http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm |date=2009-05-24 }}. Współczesny ruch neopogański w Europie, Uniwersytet Warszawski - Instytut Stosowanych Nauk Społecznych, Warszawa, [[1999]].</ref><ref>Lechosław Lameński, ''„Stach z Warty. Szukalski i Szczep Rogate Serce”'', Wydawnictwo KUL, Lublin, [[2007]].</ref><ref>Czesław Białczyński, [http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/ ''Szczep Rogate Serce oraz o Świętym Kole Czcicieli Światowida (ŚKCŚ); ich korzeniach i następcach z SSŚŚŚ'']</ref>. Druga svetovna vojna je prekinila delo poljskih staroverskih organizacij, staroverci pa se vključili v borbo za osvoboditev Poljske izpod nacistične Nemčije. Največ se jih je vključilo v narodnoosvobodilno organizacijo Nacionalna kmečka vstaja (polj. Stronnictwo Zrywu Narodowego)<ref>Sylwester Fertacz, ''„Polska myśl słowiańska w okresie drugiej wojny światowej“'', Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego, Katowice, 2000., ISBN 83-226-0965-5</ref>{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je bil tekom vojne član Nacionalne kmečke vstaje in bil je tudi borec Armia Krajowa v [[Varšavska vstaja|Vavšavski vstaji]]. Trikrat je bil tudi ranjen, za pogumna dejanja pa je bil tudi odlikovan s križem za hrabrost (polj. Krzyż Walecznych).|group=op.}} Po drugi svetovni vojni so komunistične oblasti onemogočile delo staroverskih občin, tako da je bilo združenje Krog vernikov Svetovida prepovedano leta 1947. Njegovi člani so neuspešno poskušali ponovno registrirati združenje leta 1960 in 1970<ref>''„Czciciele Polski pogańskiej“'', Michał Łapiński, Tomasz Szczepański, kwartalnik historyczny Karta 19, Warszawa, 1996., s. 104 - 117.</ref>. [[Jan Stachniuk]] je bil kljub medvojnemu odklikovanju leta 1949 aretiran in obsojen na dolgoletni zapor. Izdajanje časopisa Zadruga je bilo po vojni prepovedano. V postkomunističnem času so nastale rodnoverske organizacije, ki so nadaljujevale tradicijo ''Zadruge'' in ''Kroga vernikov Svetovida''. Andrzej Wylotek je leta 1991 osnoval časopis ''Element'' (polj. Żywioł) v Varšavi, ki je izhajal do leta 1997<ref>T. Szczepański, ''„Rozmowa z Andrzejem Wylotkiem, koordynatorem Narodowego Zespołu Koncepcyjno-Studyjnego, wydawcą pisma neopogańskiego „Żywioł”'', „Trygław“, №1, 1997.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/tag/zywiol/ Strażnik Wiary Słowian – Andrzej Wylotek (Anidrżej z Parczewa: 1959 – 2001?) – Zadruga, Niklot, Rodzimy Kościół Polski, Szczep Rogate Serce]</ref>. Prva registrirana rodnoverska organizacija, ki ji je bila uradno priznana religija, je bila neopoganska ''Rodna cerkva Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski). ''Rodna cerkva Poljske'', kot tudi neopoganska ''Poljska slovanska cerkev'' (polj. Polski Kościół Słowiański) sta registriani kot verski skupnosti od leta 1995 in nadaljujeta tradicijo ''Kroga vernikov Svetovida''. [[Slika:Swieto Plonow.jpg|thumb|levo|250px|Hram Mazowiecki – ''Rodna cerkev Poljske, 2007]] Slovansko rodnoverje je kot enakopravna, državno priznana veroizpoved registrirana na Poljskem od 4. marca 1996 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |title=Списак регистрованих верских заједница при Министарству унутрашњих послова Републике Пољске |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121219040619/http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |url-status=dead }}</ref> preko verske skupnosti ''Rodna vera'' (polj. Rodzima Wiara), ki nadaljuje tradicijo Zadruge. Aktivno je tudi ''Zahodno slovansko versko združenje »Slovanska vera«'' (polj. Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=_FD73uuNNUg&feature=related Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.1 ]</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=InRDEIAKLBg&feature=relmfu Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.2 ]</ref>, ki je nastalo leta 2006 z združitvijo več rodnoverskih organizacij. Svoje vernike ima tudi v Srbiji, na Slovaškem in na Češkem. Od 1995 deluje tudi Zadruga rodne vere ''Aristos'' (polj. Zadruga Aristos Sędruga Rodzimej Wiedzy). Dela Jana Stachniuka so botrovala tudi nastanku časopisa ''Triglav'', ki izhaja od leta 1997. Okoli časopisa ''Triglav'' je nastalo ''Zduženje za tradicijo in kulturo Niklot'' (polj. Stowarzyszenie na rzecz Tradycji i Kultury Niklot){{#tag:ref|Imenovano po knezu [[Niklot]]u (1090—1160), zadnjemu neodvisnemu rodnoverskemu vladarju, ki je umrl v krščanskih vojnah proti Slovanom.|group=op.}}, ki je registrirano v Varšavi 11. septembra 1998. Od 2009 je registrirano tudi združenje Kołomir, od leta 2010 pa deluje Društvo »Žrtev« (polj. Stowarzyszenie „Żertwa”), ki je registrirano 9. septembra 2011<ref>[http://www.krs-online.com.pl/stowarzyszenie-zertwa-krs-705746.html Stowarzyszenie „Żertwa” - KRS: 0000395303], Krajowy Rejestr Sądowy </ref>. Slovanske rodnoverce v [[Vroclav]]u združuje Organizacija šleskih rodnovercev »Vatra« (polj. wspólnota rodzimowierców Śląskich „Watra“), v Varšavi pa deluje še skupina »Wid«. Preživeli člani ''Zadruge'' so v Vroclavu ustanovili založbo Založništvo Toporzeł (polj. Wydawnictwa Toporzeł){{#tag:ref|Toporzeł je izraz, ki izhaja iz besed sekira (polj. topór) in orel (polj. orzel) ter predstavlja naziv za likovni simbol, ki ga je ustvaril Stanisław Szukalski leta 1935 z namenom obeležiti preporod poljskega naroda.|group=op.}}, ki izdaja knjige o rodnoverju in drugih mnogoboštvenih religij. Glavni urednik je Zdzisław Słowiński, ki je tudi član Vseslovanskega rodnoverskega veča, eden od članov te skupine je tudi Antoni Vacik. Vsako leto se v mestu Wolinu odvija festival ''Slovanov in Vikingov'' (polj. Festiwal Słowian i Wikingów)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=gvvvzq7EKUk&feature=related Festiwal Słowian i Wikingów w Wolinie 2010]</ref>, na katerem se lahko vidi rekonstruirano življenje Slovanov in Vikingov v času pred krščanstvom. ==== Češka ==== [[Slika:Socha Radegasta.jpg|200px|desno|thumb|Kip boga [[Radegost|Radogost]]a na istoimenskem hribu, [[Češka]], delo češkega kiparja Albina Polašeka, 1929.]] Po Prvem vseslovanskem kongresu v Pragi leta 1848 je med Čehi nastala velika težnja po nacionalnem preporodu. Po zgledu drugih slovanskih narodov se je tudi tu pojavilo zanimanje za slovansko kulturo in religijo<ref>Máchal, Jan Hanuš, ''„Nákres slovanského bajeslovi“'', nakl. F. Šimáček, Praha, 1891</ref><ref>Růžička, Josef, ''„Slovanské bajeslovi (mythologie).“'', Praha, 1906.</ref>, posledično pa je izšlo več del, ki se nanašajo na izročilo in slovansko religijo<ref>Krolmus J., ''„Staročeské pověsti, zpěvy, slavnosti, hry, obyčeje, a nápěvy ohledem na bájesloví Českoslovanské jež sebral W. S. Sumlork (Krolmus)“'', Praha, 1851.</ref><ref>Erben K. J., ''„Báje slovanské o stvoření světa“'', Praha, 1866.</ref><ref>Horák J., ''„Národopis československý – přehledný nástin.“'', s.342-403, in: Československá vlastivěda II. Praha [[1933]].</ref><ref>Krolmus J., ''„Poslední božiště Černoboha z runami na Skalsku, v kraji Boleslavském, v Čechách“'', Praha, 1857.</ref>. Z začetkom 20. stoletja so nastala svetovno znana dela na temo slovanske religije, od katerih je najbolj odmevno slikarsko delo Slovanska epopeja Alfonsa Muche (slikano od leta 1910 do 1928 leta) in kip boga Radogosta, delo češkega kiparja Albína Polášeka, ki je postavljen na vrhu hriba Radgost{{#tag:ref|Namesto originala je od leta 1998 postavljena replika. Replike kipa Radogosta lahko dobimo po vsej Češki, npr. v Češkem živalskem vrtu.|group=op.}}. Z vzponom fašizma in nacizma v zahodnoevropskih državah so postala dela Alfonsa Muhe in drugih umetnikov, ki so se navdihovali nad slovansko kulturo, tradicijo in religijo, reakcionarna in nezaželena. Po [[Münchenski sporazum|Münchenskem sporazumu]] in okupaciji Češkoslovaške s strani nacistične Nemčije je bil Alfons Mucha eden prvih, ki ga aretiral [[Gestapo]]<ref> ''„Mucha, Noted Artist, Dropped First Name; Death Due To Shock Caused By Germans' Seizure Of Prague.“'', New York Times. 18 July 1939, [http://MUCHA,%20NOTED%20ARTIST,%20DROPPED%20FIRST%20NAME;%20Death%20Due%20to%20Shock%20Caused%20by%20Germans'%20Seizure%20of%20Prague http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F50713FE3954107A93CAA8178CD85F4D8385F9&scp=14&sq=Mucha+died&st=p]</ref>. Na Češkem sta aktivna staroverska ''Skupnost Rodna vera'' (''Společenství Rodná víra'')<ref>[http://www.ceskatelevize.cz/ivysilani/208562215500009-cesty-viry/ Dokument ČT o Rodné víře s cyklu Cesty víry]</ref><ref>[http://is.muni.cz/th/74206/ff_m/?lang=cs „Slovanské pohanství dnes - Vlivy novopohanství na společnost i jednotlivce“, Jiří Atweri, magisterská diplomová práce, Masaryk University, Brno, [[2007]]]</ref> in združenje ''Velesov narod'' (''Velesův lid''). ==== Slovaška ==== [[Slika:Sveti gaj rodne vere simbol.jpg|100px|levo|thumb|Simbol občine ''Sveti gaj rodne vere'']] [[Slika:Dažbogovi unuci simbol.jpg|100px|desno|thumb|Simbol občine ''Dažbogovi vnuki'']] V Republiki Slovaški deluje več staroverskih občin in združenj: * vzhodnoslovanska staroverska občina ''Sveti gaj rodne vere'' (Svätoháj Rodnej Viery); * nitranjska staroverska občina ''Dažbogovi vnuki'' (''Dažbogovi vnuci''), osnovana 21. decembra 2006 v Nitri; * ''Slovanska enakost'' (''Slovanská jednota''), ki združuje tako Slovake, kot tudi Čehe; * združenje ''Rodolesje'' (''Rodolesie'') iz mesta Veľký Krtíš; * združenje ''Bratstvo Perunove sekire'', osnovano leta 2000 in * slovanska staroverska občina ''Perunova Dubrava'' (''Paromova Dúbrava''). Najaktivnejše združenje je ''Perunov krog'' (''Perunov Kruh''), osnovano leta 1997, ki ima podružnice v vseh večjih krajih Slovaške. Na Slovaškem deluje tudi neopoganstvo vedomsko združenje ''Rodni Krog'' (''Rodný kruh''), ki ga vodi glasbenik in filozof Miro Žijarislav Švicki, ki je osnoval internet časopis ''Rodna cesta'' (Rodná Cesta) in glasbeno skupino ''Bytosti''<ref>[http://starisloveni.com/CasopisVeles.html „Велес“, број 3, април 2011, стр. 7 - 11]</ref>. === Južni Slovani === ==== Bolgarija ==== V Bolgariji delujejo staroverska združenja ''Dulo'' (bolg. Общество Дуло), ''Rodna vera'' (bolg. Родна вяра), ''Slovanska kri'' (bolg. Славянска Кръв) v Gabrovu in ''Slovani'' v Šumenu<ref>„ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ “,[http://ateney.ru/bol/bg017.htm ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327025822/http://ateney.ru/bol/bg017.htm |date=2013-03-27 }} Russkiй Meždunarodnый Žurnal „Ateneй“</ref>. ==== Slovenija ==== [[Slika:Logo_staroverci.jpg‎|thumb|300px|levo|Kolovrat, simbol slovenskih starovercev]] [[Slika:Kip peruna.JPG|thumb|210px|desno|6,6 metrov velik kip Peruna, postavljen v občini Šentjur]] Slovenija je ena redkih držav, kjer je organizirano staroverstvo preživelo do 20. stoletja na zahodu Slovenije<ref>Pavel Medvešček (1992): ''Osvatina - poganjski ogenj''. Etnolog 2, št. 1</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (1992): ''Skrivnost in svetost kamna: zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem''. Založništvo tržaškega tiska, Trst.</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (2006): ''Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih''. Taura, Nova Gorica.</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/osvatina-poganjski-ogenj-dokumentarna-oddaja/ava2.54262870/ ''Osvatina-poganjski ogenj''] dokumentarno-igrani film</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/jelenk-sveta-gora-starovercev/ava2.120714411/ ''Jelenk-sveta gora starovercev''] dokumentarno-igrani film</ref> in v [[Bohinj]]u<ref>Čop Joža (2006): ''O Črnem biku ali Čarnem juncu''. Studia Mythologica Slavica IX</ref>. Ljudsko izročilo, ki ga je Pavel Medvešček zbral na [[Banjška planota|Banjški planoti]], v [[Posočje|Posočju]], [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] in drugod, kaže, da je bilo organizirano staroverstvo s svojimi svečeniki živo še vse do prve svetovne vojne. Bilo je strogo tajno, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani. Zanimanje za staro slovensko religijo se je zopet pojavilo z romantiko v drugi polovici 18. in v 19. stoletju v krogih umetnikov in intelektualcev. Prvi je bil verjetno Anton Feliks Dev, ki je napisal libret za opero Belin leta 1780 v almanahu Pisanice, uglasbil pa jo je kamniški skladatelj Jakob Frančišek Zupan. Alegorično sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri nimfe rodnosti (Ceres, Pomona in Flora) v prispodobi slovenskega naroda, častijo Belina (staroslovanski bog svetlobe - Sonca) in se postavijo po robu “trinogu” Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti<ref>Anton Feliks Dev ali Janez Damascen Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik (* 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786). Glasba opere “Belin” je veljala za izgubljeno vse do leta 2008, ko jo je odkril Milko Bizjak. Glej: http://www.staroverci.si/opera_belin.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205647/http://www.staroverci.si/opera_belin.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Umetniki so v svoja dela vnašali romantično podobo Slovencev in njihove rodne bogove za potrebe narodnobuditeljskega gibanja v času pomladi narodov, npr. ''[[Krst pri Savici]]'' [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Poleg Prešerna sta bila v 19. stoletju pomembna še Anton Aškerc<ref>Anton Aškerc: Perunov žrec, Ljubljanski zvon 1894: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IEY4Q7U5/?query=%27keywords%3dperunov+%C5%BErec%27&pageSize=25 in Knez Volkun</ref> in Anton Hribar <ref>Anton Hribar (1864-1953) napisal epsko pesnitev Knez Ljudevit: http://www.staroverci.si/anton_hribar.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205630/http://www.staroverci.si/anton_hribar.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Mnogi pisatelji so tudi v 20. stoletju vnašali staroverstvo v svoje romane, najbolj znano tako delo je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjev]] roman ''[[Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov]]'', najdaljša slovenska pesnitev, v kateri prav tako dobimo staroverske bogove, pa je Kralj Samo: Epos v desetih spevih<ref>Janko Šanda, ''Kralj Samo: Epos v desetih spevih'', Amalietti & Amalietti, 2011</ref>. Poleg Finžagrja so tudi drugi narodnobuditeljski duhovniki vmeščali slovensko vero v svoja dela, med najbolj znanimi so Anton Aškerc, Davorin Trstenjak<ref>Davorin Trstenjak: Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870</ref>, Janko Šanda in Jože Abram, ki je leta 1914 ob 500 letnici poslednjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvoda napisal igro Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom<ref>Jože Abram: Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom. Ljubljana 1914: Tisk Katoliške tiskarne</ref>. Mnogi pisatelji so izdali dela s staroversko vsebino. Poleg omenjenih tudi [[Mimi Malenšek]], [[Oskar Hudales]], [[Matija Prelesnik]], [[Janko Moder]], [[France Bevk]], [[Ivan Sivec]] idr.<ref>Nejc Petrič, ''Rodna vera v slovenskem leposlovju'' [http://staroverci.si/leposl.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085507/http://www.staroverci.si/leposl.html|date=2013-11-05}},7.1. 2010</ref> Kipar Slavo Batista pa je v Cepkih pri Kopru izklesal panteon slovanskih bogov<ref>Vid Avdič Batista, Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji,[http://Simbol%20sončnega%20boga%20v%20slovanski%20mitologiji http://staroverci.si/simbol.html]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Po drugi svetovni vojni je bilo na Ptuju odkrito slovansko staroversko svetišče. Staroslovansko svetišče na Ptujskem gradu so zgradili na razvalinah rimske utrdbe, kastela. Kastel so zgradili sredi šestega stoletja, po porušenju rimskega limesa na Donavi. Datiranja gradnje svetišča se ne da natančno ugotoviti, najverjetneje je iz začetka sedmega stoletja. Pri primerjavi tlorisa svetišča s svetiščem v Arkoni vidimo, da imata oba kvadratno obliko. Ni znano, kateremu bogu je bilo svetišče posvečeno<ref>Korošec J.: Slovansko svetišče na ptujskem gradu. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1948 http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085305/http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html |date=2013-11-05 }}</ref><ref>Problem slovanskega svetišča na ptujskem gradu. V Zgodovinski časopis 2-3 / 1948/49. - Zgodovinsko drustvo za Slovenijo, 1950. [Uporabljeno dne 2010-09-28] Dostopno na URL: http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1948-49_STEVILKA_2-3.pdf</ref>. Po letu 1990 je prišlo do večjega raziskovanja slovenske zgodovine in [[etnična religija|etnične religije]]. Prav tako pride do popularizacije in s tem zanimanja za slovensko mitologijo<ref>Marko Osolnik, Andreja Paljevec, [http://Obred%20je%20pogovor%20z%20naravo http://staroverci.si/mediji/misteriji112010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Misteriji, listopad, 2010</ref><ref>Tina Zgonik, [http://Vsi%20smo%20po%20malem%20pogani http://staroverci.si/mediji/Nedelo28032010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Anja Avdič Batista, „Daritev pozabljenim bogovom“, Primorske novice, 14. prosinec 2011.</ref>Zanimanje za staroverstvo sprožijo tudi nova arheološka odkritja<ref>Jana Puhar, Andrej Pleterski, [http://sms.zrc-sazu.si/En/SMS8/Andrej_8.html ''„The Stone of Krkavče in Oral Tradition and in the Context of Ritual Landscape Structure“''], Studia Mythologica Slavica 8, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2005. </ref><ref>Celin, Mateja, [http://www.delo.si/druzba/panorama/slovenj-gradec-v-trikotniku-poganskih-kultnih-tock.html ''„Slovenj Gradec v trikotniku poganskih kultnih točk“''], [http://www.delo.si/ Delo], 18.08.2011. </ref><ref>Andrej Pleterski, [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu ''„Kačarsko izročilo o tročanu“''], Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem {{sl}}</ref> in igrano-dokumentarni filmi o zadnjem slovenskem staroverstvu<ref>Kastelic H., Sterle J., ''„Med hribi kačjih glav (Videoposnetek)“''], RTV Slovenija, Ljubljana, 2004</ref> <ref>Sterle J., ''„Iskanje slovanskih bogov“'', Dokumentarni TV film, TV Slovenija, Ljubljana</ref><ref>Sterle J., Meško P., [http://tvslo.si/predvajaj/sveta-voda-urocka-dokumentarni-film/ava2.121984888 ''„Sveta voda Uročka“''], dokumentarni film, TV Slovenija, Ljubljana, 2011</ref>. [[Slika:Peter Žmitek - Majolična tasa duhovi se klanjajo Svetovidu.jpg|thumb|[[Peter Žmitek]] - ''Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu'']] Eden prvih slikarjev, ki je slikal slovansko mitologijo je bil [[Peter Žmitek]] <ref>Peter Žmitek, tudi Šmitek (1874-1935) http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205641/http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html |date=2013-12-21 }}</ref>, ki je leta 1908 naslikal sliko z naslovom Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu. Kasneje po drugi svetovni vojni sta se mitologiji posvetila tudi [[Marijan Amalietti]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/amalietti.html |title=Slovanski Olimp |accessdate=2013-06-03 |archive-date=2013-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html |url-status=dead }}</ref> in [[Jože Karlovšek]], ki je naslikal okoli petdeset slik na temo slovenske mitologije za svojo knjigo Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, ki pa je ostala v rokopisu<ref>Jože Karlovšek (*1900, Šmarjeta, † 1963, Domžale). Glej: http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205705/http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Danes je aktivnih vedno več umetnikov, akademska slikarja Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško<ref>Slovensko bajeslovje - Slovene mythology http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224234/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html |date=2013-10-22 }}</ref>, [[Pšena Kovačič|Pšenica Kovačič]]<ref>Slovenska mitologija http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224656/http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html |date=2013-10-22 }}</ref>, Andrejka Čufer pa je oblikovala serijo znamk na temo Slovensko bajeslovje<ref>Slovenska mitologija na znamkah http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html |date=2013-10-22 }}</ref>. Od 1978 obstaja glasbena skupina Trutamora Slovenica: ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine . Ansambel odkriva »šamansko obredje naših prednikov na zlatem nosilcu zvoka in obuja zvočno podobo pozabljenega obredovanja naših staroslovanskih in staroslovenskih prednikov, ki so se v duhu še zmogli povezovati s celotnim Stvarstvom in so živeli kozmično zavest ali Kozmos na Zemlji.« Po vzoru skandinavske ter vzhodne metal scene se je med letoma 1995 ter 2000 tudi v Sloveniji za kratek čas oblikovala podzemna black metal scena. Glasbene skupine kot so: Praslovan, Kurent, Črnobog, Triglav ter Hrast so v besedilih opevali staroversko tematiko ter zgodovino Karantanije. Svoj višek je scena dosegla v letu 1998 z izidom kultnega albuma »Baptism at Savica Fall« skupine Noctiferia. Album je bila prva upesnitev že omenjenega Prešernovega dela »Krst pri Savici« (tej različici je leta 2011 sledila pesem ''Krst'' skupine Brezno). S slednjim albumom se v Sloveniji prične black metal žanr širiti tudi med večje množice. V letu 2006 se pojavi metal skupina Temnava, ki je združevala metal s folklorno glasbo ter besedili rodnoverske tematike iz zahodne Slovenije. V letih, ki so sledila so se pojavile tudi prve folk metal skupine kot so Volk, Brezno, Exsilium, Morana in ostali, ki delujejo še dandanes. Od leta 2005 v Sloveniji deluje združenje Slovenski staroverci. Staroverci častijo štiri glavne praznike, solsticija (Božič Svarožič in Kresnik) in ekvinokcija (Jarilo in Mara) ter Velesov in Perunov dan. Leta 2009 so se slovenski staroverci obrnili na ministra za šolstvo in šport z javnim pismom, naj v učne načrte osnovnih in srednjih šol poleg ostalih religij enakovredno umesti tudi edino avtohtono slovensko religijo. Istega leta so organizirali mednarodno konferenco Veče rodne vere na gradu Struga na Dolenjskem, leta 2010 pa so na temo konference izdali zbornik Triglav: religiozni pomen pri Slovanih<ref>Matjaž Anžur, ur., ''Triglav: religiozni pomen pri Slovanih: zbornik prispevkov 6. mednarodne konference Slovanska dediščina, na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009'', Jutro, 2010.</ref>. Na gradu Struga imajo odprto staroversko sobo, kjer so razstavljena dela slovanskih umetnikov na temo staroverstva. Leta 2011 so v počastitev 70. obletnice [[Dan upora proti okupatorju|upora proti okupatorju]] in 20. obletnici [[dan državnosti|slovenske osamosvojitve]] postavili kip Peruna v občini Šentjur na Štajerskem<ref>[http://www.staroverci.si/zupa-perun_spomenik.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>. V Lokvi na Krasu je bila 29. septembra 2012 na dan obreda v Triglavci predstavljena knjiga "V siju mesečine". V knjigi avtorja Borisa Čok-a je zbrano ustno izročilo rodne vere na tem delu Slovenije. Med novimi religijskimi gibanji v Sloveniji edino združenje Slovenskih starovercev časti rodne bogove<ref>Črnič Aleš, "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem, Etnolog 21 (2011); Aleš Črnič (2012): Na vodnarjevem valu : nova religijska in duhovna gibanja. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV</ref>, po svojem delovanju pa so sorodni ostalim slovanskim starovercem<ref>Шиженский Роман Витальевич, С''овременное славянское язычество (на примере словенской общины «Световид)''</ref>. ==== Srbija ==== Verovanja, obredi in običaji so se med srbskim prebivalstvom ohranili tudi po formalnem sprejemu krščanstva<ref>Петровић Сретен, „Хришћанство и древна словенска религија (Прилог дијалектици Светог у ликовима паганске и хришћанске религије)[http://www.svevlad.org.rs/knjige_files/petrovic_paganstvohristjanstvo.html“]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Јунир, Ниш, 2001.</ref><ref>Ивица Тодоровић, Резултати савремених истраживања народне религије Срба – општи пресек, [http://www.etno-institut.co.rs/GEI/GEI_LVI_1/todorovic_56_1.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Гласник Етнографског института САНУ (свеска 56, бр. 1, стр.53-70), Етнографски институт САНУ, Београд, 2008.</ref><ref>Лозко Гalina, Рідна Віра в Сербії, Пробуджена Енея. Європейський етнорелігійний ренесанс,[http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402135425/http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html|date=2015-04-02}}, Див, Харків, 2006., стр. 192-198</ref>. Skupaj z bojem za neodvisnost in pojavom romantike v 19. stoletju je v [[Srbija|Srbiji]] prišlo do povečanega zanimanja za ljudsko kulturo in običaje. Veliko delo pri zbiranju ljudskega izročila je naredil [[Vuk Stefanović Karadžić]]<ref> Vuk Stefanović Karadžić, ''„Život i običaji naroda srpskoga“'', U nakladi Ane udove V. S. Karadžića, Beč, 1867.</ref><ref>''„Sabrana dela Vuka Karadžića“'', Prosveta - Nolit, Beograd, 1987.</ref> pa tudi drugi, kot sta Miloš Milojević<ref>M. S. Milojević, „Pesme i običaji ukupnog naroda srpskog“, Beograd, tom 1. 1869., tom 2. 1870.</ref> in Jaša Prodanović<ref> Jaša Prodanović, ''„Naša narodna književnost“'', Grafički institut "Narodna misao", Beograd, 1932.</ref>. Na osnovi zbranega ljudskega gradiva in primerjanja gradiva z drugimi slovanskimi ter evropskimi narodi je prišlo do prvih rekonstrukcij slovanske religije<ref>Vasiljev, Spasoje, ''„Slovenska mitologija“'' [http://www.rastko.rs/antropologija/svasiljev-mitologija_c.html], Srbobran.</ref>. V 19. in začetku 20. stoletja so nekateri politiki, kot [[Jaša Tomić]], dobili navdih v stari slovanski religiji. V drugi polovici 20. stoletja so se nekateri pisatelji, pesniki in slikarji v svojih delih naslanjajo na motive slovanskega rodnoverja. Med njimi so Desanka Maksimović (pesniška zbirka ''Letopis Perunovih potomaka''), Vasko Popa (pesniška zbirka ''Vučja so'') in Ljubivoje Jovanović. V začetku 21. stoletja je bilo izdanih mnogo knjig, ki se nanašajo na slovansko religijo<ref>Rastko Kostić, ''„Pad Arkone ili sumrak slovenskog paganizma“'', Atos, Beograd, 2009., str. 179-203</ref><ref>''„Sunce- starešina slovenskog naroda“'', zbornik radova „Konferencije o slovenskom nasleđu“, EEKC „Sfera“, Novi Sad, 2007., str. 98 -103</ref><ref>Milenko Bodirogić, ''„Srpska mitologija“ - „Vile i zmajevi“'', Orfelin izdavaštvo, Novi Sad, 2009</ref><ref>Nenad Gajić, ''„Slovenska mitologija“'', Laguna, Beograd, 2011</ref>. Na pobudo književnika Dragana Jovanovića, enega od podpornikov vrnitve slovanske religije v Srbijo<ref>Dragan Jovanović, „Vraćam se u staroverce“ [http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202150246/http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic |date=2014-02-02 }}, intervju, Budimpešta, 16. jul 2009.</ref>, so v vasi Mokra pri Bele Palanke, na mestu Ravnište, na katerega se navezuje mnogo lokalnih legend, postavili kip boga Svetovida <ref>Kumir na Ravništu [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/57/Srbija+danas/913946/Kumir+na+Ravni%C5%A1tu+.html], RTS, 25. jun 2011.</ref>. V nekaterih podeželskih krajih Srbije je prišlo do rekonstrukcije in ponovnega prakticiranja nekaterih obredov slovanske religije<ref>Sanja Radinović, Mirjana Zakić, ''„Cosmological Ideas of Circle and Spiral in Female Initiation Rites - Lazarice and Kraljice - of Southeastern Serbia“'', 39. ICTM World Conference, Vienna, 4-11 July 2007</ref>. V Srbiji so staroverci zbrani okoli treh združenj, ''Svevlad'', ''Glas predaka'' in ''Stari Sloveni''. Stari sloveni izdajajo internetni časopis ''Veles''<ref>Časopis Veles, [http://www.starisloveni.com/CasopisVeles.html]</ref>. ==== Hrvaška ==== [[Slika:Perun_i_Veles.JPG|250px|levo|thumb|Prikaz [[Perun]]а in boga [[Veles (bog)|Veles]]а (v terimorfni podobi), Žrnovnica, [[Hrvaška]], 8. stoletje]] V 19. stoletju je prišlo do povečanega zbiranja ljudskega izročila. Skozi ljudsko izročilo, obrede, običaje in toponime{{#tag:ref|V hrvaški Istri je vrh Perun, pod hribom je vas Voloska, najvišji vrh Dinarov je Troglav, v Dalmaciji pa je hrib Perun.|group=op.}} se je ohranila slovanska predkrščanska religija do današnjih dni<ref> Vukelić Deniver, ''„Pretkršćanski prežici u hrvatskim narodnim tradicijama“'', Hrvatska revija, Broj 4-2010, 30. listopada 2010.</ref><ref>Katičić, R., [http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=112599 ''„Hoditi-roditi. Tragom tekstova jednog praslavenskog obreda plodnosti“''], Studia Ethnologica Croatica, Vol. 1, str. 45-63, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, [[1989]].</ref><ref>Dragić M., ''„Poetika i povijest hrvatske usmene književnosti“'', str. 24-72, Filozofski fakultet, Sveučilišta u Splitu, Split, [[2007]]2</ref>. Najznačilnejši predstavnik [[panslavizem|panslavizma]] na Hrvaškem v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bil Natko Nodilo, ki je s svojim delom<ref>''„Religija Srba i Hrvata, na glavnoj osnovi pjesama, priča i govora narodnoga“'', Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razredi filologičko-historički i filosofičko-juridički. 1885.-1890.</ref> spodbudil zanimanje za slovansko staroversko religijo. Pod vplivom njegovega dela, ljudskega izročila in arheoloških dokazov <ref>Marun, Fr. L, [http://dnc.nsk.hr/DataServices/ImageView.aspx?id=0162dc90-5fb1-424e-b643-968e0d22a414 ''„Arkeologički prilozi o religiji poganskih Hrvata“''], Starohrvatska prosvjeta, Godište 3, broj 2, str. 78-83, Hrvatsko starinarsko družtvo u Kninu, Knin, 1897.</ref> so ustvarjali hrvaški umetniki, kot so Ivana Brlić-Mažuranić<ref name="„Priče iz davnine“">[http://dzs.ffzg.unizg.hr/html/Brli2.htm „Priče iz davnine“], [http://www.matica.hr/ Matica hrvatska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110704130027/http://www.matica.hr/ |date=2011-07-04 }}, [[Zagreb]], [[1916]].</ref><ref name="„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“">Marjanić S., ''„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“'', Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>, Vladimir Nazor <ref name="„Slavenske legende“">„Slavenske legende“, Vladimir Nazor, [[Zadar]], 1900.</ref><ref name="„Živana“">„Živana“, mitički epos u 9 pjesama, Vladimir Nazor, Zadar, 1902.</ref><ref name="„Utva zlatokrila“">„Utva zlatokrila“, romantički ep u 5 pjevanja, Vladimir Nazor, [[Zagreb]], 1916.</ref><ref name="„Arkun“">„Arkun“, Vladimir Nazor, Zagreb, 1920.</ref> in Jakov Gotovac. Po drugi svetovni vojni je bilo zanimanje za staro vero redko, najznačilnejše so izdaje Franja Ledića <ref>Franjo Ledić, ''„Narodna filozofija u poslovicama o vuku“'', Štampano u vlastitoj nakladi, Zagreb, 1960.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi - Tiskara Epoha, Zagreb, 1969.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 2, Vjesnik , Zagreb, 1970.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Divovski svijet prahistorije. Tragom postanka divovskog mita“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Legende o divovima Slavena“'', knjiga 2, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.</ref>. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se je zopet vzbudilo zanimanje za slovansko mitologijo, spodbudila pa so jo arheološka<ref>Ante Milošević, ''„Divine Battle pictured: Visual and iconographic view of the horseman relief from Žrnovnica in Dalmatia“''. Perunovo koplje, Studia Mythologica Slavica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 2011</ref> in mitološka odkritja Vitomirja Belaja<ref>Šetnja z bogovima, dokumentarni film: [http://www.youtube.com/watch?v=Rf-2IbyDwnI]</ref> in Radovana Katičića<ref>Katičić Radovan, ''Božanski boj: Tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine''. Zagreb, Mošćenička Draga: Katedra Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 2010</ref>. Zanimanje za mitologijo izkažejo tudi umetniki, npr. Lidija Bajuk<ref>Lidija Bajuk, ''„Kneja - bajkovite priče“'', Mozaik Knjiga d.o.o., 1999; Lidija Bajuk, ''„Kneja - Vilinska šuma“''</ref> ali Mojmir Novaković<ref>Marjanić S., „Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“, Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>. V Republiki Hrvaški deluje združenje ''Perunova svetinja'' (registrirana 24. aprila 2011 v Lovranu pri Primorsko-goranskoj županiji) in Staroslovanska župa Perunica<ref>Trzezbor Piekutowski, ''Duhovne smernice Staroslovanske Župe Perunica'', [http://staroverci.si/smernice.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630142807/http://www.staroverci.si/smernice.html|date=2012-06-30}}</ref>. ==== Bosna in Hercegovina ==== Staroverci v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so organizirani v združenju ''Svaroži Krug'', ki deluje v [[Sarajevo|Sarajevu]] in v [[Mostar]]ju <ref>[http://www.depo.ba/vijest/67651 ''„Zapalili Babu Jagu da otjeraju zimu i sve loše iz prethodne godine“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210306162036/https://depo.ba/clanak/67651/zapalili-babu-jagu-da-otjeraju-zimu-i-sve-lose-iz-prethodne-godine |date=2021-03-06 }}, Depo portal, 21.03.2012</ref><ref>[http://www.sarajevo-x.com/vijesti/bih/paljenjem-babe-jage-svarozi-krug-obiljezio-prvi-dan-proljeca/120321107 ''„Paljenjem Babe Jage Svaroži krug obilježio prvi dan proljeća“''], Sarajevo-x, 21.03.2012.</ref>. === Litva in Latvija === [[Slika:Romuva.jpg|thumb|136px|levo|Znak organizacije ''Romuva'']] Baltska stara vera je zelo podobna slovanski stari veri, zato mnogi znanstveniki uporabljajo tudi ime baltoslovanska mitologija{{#tag:ref|Prav tako so si sorodni baltski in slovanski jeziki in mnoga imena bogov, npr. Perun-Perkunas|group=op.}}. Balti so bili zadnji pokristjanjeni narodi v Evropi, zato se je do danes ohranilo izjemno veliko ljudskega izročila, povezanega s predkrščanskim verovanjem. Balti so ponovno odkrili svojo staro vero z nacionalnim prebujenjem. V začetku 20. stoletja so Balti še vedno praznovali stare običaje, pomešane s krščanstvom. V [[Litva|Litvi]] deluje staroverska organizacija ''Romuva''<ref>Jonas Trinkūnas, Baltic Religion Today, Senovės baltų religinė bendrija, Vilnius,2011</ref>. Ime je sposojeno od enega zadnjih evropskih svetišč stare vere. ''Romuva'' ima svoje podružnice tudi na [[Norveška|Norveškem]], v Kanadi, ZDA, [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Eden od ustanoviteljev ''Romuve'' je bil filozof Wilhelm Storost z umetniškim imenom Vilius Storostas-Vydūnas. Leta 1911 je začel baltsko staroverstvo organizirati Domas Šidlauskas-Visuomis. Ideja ''Romuve'' ni umrla niti pod sovjetsko okupacijo, ko je bilo mnogo starovercev deportiranih v [[Sibirija|sibirske]] [[gulag]]e. Jonas Trinkūnas je bil eden od ustanoviteljev organizacije ''Vilnius Ethnological Ramuva'', ki je leta 1967 prvič organizirala ljudska praznovanja staroverskih praznikov. Leta 1971 so Sovjeti prekinili njihovo delovanje, ponovno pa so se organizirali leta 1988, ko je začela slabeti sovjetska moč. 1996 je postala ''[[Romuva (religija)|Romuva]]'' uradno priznana religija v Litvi. Jonas Trinkūnas je poleg vodje ''Romuva'' tudi vodja Evropskega kongresa etničnih religij. Kongres je bil večkrat organiziran v Litvi, kjer se nahaja tudi sedež. V Litvi deluje tudi slovanska rodnoverska občina ''Zveza Ljutiča'' (Союз Лютичей), ki je članica Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere iz Rusije (Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры). V Latviji deluje staroverska organizacija ''Maras loks'', ki je prav tako članica Evropskega kongresa etničnih religij, leta 2007 pa je gostila tudi kongres v Latviji. Svojo religijo imenujejo ''Dievturiba''. == Slovanska rodnoverna [[veča]] == Rodnoverna slovanska [[veča]] je svetovalno, panslovansko neformalno združenje, v katerem se zbirajo predstavniki staroverskih organizacij iz [[Rusija|Rusije]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Srbija|Srbije]], [[Češka|Češke]], [[Slovenija|Slovenije]] in [[Slovaška|Slovaške]]. Veče se sestaja enkrat letno, vsako leto v drugi slovanski državi. Do sedaj se je sestalo osem staroverskih več v: * [[Kijev]]u (Ukrajina, 2003), * Kobrinu (Belorusija, 2004), * Kalugi (Rusija, 2005), * [[Ščečin]]u (Poljska, 2006), * Beogradu (Srbija, 2007), * gradu Struga na Dolenjskem (Slovenija, 2009), * Kijevu (Ukrajina, 2010), * [[Sankt Peterburg]]u (Rusija, 2011), * Wrocławu (Poljska, 2012), * Užgorodu (Ukrajina, 2013), * Mošćenicah (Hrvaška, 2014), * Ljubljani (Slovenija, 2015). Sklepi in obvestila veča imajo svetovalno vlogo in niso obvezujoča za staroverske organizacije. Časopis Staroverskega slovanskega veča ''„Slava!“'' izhaja v [[ruščina|ruskem]], [[ukrajinščina|ukrajinskem]], srbskem, češkem, slovaškem in [[poljščina|poljskem]] jeziku. == Evropski kongres etničnih religij == [[Slika:WCERlogo.gif|thumb|220px|desno|Znak Evropskega kongresa etničnih religij]] Nekatere slovanske staroverske organizacije se združujejo tudi v Evropski kongres etničnih religij (European Congress of Ethnic Religions - ECER). Kongres je bil ustanovljen pod imenom Svetovni kongres etničnih religij, kasneje pa se je preimenoval zaradi nezanimanja neevropskih narodov. Kongres je organizacija, ki je zasnovana s ciljem povezovati avtohtone etnične religije v Evropi. Kongres je bil ustanovljen leta 1998 v [[Litva|Litvi]], zadnji evropski državi, ki se je upirala krščanstvu. Ustanovitelji so bili iz 16. držav s treh celin (Amerike, Evrope in Azije). Slovanski podpisniki ustanovne deklaracije so bili iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Belarusije in Češke. Pod izrazom etnične religije razumejo religijo, duhovnost in [[kozmologija|kozmologijo]], ki je trdno vsidrana v določeno ljudsko tradicijo. Sem ne spadajo moderni kulti in ideologije, niti sinkretizmi neopoganstva. Kongresi: * Vilna (1998) * Telsiai (1999) * Bradesiai (2000) * Vilna (2001) * Vilna (2002) * Vilna (2003) »Global Initiatives for Ethnic Cultures and Religions«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-05 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207223359/http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |url-status=dead }}</ref> * Atene (2004) »The High Values Of The Pre-Christian Ethnic Traditions and Religions« * Antwerpen (2005) »Spirituality and Tradition in an Anti-Traditional World« * Jaipur (2006) »Spirituality Beyond Religions « * Latvija (2007) »The Spirit Will See New Light in the Turn of Ages«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2016-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161217223223/http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |url-status=dead }}</ref> * Poljska (2008) »Ethnic religions in the modern Europe« <ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2014-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140917033701/http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |url-status=dead }}</ref> * Nagpur (2009) »Renaissance of Ancient Tradition: Challanges and Soulution«<ref>[http://www.marasloks.lv/public/?id=130&ln=en]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> * Bologna (2010) »Ethics in Contemporary World« * Odense (2012) »What can Europe give to us, what can we give to Europe?«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ecer2012.dk/ |title=ECER 2012 |accessdate=2012-04-13 |archive-date=2012-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421171835/http://www.ecer2012.dk/ |url-status=dead }}</ref> * Vilna (2013) == Ideologija in politična usmerjenost == Velika večina starovercev je panslavistov, rodoljubov in domoljubov<ref>[http://Program%20strategije%20razvoja%20slovanske%20rodne%20vere http://staroverci.si/strategija.html]{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (VІІ. Slovansko Veče rodne vere/Kijev, 29. 5. 2010/)</ref><ref name="#1"/>. Zaradi narave njihovega religioznega pogleda na svet jim je blizu [[ekologija]], znotraj tega pa predvsem [[globinska ekologija]] <ref> [http://en.wikipedia.org/wiki/Deep_Ecology]</ref><ref>Arne Naess: ''Ecology, community and lifestyle : outline of an ecosophy''. - Cambridge University Press, 1991</ref>. Politična usmerjenost je zelo raznolika in pokriva skoraj celoten spekter političnih idej, od levice, preko sredine do desnice <ref>Aitamurto, K., „Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“, Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France.</ref>. Večino predstavljajo zmerne struje, pri čemer organizacije in združenja slovanskih starovercev praviloma niso politično angažirane. Večina organizacij slovanskega staroverstva obsoja [[fašizem]], [[neonacizem]] in ideologijo ekstremne desnice<ref>[http://triglav.ru/zayavlenie.doc ''„О подменах понятий в языке и истории славян и о псевдоязычестве“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110919222220/http://triglav.ru/zayavlenie.doc |date=2011-09-19 }}, Официальное заявление Круга Языческой Традиции и Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры, 25.12.2009.</ref><ref>Безверхий В. Н., ''„Фашизм - это русофобия“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 7-10</ref><ref>Федосов В. К., ''„Адепты русофобии: от Герцля до Горбачёва“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 11</ref>{{#tag:ref|Še posebej nasprotujejo fašizmu in nacizmu, saj je večina starovercev panslovansko usmerjenih in menijo, da so bili ravno Slovani največje žrtve naci-fašizma med drugo svetovno vojno. Nekateri to imenujejo tudi genocid nad Slovani.|group=op.}}. Mnogi slovanski staroverci tudi nasprotujejo sedanji tržno-kapitalistični politični ureditvi in podpirajo alternativne načine samoorganiziranja, kar jih približuje [[anarhizem|anarhizmu]]. Podpirajo lokalno ekološko pridelano hrano in tradicionalen način samooskrbe. Marginalne skupine starovercev, v glavnem mladina, simpatizira z ekstremistično ideologijo skrajne desnice, kot je neonacizem, [[šovinizem]], [[antisemitizem]] in [[ksenofobija]] <ref>''„Удар Русских Богов“'', Истархов Владимир Алексеевич, Институт экономики и связи с общественностью, [[Москва]], [[2000]].</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.interfax-religion.ru/?act=news&div=29320|title=Архангельская прокуратура признала экстремистской книгу Истархова „Удар русских богов“|publisher=[[Интерфакс]]|date = 20. 3. 2009}}</ref><ref name="Неоязычество и национализм." /><ref name="Неоязычество на просторах Евразии." />. Vse slovanske staroverske organizacije podpirajo suverenost, integriteto in teritorialno celovitost svoje države. == Slovansko staroverstvo in umetnost == Povečano zanimanje za mnogobožansko slovansko religijo se je pojavilo v umetniških krogih v času od konca 18. do začetka 19. stoletja. Kljub razmeroma majhnemu številu slovanskih starovercev so umetniška dela na temo slovanskega staroverstva puščala opazno sled. Na temo slovanske religije so ustvarjajo tudi mnogi umetniki, ki so bili po verski pripadnosti druge veroizpovedi. === Slikarstvo in kiparstvo === [[Slika:Morana & Vesna.jpg|230px|desno|thumb|''[[Morana]] in [[Vesna]]'', delo Ivane Režek]] Z nacionalnim preporodom Slovanov v 19. stoletju je prišlo do povečanja staroverskih motivov tudi v slikarstvu. V slovanskem svetu so nastajala umetniška dela, ki so vsebovala religiozno tematiko, vezano na staroverstvo. V Rusiji se pojavilo veliko umetnikov, ki so se ukvarjali z motivom slovanske kulture, od katerih so najbolj znani [[Ilja Jefimovič Repin|Ilja Repin]], [[Ivan Bilibin]], [[Viktor Vasnecov]], [[Nikolaj Rerih]] in Čeh [[Alfons Muha]]. V 20. stoletju so se te tematike lotevali številni slikarji in kiparji<ref>Г. С. Лозко, П. В. Тулаев, ''„Родные Боги в творчестве славянских художников“'', Слава, Москва, [[2008]]</ref>. Nekateri izmed njih: Stanislav Šukalski, Marjan Vavženjecki, Marjan Konarski, Norbert Strasberg, Vaclav Boratinjski, Franćišek Fronček, Ježi Baranovski, Stanislav Gliva, Stefan Žehovski, Stanislav Karvovski, Ježi Kovalski in drugi člani ''Plemena rogatega srca'', Zofia Stryjeńska<ref>Stryjeńska, Zofia (1891-1974): Poland in the classroom [http://info-poland.buffalo.edu/web/arts_culture/painting/painters/Stryjenska/bozki/link.shtml]</ref>, Albin Polašek, Konstantin Vasiljev, Viktor Križanivski, Vsevolod Ivanov<ref>{{Navedi splet |url=http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |title=Intervju z Vsevolodom Ivanovom v rusščini |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2011-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111210022512/http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |url-status=dead }}</ref><ref>"''Русь Ведическая в творчестве В. Б. Иванова''", Шахов А.В., Журнал "'''Ведическая культура'''" №13</ref>, Olga Nagornaja, Nikolaj Fomin, Boris Oljšanski, Viktor Koroljkov, Andrej Klimenko, Dragan Bosnić<ref>[http://www.svevlad.org.rs/slike_files/likovna/bosnic.html Драган Боснић - Стрип као израз родољубља]</ref>, <ref>Sandra Jovanović, [http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm ''izložba „Slovenska mitologija“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111208232959/http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm |date=2011-12-08 }}</ref>, Rastko Ćirić, Ljubivoje Jovanović, Momir Janković, Marko Mamić<ref>Владета Јеротић, Ђорђе Кадијевић, Петар Петровић, Никола Кусовац, Бане Јовановић, ''„Марко Мамић Маша - Словенски богови и божанства - рељефи у дрвету“'', Музеј Војводине, [[Нови Сад]], децембар [[2002]].</ref>, Jovan Petronijević<ref>Jovan Petronijević: Staroverski šah, [http://staroverci.si/umetnost-petronijevic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Aleks Fantalov <ref>{{Navedi splet |url=http://fantalov.tripod.com/ |title=Alex Fantalov |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2013-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401120217/http://fantalov.tripod.com/ |url-status=dead }}</ref>,Kris Vervimp<ref>[http://www.myspace.com/krisverwimp/photos/50636623#{%22ImageId%22%3A11165469} Arkona - illustrations, Kris Verwimp]</ref>, Radosav Ćirković, Ivana Režek, Snežana Šestović, Vuk Ljubisavljević, Tomaš Lah<ref>Tomasz Lach, [http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html Słowiańskie opowieści] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120120232003/http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html |date=2012-01-20 }}</ref> in še mnogi drugi. V Sloveniji so slovansko mitologijo vnašali v svojo dela Andrejka Čufer<ref>Slovenska mitologija na znamkah, [http://staroverci.si/umetnost-znamke.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html|date=2013-10-22}}</ref>, Irena Urankar <ref>{{Navedi splet |url=http://staroverci.si/umetnost-urankar.html |title=Irena Urankar |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2012-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120705012844/http://www.staroverci.si/umetnost-urankar.html |url-status=dead }}</ref>, Slavo Batista <ref>Vid Avdič Batista: Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji, [http://staroverci.si/simbol.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105084945/http://www.staroverci.si/simbol.html|date=2013-11-05}}</ref>, Igor Šivec <ref>[http://staroverci.si/sivec-slikarstvo.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, akademska slikarja Kristofer Bogdan Meško in Irena Gašperšič<ref>Akademska slikarja - Academic artists: Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško: Slovensko bajeslovje - Slovene mythology [http://staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630164733/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html|date=2012-06-30}}</ref>, Marjan Amalietti <ref>Slovanski olimp [http://staroverci.si/amalietti.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html|date=2013-10-22}}</ref>, Ana Belčič<ref>[http://staroverci.si/belcic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Gregor Koželj<ref>[http://staroverci.si/kozelj.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> in še mnogi drugi. === Film === Tema slovanske kulture in staroverstva je predstavljena v filmih, kot je ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1993), ''Mokoš'' (2000){{#tag:ref|Slovenski film ''Mokuš'' uradno ni nikoli izšel, čeprav je bil posnet in predstavljen. Režiser filma je Andrej Mlakar. ''Mokoš'' je posnet po romanu ''Ki jo je megla prinesla'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]] (Prešernova družba 1993), kritike pa so bile različne, tako pozitivne kot tudi negativne. Film velja za ljubezensko dramo, čeprav so nekateri deli prej bližje grozljivki in groteskni drami.|group=op.}}, Združitev v zaflaški (KUD Cerkno, 2003){{#tag:ref|Amaterski film ''Združitev v zaflaški'' je humoristična parodija na [[France Prešeren|Prešernov]] ''[[Krst pri Savici]]'', [http://www.kudcerkno.si/index.php/zaflaska-kud-cerkno.html], Scenarij: Matija Čuk|group=op.}} in več igrano-dokumentarnih filmih Jadrana Strleta: ''Iskanje slovanskih bogov'', ''Med hribi kačjih glav'', ''Poganjski ogenj'', ''Jelenk-sveta gora starovercev'' in ''Sveta voda Uročka'' {{#tag:ref|Nekateri med njimi dostopni na spletu: [http://staroverci.si/filmi-domaci.html]|group=op.}}. V tujini so filmi o slovanski kulturi in staroverstvu bolj popularni in zaradi tega tudi bolj množični: Knez Vladimir (rus. Kнязь Владимир), ''Poganska kraljica'' (češ. Pohanska kraljica)<ref>Dostopen tudi na: [http://staroverci.si/filmi-tuji.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, ''Sadko'', ''Vij'' (rus. Вий), ''Ruslan in Ljudmila'' (1915; 1972) (rus. Руслан и Людмила), ''Vij - Povratak'' (rus. Вий. Возвращение), ''Stara Rusija'' (rus. Русь Изначальная), ''Finist - svetli soko'' (rus. Финист — Ясный Сокол), ''Gnezdo'' (polj. Gniazdo), ''Stara basen - Ko je Sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem), ''Zahar Berkut'', ''Tam na nepoznanih poteh'' (rus. Там на неведомых дорожках), ''Volkodlav iz roda Sivih psov'' (rus. Волкодав из рода Серых Псов), ''Mladi Volkodlav'' (rus. Молодой Волкодав), ''Sveto mesto'', ''Rusiči''. === Glasba === [[Slika:Svantevit-Statue.jpg|thumb|levo|Kip boga [[Svetovid]]a nа otoku Rujen v Nemčiji, kjer je bilo dokumentirano svetišče]] Motive slovanskega staroverstva dobimo v vseh glasbenih žanrih. Med njimi dobimo tako klasične izvajalce, kot je [[Peter Iljič Čajkovski]] (balet ''[[Labodje jezero]]''), [[Dvoržak|Antonin Dvoržak]] (opera ''[[Rusalka]]''), [[Bedřich Smetana]] (simfonijske pesmi ''[[Moja domovina]]'' (češ. Má vlast, opera ''[[Libuša]]'', [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] (opere ''Sneguljčica'', ''Nesmrtni kaščej'' in ''Zlati petelin'' ter simfonija ''Sadko''), [[Mihail Ivanovič Glinka]] (opera ''Ruslan in Ljudmila'') in [[Igor Stravinski]] (baleti ''Žar-ptica'' in ''Posvečenje poletja''), Jakov Gotovac (narodni obred ''Koleda'' in romantična narodna opera ''Morana''). Prav tako pa je mnogo izvajalcev tudi znotraj modernih žanrov etno glasbe, [[metal]]a, [[rock]]a in [[elektronska glasba|elektronske glasbe]], kot so: * Rusija: Arkon, Vedan Kolod (rus. Веда́нЪ Коло́дЪ), Vetar vod“ (rus. Ветер Воды ), Vukodlak (rus. Волколак), Gromovnik, Veleslava, Alkonost, Inje (rus. Изморозь), Kalevala, Ivan Kupala, Temnozor (rus. Темнозорь), Utvrda (rus. Твердь), Nikolaj Jemeljin, Mlin (rus. Мельница), Mlada Vasnecova, Boris Bazurov, Duhovi predaka (rus. Духи Предков), Izvan (rus. Опричь), Ruslan Morozovski, Rodovest, Bojan Živosil, Skolot, Bunar (rus. Крыница), Alatir (rus. Алатырь), Svarga; * Belorusija: Apraksija * Ukrajina: Drukdh, Hrast Bukva (ukr. Дуб Бук), K Rodu (ukr. К рода), Hamalija (ukr. Гамалiя), Božiči (ukr. Божичі) * Poljska: Slavland, Jar, Wojnar, Čast, Perun (polj. Piorun), Radogost, Światogor, Archandrja, Percival, Żywiołak, Ludola, Stworz, Varvarska Pomeranija * Češka: Tihi tok bezbožne elegije, Tomáš Dvořák, Tomáš Kočko, Vesna * Slovaška: Žiarislav a Bytosti * Hrvaška: Slavogorje, Svarica, Kult Perunov, Drvo života, Voloh, Kries, Stribog, Oganj * Srbija: Svarun, Ognjena kočija, Navrog, Svetlana Stević-Vukosavljević * Slovenija: Eleonora in Leonhard, Temnozora, Temnava, Brezno * Kanada: Haiduk === Leposlovje === Slovenski pisatelji so pogosto vnašali staroverske bogove v svoja literarna dela. Najodmevnejše in najbolj poznano je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjevo]] delo ''Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov''. Največ Slovencev se je ravno preko tega dela spoznalo s staroslovanskimi bogovi. Drugi bolj odmevni pisatelji so še [[Janko Moder]] (''Sveta zemlja: kronika slovenskega rodu''), [[Ivan Sivec]] (''Saga o Karantaniji'' v treh delih), [[France Bevk]] (''Umirajoči bog Triglav''), [[Vinko Pšlak]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/148192 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014943/http://www.delo.si/clanek/148192 |url-status=dead }}</ref> (''Krst na Auvi'') in še mnogi drugi. Med zadnjimi leposlovnimi deli na to temo je knjiga V. Zavodnika ''Skrivnostne podobe raja''. Katoliški duhovnik [[Janko Šanda]] je napisal najdaljšo slovensko pesnitev ''Kralj samo: epos v desetih spevih'', v katero je vključil mnoge staroverske bogove. Rodno vero dobimo tudi v klasičnih delih Puškina (''Ruslan in Ljudmila''), [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Alekseja Tolstoja]], [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]], Milovana Glišića, Rastka Petrovića (roman ''Burleska gospoda Peruna boga groma''), Adama Mickjeviča, Vladimira Hlebnjikova, Sergeja Gorodeckog, Vanjka Ponjavića (roman ''Otroci boginje mati Slave'') in še pri mnogih drugih avtorjih, ki niso prevedeni v slovenski jezik. === Računalniške igre === Na temo slovanske rodne vere je bilo izdanih tudi več računalniških iger, kot je ''Knez-legenda gozdne države'' (rus. Князь: Легенды Лесной страны; angl. Konung: Legends of the North) iz leta 1999 (dodatek ''Knez 2'' je izšel 29. januarja 2003), ''Svarog - rodnoverski vojak'' (rus. Сварог - Языческие войны; izšel 15. aprila 2004). Prav tako obstaja serija računalniških igric o avanturah ruskih narodnih junakov: ''Aljoša Popovič in Zmaj Tugarin'' (rus. Алеша Попович и Тугарин Змей), ''Car Ivan in sivi volk'' (rus. Иван Царевич и Серый Волк, 2011) in ''Trije junaki in kraljica Šamahanskaja'' (rus. Три Богатыря и Шамаханская царица). == Glej tudi == * [[Slovenska mitologija]] * [[Slovanska mitologija]] * [[Etnična religija]] == Opombe == <references group="op."/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Slavic Native Faith}} * [http://www.staroverci.si/ Slovenski Staroverci] {{ikona jezika|sl|slovenščini}} * [http://alatyr.org.ua/ Родове Вогнище Рідної Православної Віри] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.oru.org.ua// Об’єднання рідновірів України] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://alatyr.org.ua Сайт громади Джерело Життя] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.rodnovery.ru/ Союз славянских общин славянской родной веры] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.velesovkrug.ru Велесов Круг] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Родна вяра] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.rodzimawiara.pl/ Słowiańska Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.rodzimawiara.org.pl/ Rodzima Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.svatohaj.sk/ Svätoháj Rodnej Viery] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.krugperuna.org/ Perunov Kruh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111213074419/http://www.krugperuna.org/ |date=2011-12-13 }} {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.dazbogovivnuci.estranky.sk/ Dažbogovi vnuci] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://rodnavira.cz Společenství Rodná víra] {{ikona jezika|cs|češčini}} * [http://www.svevlad.org.rs/ Svevlad] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.glaspredaka.info/ Glas predaka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224005835/http://www.glaspredaka.info/ |date=2012-02-24 }} {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.starisloveni.com/ Stari Sloveni] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.perunovasvetinja.tk/ Perunova Svetinja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190715172616/http://www.perunovasvetinja.tk/ |date=2019-07-15 }} {{ikona jezika|hr|hrvaščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Bolgarska Родна вяра] {{ikona jezika|bg|bolgarščini}} * [http://www.svarozikrug.weebly.com/ Svaroži Krug] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426071345/http://svarozikrug.weebly.com/ |date=2012-04-26 }} {{ikona jezika|bs|bosanščini}} * [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] {{ikona jezika|en|angleščini}} * [http://www.romuva.lt/ Romuva] {{ikona jezika|lt|litovščini}} * [http://www.marasloks.lv/ Māras loks] {{ikona jezika|lv|latviščini}} {{Slovanska mitologija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Slovanska mitologija]] 40ogn49rf1lt801gzjo7xebw55imm5a Moški svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami 0 339765 6688099 6608108 2026-06-11T11:49:44Z Sporti 5955 dp 6688099 wikitext text/x-wiki '''Moški [[Svetovni rekordi v atletiki|svetovni rekord]] v [[tek na 110 m z ovirami|teku na 110 m z ovirami]]'''. Prvi uradno priznani rekord je leta 1908 postavil [[Forrest Smithson]] s časom 15,0 s, aktualni rekord pa je 10. junija 2026 postavil [[Ja'Kobe Tharp]] s časom 12,75 s. [[Mednarodna atletska zveza]] uradno priznava 41 rekordov.<ref name=iaaf>{{navedi splet |title = 12th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. Berlin 2009. |url = http://www.iaaf.org/mm/document/competitions/competition/05/15/63/20090706014834_httppostedfile_p345-688_11303.pdf |publisher = IAAF Media & Public Relations Department |location = Monte Carlo |pages = 546, 553 |format = pdf |year = 2009 |accessdate = 9. avgusta 2009 |language = en |archiveurl = https://web.archive.org/web/20110629134819/http://www.iaaf.org/mm/document/competitions/competition/05/15/63/20090706014834_httppostedfile_p345-688_11303.pdf |archivedate = 2011-06-29 |url-status = live }}</ref> ==Rekordi 1908-1976== {| class="wikitable" border="1" |- ! Čas (s) ! Veter ! Avtom. ! Atlet ! Prizorišče ! Datum ! Vir |- | 15,0 | | | {{flagathlete|[[Forrest Smithson]]|USA}} | {{ikonazastave|UK}} [[London]] | 25. julij 1908 | <ref name=iaaf/> |- | 14,8 | | | {{flagathlete|[[Earl Thomson (atlet)|Earl Thomson]]|CAN}} | {{ikonazastave|BEL}} [[Antwerp]] | 18. avgust 1920 | <ref name=iaaf/> |- | 14,8 | | | {{flagathlete|[[Sten Pettersson]]|SWE}} | {{ikonazastave|SWE}} [[Stockholm]] | 18. september 1927 | <ref name=iaaf/> |- | 14,6 | | | {{flagathlete|[[George Weightman-Smith]]|RSA}} | {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] | 31. julij 1928 | <ref name=iaaf/> |- | 14,4 | | | {{flagathlete|[[Erik Wennestrom]]|SWE}} | {{ikonazastave|SWE}} [[Stockholm]] | 25. avgust 1929 | <ref name=iaaf/> |- | 14,4 | | | {{flagathlete|[[Bengt Sjostedt]]|FIN}} | {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] | 5. september 1931 | <ref name=iaaf/> |- | 14,4 | | | {{flagathlete|[[Percy Beard]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] | 23. junij 1932 | <ref name=iaaf/> |- | 14,4 | -0,2 | 14,53 | {{flagathlete|[[Jack Keller (athlete)|Jack Keller]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[Palo Alto]] | 17. julij 1932 | <ref name=iaaf/> |- | 14,4 | | | {{flagathlete|[[George Saling]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[Los Angeles]] | 2. avgust 1932 | <ref name=iaaf/> |- | 14,4 | | | {{flagathlete|[[John Morriss]]|USA}} | {{ikonazastave|HUN|1920}} [[Budimpešta]] | 12. avgust 1933 | <ref name=iaaf/> |- | 14,4 | | | {{flagathlete|[[John Morriss]]|USA}} | {{ikonazastave|ITA|old}} [[Torino]] | 8. september 1933 | <ref name=iaaf/> |- | 14,3 | | | {{flagathlete|[[Percy Beard]]|USA}} | {{ikonazastave|SWE}} [[Stockholm]] | 26. julij 1934 | <ref name=iaaf/> |- | 14,2 | | | {{flagathlete|[[Percy Beard]]|USA}} | {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] | 6. avgust 1934 | <ref name=iaaf/> |- | 14,2 | | | {{flagathlete|[[Alvin Moreau]]|USA}} | {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] | 2. avgust 1935 | <ref name=iaaf/> |- | 14,1w | 2,4 | | {{flagathlete|[[Forrest Towns]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[Chicago]] | 19. junij 1936 | <ref name=iaaf/> |- | 14,1 | 1,3 | | {{flagathlete|[[Forrest Towns]]|USA}} | {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Berlin]] | 6. avgust 1936 | <ref name=iaaf/> |- | 13,7 | 0,0 | | {{flagathlete|[[Forrest Towns]]|USA}} | {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] | 27. avgust 1936 | <ref name=iaaf/> |- | 13,7 | 0,0 | | {{flagathlete|[[Fred Wolcott]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[Philadelphia]] | 29. junij 1941 | <ref name=iaaf/> |- | 13,6 | 0,9 | | {{flagathlete|[[Richard Attlesey]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[College Park, Maryland|College Park]] | 24. junij 1950 | <ref name=iaaf/> |- | 13,5 | | | {{flagathlete|[[Richard Attlesey]]|USA}} | {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] | 10. julij 1950 | <ref name=iaaf/> |- | 13,4 | 0,0 | | {{flagathlete|[[Jack Davis (athlete)|Jack Davis]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[Bakersfield]] | 22. junij 1956 | <ref name=iaaf/> |- | 13,2 | 1,9 | 13,56 | {{flagathlete|[[Martin Lauer]]|FRG}} | {{ikonazastave|SUI}} [[Zurich]] | 7. julij 1959 | <ref name=iaaf/> |- | 13,2 | 0,0 | | {{flagathlete|[[Lee Calhoun]]|USA}} | {{ikonazastave|SUI}} [[Bern]] | 21. avgust 1960 | <ref name=iaaf/> |- | 13,2 | 1,8 | 13,43 | {{flagathlete|[[Earl McCullouch]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[Minneapolis]] | 16. julij 1967 | <ref name=iaaf/> |- | 13,2 | -0,9 | | {{flagathlete|[[Willie Davenport]]|USA}} | {{ikonazastave|SUI}} [[Zurich]] | 4. julij 1969 | <ref name=iaaf/> |- | 13,2 | 0,0 | 13,24 | {{flagathlete|[[Rod Milburn]]|USA}} | {{ikonazastave|FRG}} [[München]] | 7. september 1972 | <ref name=iaaf/> |- | 13,2 | 1,1 | 13,41 | {{flagathlete|[[Rod Milburn]]|USA}} | {{ikonazastave|SUI}} [[Zurich]] | 6. julij 1973 | <ref name=iaaf/> |- | 13,2 | 1,5 | | {{flagathlete|[[Rod Milburn]]|USA}} | {{ikonazastave|ITA}} [[Siena]] | 22. julij 1973 | <ref name=iaaf/> |- | 13,1 | 1,2 | | {{flagathlete|[[Guy Drut]]|FRA}} | {{ikonazastave|FRA}} [[Saint Maur]] | 23. julij 1975 | <ref name=iaaf/> |- | 13,0 | 1,8 | | {{flagathlete|[[Guy Drut]]|FRA}} | {{ikonazastave|FRG}} [[Zahodni Berlin]] | 22. avgust 1975 | <ref name=iaaf/> |} ==Rekordi od 1977== Od leta 1975 je [[Mednarodna atletska zveza]] potrjevala posebej ločene čase z elektronskim merjenjem za razdalje do 400 m. Od 1. januarja 1977 je za te discipline Mednarodna atletska zveza zahtevala popolnoma avtomatsko merjenje časa do stotinke sekunde natančno.<ref name = iaaf/> {| class="wikitable sortable" border="1" |- ! Čas (s) ! Veter ! Atlet ! Prizorišče ! Datum ! Vir |- | 13,24 | 0,0 | {{flagathlete|[[Rod Milburn]]|USA}} | {{ikonazastave|FRG}} [[München]] | 7. september 1972 | <ref name=iaaf/> |- | 13,21 | 0,6 | {{flagathlete|[[Alejandro Casañas]]|CUB}} | {{ikonazastave|BUL|1971}} [[Sofija]] | 21. avgust 1977 | <ref name=iaaf/> |- | 13,16 | 1,7 | {{flagathlete|[[Renaldo Nehemiah]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[San Jose, Kalifornija|San Jose]] | 14. april 1979 | <ref name=iaaf/> |- | 13,00 | 0,9 | {{flagathlete|[[Renaldo Nehemiah]]|USA}} | {{ikonazastave|ZDA}} [[Westwood, Kalifornija|Westwood]] | 6. maj 1979 | <ref name=iaaf/> |- | 12,93 | -0,2 | {{flagathlete|[[Renaldo Nehemiah]]|USA}} | {{ikonazastave|SUI}} [[Zurich]] | 19. avgust 1981 | <ref name=iaaf/> |- | 12,92 | -0,1 | {{flagathlete|[[Roger Kingdom]]|USA}} | {{ikonazastave|SUI}} [[Zurich]] | 16. avgust 1989 | <ref name=iaaf/> |- | 12,91 | 0,5 | {{flagathlete|[[Colin Jackson]]|GBR}} | {{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] | 20. avgust 1993 | <ref name=iaaf/> |- | 12,91 | 0,3 | {{flagathlete|[[Liu Šiang]]|CHN}} | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] | 27. avgust 2004 | <ref name=iaaf/> |- | 12,88 | 1,1 | {{flagathlete|[[Liu Šiang]]|CHN}} | {{ikonazastave|SUI}} [[Lausanne]] | 11. julij 2006 | <ref name=iaaf/> |- | 12,87 | 0,9 | {{flagathlete|[[Dayron Robles]]|CUB}} | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] | 12. junij 2008 | <ref name=iaaf/> |- | 12,80 | 0,3 | {{flagathlete|[[Aries Merritt]]|USA}} | {{ikonazastave|BEL}} [[Bruselj]] | 7. september 2012 | <ref>{{navedi splet |title = 12.80!! Merritt stuns with World record in 110m Hurdles in Brussels |url = http://www.iaaf.org/competitions/dlm/news/newsid=67729.html |publisher = IAAF |location = Monte Carlo |date = 7. september 2012 |accessdate = 7. septembra 2012|language=en }}</ref> |- | 12,75 | 1,0 | {{flagathlete|[[Ja'Kobe Tharp]]|USA}} | {{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] | 10. junij 2026 | <ref>{{navedi splet |title = 20-letnik na študentskem tekmovanju podrl svetovni rekord na 110 m z ovirami |url = https://www.rtvslo.si/sport/atletika/20-letnik-na-studentskem-tekmovanju-podrl-svetovni-rekord-na-110-m-z-ovirami/785013 |date = 2026-06-11 |accessdate = 2026-06-11| work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki|110 m z ovirami]] [[Kategorija:Tek čez ovire]] 8igfmf8lm6vknpb549az4lh8c9sssbe Ulises Francisco Espaillat 0 341027 6688041 5101946 2026-06-11T09:35:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name =Ulises Francisco Espaillat | image = <!-- Wikidata --> | imagesize = | smallimage = | caption = | order =[[Slika:Coat of arms of the Dominican Republic.svg|20px]] 18. [[Seznam predsednikov Dominikanske republike|predsednik Dominikanske republike]] | office = | term_start =29. april 1876 | term_end =5. oktober 1876 | vicepresident = | predecessor =[[Seznam predsednikov Dominikanske republike|Svet državnih sekretarjev]] | successor =[[Seznam predsednikov Dominikanske republike|Nadrejena vladajoča junta]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | nationality = {{flagicon|DOM}} [[Dominikanska republika|Dominikanska]] | party = | otherparty = | spouse = | relations = | children =2 | residence = | alma_mater = | occupation = | profession = <!-- Wikidata --> | religion =Kristjan | signature = | website = | footnotes = }} '''Ulises Francisco Espaillat Quiñones''', [[pisatelj]], [[farmacevt]] in [[politik]], predsednik in podpredsednik [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]], * [[9. februar]] [[1823]], [[Santiago de los Caballeros]], [[Dominikanska republika]], [[25. april]] [[1878]]. Espaillat je med 29. aprilom 1876 in 5. oktobrom 1876 deloval kot 18. predsednik Dominikanske republike. Po njem je poimenovana [[provinca Espaillat]]. Predhodno je služboval še kot senator, član Predstavniškega doma, carinski inšpektor v [[Puerto Plata|Puerto Plati]] ter član Pokrajinskega namestništva v Santiagu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mi-rd.com/Interes/Historia/Ulises%20Espaillat.html |title=www.mi-rd.com: Ulises Francisco Espaillat<!-- Bot generated title --> |accessdate=2012-08-28 |archive-date=2012-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120718220050/http://www.mi-rd.com/Interes/Historia/Ulises%20Espaillat.html |url-status=dead }}</ref> Ker je nasprotoval priključitvi države [[Španija|Španiji]], je moral zapustiti državo. Vrnil se je leta 1863, leto kasneje pa je postal podpredsednik. S podporo [[Gregorio Luperón|Gregoria Luperóna]] je na volitvah 24. marca 1876 zmagal in postal predsednik republike. Bil je politični in gospodarski [[Liberalizem|liberalist]], prizadeval pa si je za razširitev obsega osebnih svoboščin dominikanskega ljudstva in izboljšanje stanja državnega gospodarstva. Preden pa je lahko katerokoli izmed svojih idej uresničevati, je bil 20. decembra 1876 zaradi uporniških gibanj na jugu in vzhodu države prisiljen k odstopu.<ref>[http://countrystudies.us/dominican-republic/7.htm Dominican Republic - The Contest for Power, 1865–1882<!-- Bot generated title -->]</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{es}} [http://www.mi-rd.com/Interes/Historia/Ulises%20Espaillat.html Historia República Dominicana] {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Espaillat, Ulises Francisco}} [[Kategorija:Predsedniki Dominikanske republike]] fjxz8fn78cdsdumbj14yiwjc0jlv33w Matija Stegnar 0 347251 6687922 6552353 2026-06-10T21:05:42Z ~2026-34114-51 261462 6687922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Bronasta medalja|Asiago 1996|ekipno}} }} '''Matija Stegnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]], * [[23. februar]] [[1978]]. Stegnar je bil član kluba SK Tržič Trifix. Leta 1996 je osvojil bronasto medaljo na ekipni tekmi [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnega mladinskega prvenstva]]. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 29. decembra [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1996]], ko je zasedel 50. mesto na tekmi v [[Oberstdorf]]u. V svetovnem pokalu je nastopil še 22. in 23. marca [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1997|1997]] na poletih v [[Planica|Planici]], kjer je osvojil 36. in 28. mesto, kar je njegova edina uvrstitev med dobitnike točk v karieri. Matija Stegnar je slovenski učitelj smučanja, športni funkcionar in izobraževalec, ki opravlja funkcijo namestnika vodje Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS), ki deluje v okviru Smučarske zveze Slovenije. Je tudi aktiven član sekretariata ZUTS.<ref>{{Navedi splet|title=zuts-novice - Sloski|url=https://sloski.si/zuts-novice/|date=2022-01-28|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Stegnar je zaključil podiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede, kjer se je specializiral za organizacijo in management izobraževalnih sistemov.<ref>{{Navedi splet|title=Domača stran|url=https://www.fov.um.si/|website=Fakulteta za organizacijske vede|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Kot soavtor je sodeloval pri pripravi nacionalnih programov izobraževanja in usposabljanja za več smučarskih in nordijskih disciplin, med drugim za alpsko smučanje, smučarske skoke, nordijsko kombinacijo, deskanje na snegu, freestyle smučanje, tek na smučeh, biatlon, nordijsko hojo in rolkanje in rolanje. <ref>{{Navedi splet|title=zuts-novice - Sloski|url=https://sloski.si/zuts-novice/|date=2022-01-28|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Aktivno je sodeloval tudi pri več mednarodnih projektih Erasmus+, med drugim pri projektih SkiEasy ter EDS-OCE, ki so usmerjeni v razvoj izobraževanja in dostopnosti športnih aktivnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Ski Easy|url=https://skieasy.zrs-kp.si/|website=Ski Easy|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref> Poleg izobraževalnega in organizacijskega dela je aktiven tudi na področju smučarskih skokov, kjer deluje kot:<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=http://nsk-trzic.si/|website=www.nsk-trzic.si|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref> * FIS tehnični delegat za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo * Član izvršnega odbora panoge za smučarske skoke na nacionalni ravni * predsednik Smučarsko skakalnega kluba NSK Tržič FMG == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Stegnar, Matija}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] q3utz802wl8y4uxhc20mzxqdrdmvqsl 6687924 6687922 2026-06-10T21:09:07Z ~2026-34114-51 261462 6687924 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Bronasta medalja|Asiago 1996|ekipno}} }} '''Matija Stegnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]], * [[23. februar]] [[1978]]. Stegnar je bil član kluba SK Tržič Trifix. Leta 1996 je osvojil bronasto medaljo na ekipni tekmi [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnega mladinskega prvenstva]]. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 29. decembra [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1996]], ko je zasedel 50. mesto na tekmi novoletne skakalne turneje v [[Oberstdorf]]u. Bil je prvi Slovenec, ki je nastopil na tej tekmi po uvedbi t. i. »knock-out« (izločilnega) sistema. V svetovnem pokalu je nastopil še 22. in 23. marca [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1997|1997]] na poletih v [[Planica|Planici]], kjer je osvojil 36. in 28. mesto, kar je njegova edina uvrstitev med dobitnike točk v karieri. Matija Stegnar je slovenski učitelj smučanja, športni funkcionar in izobraževalec, ki opravlja funkcijo namestnika vodje Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS), ki deluje v okviru Smučarske zveze Slovenije. Je tudi aktiven član sekretariata ZUTS.<ref>{{Navedi splet|title=zuts-novice - Sloski|url=https://sloski.si/zuts-novice/|date=2022-01-28|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Stegnar je zaključil podiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede, kjer se je specializiral za organizacijo in management izobraževalnih sistemov.<ref>{{Navedi splet|title=Domača stran|url=https://www.fov.um.si/|website=Fakulteta za organizacijske vede|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Kot soavtor je sodeloval pri pripravi nacionalnih programov izobraževanja in usposabljanja za več smučarskih in nordijskih disciplin, med drugim za alpsko smučanje, smučarske skoke, nordijsko kombinacijo, deskanje na snegu, freestyle smučanje, tek na smučeh, biatlon, nordijsko hojo in rolkanje in rolanje. <ref>{{Navedi splet|title=zuts-novice - Sloski|url=https://sloski.si/zuts-novice/|date=2022-01-28|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Aktivno je sodeloval tudi pri več mednarodnih projektih Erasmus+, med drugim pri projektih SkiEasy ter EDS-OCE, ki so usmerjeni v razvoj izobraževanja in dostopnosti športnih aktivnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Ski Easy|url=https://skieasy.zrs-kp.si/|website=Ski Easy|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref> Poleg izobraževalnega in organizacijskega dela je aktiven tudi na področju smučarskih skokov, kjer deluje kot:<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=http://nsk-trzic.si/|website=www.nsk-trzic.si|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref> * FIS tehnični delegat za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo * Član izvršnega odbora panoge za smučarske skoke na nacionalni ravni * predsednik Smučarsko skakalnega kluba NSK Tržič FMG == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Stegnar, Matija}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] lzenc069igeyw8yxfctvbxiihbi7enn 6687925 6687924 2026-06-10T21:10:02Z ~2026-34114-51 261462 6687925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Bronasta medalja|Asiago 1996|ekipno}} }} '''Matija Stegnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]], * [[23. februar]] [[1978]]. Stegnar je bil član kluba SK Tržič Trifix. Leta 1996 je osvojil bronasto medaljo na ekipni tekmi [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnega mladinskega prvenstva]]. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 29. decembra [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1996]], ko je zasedel 50. mesto na tekmi novoletne skakalne turneje v [[Oberstdorf]]u. Bil je prvi Slovenec, ki je nastopil na tej tekmi po uvedbi t. i. »knock-out« (izločilnega) sistema. V svetovnem pokalu je nastopil še 22. in 23. marca [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1997|1997]] na poletih v [[Planica|Planici]], kjer je osvojil 36. in 28. mesto, kar je njegova edina uvrstitev med dobitnike točk v karieri v svetovnem Pokalu. Njegov osebni rekord je 192 metrov. Matija Stegnar je slovenski učitelj smučanja, športni funkcionar in izobraževalec, ki opravlja funkcijo namestnika vodje Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS), ki deluje v okviru Smučarske zveze Slovenije. Je tudi aktiven član sekretariata ZUTS.<ref>{{Navedi splet|title=zuts-novice - Sloski|url=https://sloski.si/zuts-novice/|date=2022-01-28|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Stegnar je zaključil podiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede, kjer se je specializiral za organizacijo in management izobraževalnih sistemov.<ref>{{Navedi splet|title=Domača stran|url=https://www.fov.um.si/|website=Fakulteta za organizacijske vede|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Kot soavtor je sodeloval pri pripravi nacionalnih programov izobraževanja in usposabljanja za več smučarskih in nordijskih disciplin, med drugim za alpsko smučanje, smučarske skoke, nordijsko kombinacijo, deskanje na snegu, freestyle smučanje, tek na smučeh, biatlon, nordijsko hojo in rolkanje in rolanje. <ref>{{Navedi splet|title=zuts-novice - Sloski|url=https://sloski.si/zuts-novice/|date=2022-01-28|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Aktivno je sodeloval tudi pri več mednarodnih projektih Erasmus+, med drugim pri projektih SkiEasy ter EDS-OCE, ki so usmerjeni v razvoj izobraževanja in dostopnosti športnih aktivnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Ski Easy|url=https://skieasy.zrs-kp.si/|website=Ski Easy|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref> Poleg izobraževalnega in organizacijskega dela je aktiven tudi na področju smučarskih skokov, kjer deluje kot:<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=http://nsk-trzic.si/|website=www.nsk-trzic.si|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref> * FIS tehnični delegat za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo * Član izvršnega odbora panoge za smučarske skoke na nacionalni ravni * predsednik Smučarsko skakalnega kluba NSK Tržič FMG == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Stegnar, Matija}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] 7yvl6pchf7d09q6rm1oduj2b0w5eiy1 6687993 6687925 2026-06-11T06:40:08Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ {{sklici}} 6687993 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Bronasta medalja|Asiago 1996|ekipno}} }} '''Matija Stegnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]], * [[23. februar]] [[1978]]. Stegnar je bil član kluba SK Tržič Trifix. Leta 1996 je osvojil bronasto medaljo na ekipni tekmi [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnega mladinskega prvenstva]]. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 29. decembra [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1996|1996]], ko je zasedel 50. mesto na tekmi novoletne skakalne turneje v [[Oberstdorf]]u. Bil je prvi Slovenec, ki je nastopil na tej tekmi po uvedbi t. i. »knock-out« (izločilnega) sistema. V svetovnem pokalu je nastopil še 22. in 23. marca [[svetovni pokal v smučarskih skokih 1997|1997]] na poletih v [[Planica|Planici]], kjer je osvojil 36. in 28. mesto, kar je njegova edina uvrstitev med dobitnike točk v karieri v svetovnem Pokalu. Njegov osebni rekord je 192 metrov. Matija Stegnar je slovenski učitelj smučanja, športni funkcionar in izobraževalec, ki opravlja funkcijo namestnika vodje Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS), ki deluje v okviru Smučarske zveze Slovenije. Je tudi aktiven član sekretariata ZUTS.<ref>{{Navedi splet|title=zuts-novice - Sloski|url=https://sloski.si/zuts-novice/|date=2022-01-28|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Stegnar je zaključil podiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede, kjer se je specializiral za organizacijo in management izobraževalnih sistemov.<ref>{{Navedi splet|title=Domača stran|url=https://www.fov.um.si/|website=Fakulteta za organizacijske vede|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Kot soavtor je sodeloval pri pripravi nacionalnih programov izobraževanja in usposabljanja za več smučarskih in nordijskih disciplin, med drugim za alpsko smučanje, smučarske skoke, nordijsko kombinacijo, deskanje na snegu, freestyle smučanje, tek na smučeh, biatlon, nordijsko hojo in rolkanje in rolanje. <ref>{{Navedi splet|title=zuts-novice - Sloski|url=https://sloski.si/zuts-novice/|date=2022-01-28|accessdate=2026-06-10|language=sl-SI}}</ref> Aktivno je sodeloval tudi pri več mednarodnih projektih Erasmus+, med drugim pri projektih SkiEasy ter EDS-OCE, ki so usmerjeni v razvoj izobraževanja in dostopnosti športnih aktivnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Ski Easy|url=https://skieasy.zrs-kp.si/|website=Ski Easy|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref> Poleg izobraževalnega in organizacijskega dela je aktiven tudi na področju smučarskih skokov, kjer deluje kot:<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=http://nsk-trzic.si/|website=www.nsk-trzic.si|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref> * FIS tehnični delegat za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo * Član izvršnega odbora panoge za smučarske skoke na nacionalni ravni * predsednik Smučarsko skakalnega kluba NSK Tržič FMG == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Stegnar, Matija}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] t40v6en177dvp094qzpjdnbodxox778 Predloga:NK Maribor squad 10 356228 6687975 6632315 2026-06-11T05:27:12Z Sporti 5955 pos. 6687975 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Maribor squad | teamname = NK Maribor | bgcolor = purple | textcolor = yellow | bordercolor = yellow | list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Ažbe Jug|Jug]]}} {{football squad2 player|no=3|name=Bumbić}} {{football squad2 player|no=4|name=Viher}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Bradley M'bondo|M'bondo]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Tio Cipot|Cipot]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Žiga Repas|Ž. Repas]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Ali Reghba|Reghba]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Jean Michaël Seri|Seri]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Óscar Zambrano|Zambrano]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[James Furlong|Furlong]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Luka Mlakar|Mlakar]]}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Dario Vizinger|Vizinger]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Benjamin Tetteh|Tetteh]]}} {{football squad2 player|no=34|name=Kikec}} {{football squad2 player|no=36|name=Tadič}} {{football squad2 player|no=42|name=Slana}} {{football squad2 player|no=44|name=Handanović}} {{football squad2 player|no=44|name=[[Omar Rekik|Rekik]]}} {{football squad2 player|no=45|name=Bajc}} {{football squad2 player|no=47|name=Primc }} {{football squad2 player|no=50|name=Vidmar}} {{football squad2 player|no=55|name=Španring}} {{football squad2 player|no=70|name=Tshipamba}} {{football squad2 player|no=98|name=Gardies}} {{football squad manager|title=Trener|name=[[Mitja Pirih|Pirih]]}} (zač.) </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> 1rwl5kd17mcvggfl1tshymq36kxrh5r 6688057 6687975 2026-06-11T10:25:22Z Sporti 5955 pos. 6688057 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Maribor squad | teamname = NK Maribor | bgcolor = purple | textcolor = yellow | bordercolor = yellow | list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Ažbe Jug|Jug]]}} {{football squad2 player|no=3|name=Bumbić}} {{football squad2 player|no=4|name=Viher}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Bradley M'bondo|M'bondo]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Tio Cipot|Cipot]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Žiga Repas|Ž. Repas]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Ali Reghba|Reghba]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Jean Michaël Seri|Seri]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Óscar Zambrano|Zambrano]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Luka Mlakar|Mlakar]]}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Dario Vizinger|Vizinger]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Benjamin Tetteh|Tetteh]]}} {{football squad2 player|no=34|name=Kikec}} {{football squad2 player|no=36|name=Tadič}} {{football squad2 player|no=42|name=Slana}} {{football squad2 player|no=44|name=Handanović}} {{football squad2 player|no=44|name=[[Omar Rekik|Rekik]]}} {{football squad2 player|no=45|name=Bajc}} {{football squad2 player|no=47|name=Primc }} {{football squad2 player|no=50|name=Vidmar}} {{football squad2 player|no=55|name=Španring}} {{football squad2 player|no=70|name=Tshipamba}} {{football squad2 player|no=98|name=Gardies}} {{football squad manager|title=Trener|name=[[Mitja Pirih|Pirih]]}} (zač.) </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> kxglvr7jeurcq2ucoosxlslt8xu2rrm Predloga:Olimpija Ljubljana squad 10 356369 6687767 6687456 2026-06-10T13:57:49Z Sporti 5955 dp 6687767 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = Olimpija Ljubljana squad | teamname = NK Olimpija Ljubljana (2005) | bgcolor = darkgreen | textcolor = white | bordercolor = silver | list=<div> {{Football squad2 player|no=3|name=[[Jošt Urbančič|Urbančič]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=[[Veljko Jelenković|Jelenković]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Reda Boultam|Boultam]]}} {{Football squad2 player|no=9|name=[[Dino Kojić|Kojić]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Bruno Lourenço|Lourenço]]}} {{Football squad2 player|no=10|name=[[Dimitar Mitrovski|Mitrovski]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Federico Rose|Rose]]}} {{Football squad2 player|no=15|name=[[Marko Ristić|Ristić]]}} {{Football squad2 player|no=16|name=[[Jurgen Çelhaka|Çelhaka]]}} {{Football squad2 player|no=18|name=[[Marko Brest|Brest]]}} {{Football squad2 player|no=20|name=[[Nemanja Motika|Motika]]}} {{Football squad2 player|no=26|name=[[Matevž Vidovšek|Vidovšek]]}} {{Football squad2 player|no=27|name=[[Frederic Ananou|Ananou]]}} {{Football squad2 player|no=28|name=[[Diga (footballer)|Diga]]}} {{Football squad2 player|no=30|name=[[Jan Gorenc|Gorenc]]}} {{Football squad2 player|no=31|name=Vasić}} {{Football squad2 player|no=33|name=[[Jordi Govea|Govea]]}} {{Football squad2 player|no=37|name=[[Pedro Lucas (nogometaš, rojen 1998)|Lucas]]}} {{Football squad2 player|no=45|name=[[Mateo Aćimović|Aćimović]]}} {{Football squad2 player|no=52|name=[[Matevž Dajčar|Dajčar]]}} {{Football squad2 player|no=99|name=[[Antonio Marin (nogometaš, rojen 2001)|Marin]]}} {{football squad manager|name=[[Mišo Brečko|Brečko]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|ž]] </noinclude> qor19xnxiosq8lz7ovlogrk5qytzb6d Črevesna mikrobiota 0 363902 6687905 6687736 2026-06-10T19:33:21Z Marko3 1829 6687905 wikitext text/x-wiki '''Črevesna mikrobiota''', tudi '''črevesna flora''' ali '''črevesni mikrobiom''', so [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] v [[debelo črevo|debelem črevesu]], ki so normalni in koristni, spremenjeni po številu in/ali sestavi pa so lahko [[patogen]]i. Normalna črevesna flora zajema [[aerob]]ne in [[anaerob]]ne [[bakterije]], [[virus]]e, [[glive]] in redke [[ameba|amebe]] in obsega pri [[človek]]u približno tretjino mase izločenega [[iztrebek|blata]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=flora {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029192448/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=flora |date=2013-10-29 }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 10. 2013.</ref> == Vloga == Črevesna [[mikrobiota]] ima številne vloge skrbi za vzdrževanje črevesne [[homeostaza|homeostaze]], tvori naravno pregrado pred naselitvijo patogenih bakterij, prebavlja in vpliva na resorpcijo hranil, vpliva na [[imunski sistem]] in modulira izražanje [[gen]]ov. [[Presnova|Presnovna]] dejavnost črevesne mikrobiote je enaka dejavnosti organa – je nekak virtualni organ v organu.<ref>Babič M., Cencič A., Mičetič Turk D. Organizacija in funkcija črevesne flore. Zdrav Vestn 2013; 82: 573–579</ref> == Sklici == {{sklici}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Črevesna flora]] {{normativna kontrola}} 1giydqpkrs4um7dkj937w3yfziucnza Kesslerjev globoček 0 365473 6687801 6274693 2026-06-10T15:39:17Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, družina Gobionidae 6687801 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Keslerjev globoček | image = Romanogobio kesslerii Homoki küllő.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof |year=2024 |title=''Romanogobio kesslerii'' |article-number=e.T9297A135086901 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T9297A135086901.en |access-date=8 January 2025}}</ref> | taxon = Romanogobio kesslerii | authority = ([[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862) | synonyms = {{species list |Gobio kesslerii |Dybowski, 1862 |Gobio similis |Chichkoff, 1929}} | synonyms_ref = <ref name="IUCN"/> }} '''Keslerjev globoček''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Romanogobio kessleri''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Gobionidae]]. ==Opis== Keslerjev globoček je majhna talna vrsta sladkovodnih rib, ki v dolžino zraste do okoli 12, izjemoma tudi do 15&nbsp;cm. Zaradi talnega načina prehranjevanja ima okoli ust par brkom podobnih izrastkov, s katerimi v mulju išče razne majhne talne [[nevretenčarji|nevretenčarje]]<ref name=Maitland/>. Po bokih ima vzdolž [[pobočnica|pobočnice]] med 40 in 42 [[luske|lusk]], hrbtna plavut pa je sestavljena iz osmih ali devetih žarkov<ref name=Maitland>{{navedi knjigo |title=Freshwater Fish of Britain and Europe |url=https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait |last=Maitland |first=Peter S. |year=2000 |publisher=Octopus Publishing Group |isbn=0 600 59690 7 |page=[https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait/page/116 116] }}</ref><ref>{{cite journal |author= Nowak, Michał|author2= Petrescu-Mag, Valentin|author3= Mierzwa, Dominika|author4= Popek, Włodzimierz |year=2009 |title=On some interesting Romanian gudgeons (Cyprinidae: Romanogobio) found in the collection of Museum and Institute of Zoology PAS |journal=Advances in Environmental Sciences |volume=1 |issue=2 |pages=81–88 |url=http://www.aes.bioflux.com.ro/docs/2009.2.81-88.pdf }}</ref>. Spolno dozori pri dveh ali treh letih, [[drst]]i pa se v poletnih mesecih v večjih skupinah v peščenih plitvinah. Samice takrat na peščena tla odložijo več skupkov [[ikre|iker]], ki jih samci oplodijo z izbrizganim semenom. Oplojene ikre se oprimejo kamenja in vodnih rastlin<ref name="IUCN"/>. ==Razširjenost in uporabnost== Keslerjev globoček je razširjen v porečjih [[Donava|Donave]] in [[Visla|Visle]] in nima ekonomske vrednosti. Razširjen je v vodotokih [[Poljska|Poljske]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Ukrajina|Ukraijne]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Romunija|Romunije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črn gore]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from=Q239875}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Gobionidae]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1862]] ql3sfmhzbiu4hkb6cufxymd1nomc3t8 6687848 6687801 2026-06-10T17:42:02Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Keslerjev globoček]] na [[Kesslerjev globoček]] 6687801 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Keslerjev globoček | image = Romanogobio kesslerii Homoki küllő.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof |year=2024 |title=''Romanogobio kesslerii'' |article-number=e.T9297A135086901 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T9297A135086901.en |access-date=8 January 2025}}</ref> | taxon = Romanogobio kesslerii | authority = ([[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862) | synonyms = {{species list |Gobio kesslerii |Dybowski, 1862 |Gobio similis |Chichkoff, 1929}} | synonyms_ref = <ref name="IUCN"/> }} '''Keslerjev globoček''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Romanogobio kessleri''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Gobionidae]]. ==Opis== Keslerjev globoček je majhna talna vrsta sladkovodnih rib, ki v dolžino zraste do okoli 12, izjemoma tudi do 15&nbsp;cm. Zaradi talnega načina prehranjevanja ima okoli ust par brkom podobnih izrastkov, s katerimi v mulju išče razne majhne talne [[nevretenčarji|nevretenčarje]]<ref name=Maitland/>. Po bokih ima vzdolž [[pobočnica|pobočnice]] med 40 in 42 [[luske|lusk]], hrbtna plavut pa je sestavljena iz osmih ali devetih žarkov<ref name=Maitland>{{navedi knjigo |title=Freshwater Fish of Britain and Europe |url=https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait |last=Maitland |first=Peter S. |year=2000 |publisher=Octopus Publishing Group |isbn=0 600 59690 7 |page=[https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait/page/116 116] }}</ref><ref>{{cite journal |author= Nowak, Michał|author2= Petrescu-Mag, Valentin|author3= Mierzwa, Dominika|author4= Popek, Włodzimierz |year=2009 |title=On some interesting Romanian gudgeons (Cyprinidae: Romanogobio) found in the collection of Museum and Institute of Zoology PAS |journal=Advances in Environmental Sciences |volume=1 |issue=2 |pages=81–88 |url=http://www.aes.bioflux.com.ro/docs/2009.2.81-88.pdf }}</ref>. Spolno dozori pri dveh ali treh letih, [[drst]]i pa se v poletnih mesecih v večjih skupinah v peščenih plitvinah. Samice takrat na peščena tla odložijo več skupkov [[ikre|iker]], ki jih samci oplodijo z izbrizganim semenom. Oplojene ikre se oprimejo kamenja in vodnih rastlin<ref name="IUCN"/>. ==Razširjenost in uporabnost== Keslerjev globoček je razširjen v porečjih [[Donava|Donave]] in [[Visla|Visle]] in nima ekonomske vrednosti. Razširjen je v vodotokih [[Poljska|Poljske]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Ukrajina|Ukraijne]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Romunija|Romunije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črn gore]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from=Q239875}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Gobionidae]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1862]] ql3sfmhzbiu4hkb6cufxymd1nomc3t8 6687852 6687848 2026-06-10T17:42:42Z TadejM 738 popravek imena: keslerjev > kesslerjev 6687852 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kesslerjev globoček | image = Romanogobio kesslerii Homoki küllő.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof |year=2024 |title=''Romanogobio kesslerii'' |article-number=e.T9297A135086901 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T9297A135086901.en |access-date=8 January 2025}}</ref> | taxon = Romanogobio kesslerii | authority = ([[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862) | synonyms = {{species list |Gobio kesslerii |Dybowski, 1862 |Gobio similis |Chichkoff, 1929}} | synonyms_ref = <ref name="IUCN"/> }} '''Kesslerjev globoček''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Romanogobio kessleri''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Gobionidae]]. ==Opis== Keslerjev globoček je majhna talna vrsta sladkovodnih rib, ki v dolžino zraste do okoli 12, izjemoma tudi do 15&nbsp;cm. Zaradi talnega načina prehranjevanja ima okoli ust par brkom podobnih izrastkov, s katerimi v mulju išče razne majhne talne [[nevretenčarji|nevretenčarje]]<ref name=Maitland/>. Po bokih ima vzdolž [[pobočnica|pobočnice]] med 40 in 42 [[luske|lusk]], hrbtna plavut pa je sestavljena iz osmih ali devetih žarkov<ref name=Maitland>{{navedi knjigo |title=Freshwater Fish of Britain and Europe |url=https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait |last=Maitland |first=Peter S. |year=2000 |publisher=Octopus Publishing Group |isbn=0 600 59690 7 |page=[https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait/page/116 116] }}</ref><ref>{{cite journal |author= Nowak, Michał|author2= Petrescu-Mag, Valentin|author3= Mierzwa, Dominika|author4= Popek, Włodzimierz |year=2009 |title=On some interesting Romanian gudgeons (Cyprinidae: Romanogobio) found in the collection of Museum and Institute of Zoology PAS |journal=Advances in Environmental Sciences |volume=1 |issue=2 |pages=81–88 |url=http://www.aes.bioflux.com.ro/docs/2009.2.81-88.pdf }}</ref>. Spolno dozori pri dveh ali treh letih, [[drst]]i pa se v poletnih mesecih v večjih skupinah v peščenih plitvinah. Samice takrat na peščena tla odložijo več skupkov [[ikre|iker]], ki jih samci oplodijo z izbrizganim semenom. Oplojene ikre se oprimejo kamenja in vodnih rastlin<ref name="IUCN"/>. ==Razširjenost in uporabnost== Kesslerjev globoček je razširjen v porečjih [[Donava|Donave]] in [[Visla|Visle]] in nima ekonomske vrednosti. Razširjen je v vodotokih [[Poljska|Poljske]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Ukrajina|Ukraijne]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Romunija|Romunije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črn gore]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from=Q239875}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Gobionidae]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1862]] c15l8e36qyzfrj1vgk1no4q2s659com 6687853 6687852 2026-06-10T17:42:52Z TadejM 738 /* Opis */ 6687853 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kesslerjev globoček | image = Romanogobio kesslerii Homoki küllő.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof |year=2024 |title=''Romanogobio kesslerii'' |article-number=e.T9297A135086901 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T9297A135086901.en |access-date=8 January 2025}}</ref> | taxon = Romanogobio kesslerii | authority = ([[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862) | synonyms = {{species list |Gobio kesslerii |Dybowski, 1862 |Gobio similis |Chichkoff, 1929}} | synonyms_ref = <ref name="IUCN"/> }} '''Kesslerjev globoček''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Romanogobio kessleri''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Gobionidae]]. ==Opis== Kesslerjev globoček je majhna talna vrsta sladkovodnih rib, ki v dolžino zraste do okoli 12, izjemoma tudi do 15&nbsp;cm. Zaradi talnega načina prehranjevanja ima okoli ust par brkom podobnih izrastkov, s katerimi v mulju išče razne majhne talne [[nevretenčarji|nevretenčarje]]<ref name=Maitland/>. Po bokih ima vzdolž [[pobočnica|pobočnice]] med 40 in 42 [[luske|lusk]], hrbtna plavut pa je sestavljena iz osmih ali devetih žarkov<ref name=Maitland>{{navedi knjigo |title=Freshwater Fish of Britain and Europe |url=https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait |last=Maitland |first=Peter S. |year=2000 |publisher=Octopus Publishing Group |isbn=0 600 59690 7 |page=[https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait/page/116 116] }}</ref><ref>{{cite journal |author= Nowak, Michał|author2= Petrescu-Mag, Valentin|author3= Mierzwa, Dominika|author4= Popek, Włodzimierz |year=2009 |title=On some interesting Romanian gudgeons (Cyprinidae: Romanogobio) found in the collection of Museum and Institute of Zoology PAS |journal=Advances in Environmental Sciences |volume=1 |issue=2 |pages=81–88 |url=http://www.aes.bioflux.com.ro/docs/2009.2.81-88.pdf }}</ref>. Spolno dozori pri dveh ali treh letih, [[drst]]i pa se v poletnih mesecih v večjih skupinah v peščenih plitvinah. Samice takrat na peščena tla odložijo več skupkov [[ikre|iker]], ki jih samci oplodijo z izbrizganim semenom. Oplojene ikre se oprimejo kamenja in vodnih rastlin<ref name="IUCN"/>. ==Razširjenost in uporabnost== Kesslerjev globoček je razširjen v porečjih [[Donava|Donave]] in [[Visla|Visle]] in nima ekonomske vrednosti. Razširjen je v vodotokih [[Poljska|Poljske]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Ukrajina|Ukraijne]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Romunija|Romunije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črn gore]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from=Q239875}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Gobionidae]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1862]] 6875ouv23230va1sgcpvuh9z8f9l7ct 6687862 6687853 2026-06-10T17:47:37Z TadejM 738 /* Razširjenost in uporabnost */ tn 6687862 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kesslerjev globoček | image = Romanogobio kesslerii Homoki küllő.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof |year=2024 |title=''Romanogobio kesslerii'' |article-number=e.T9297A135086901 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T9297A135086901.en |access-date=8 January 2025}}</ref> | taxon = Romanogobio kesslerii | authority = ([[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862) | synonyms = {{species list |Gobio kesslerii |Dybowski, 1862 |Gobio similis |Chichkoff, 1929}} | synonyms_ref = <ref name="IUCN"/> }} '''Kesslerjev globoček''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Romanogobio kessleri''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Gobionidae]]. ==Opis== Kesslerjev globoček je majhna talna vrsta sladkovodnih rib, ki v dolžino zraste do okoli 12, izjemoma tudi do 15&nbsp;cm. Zaradi talnega načina prehranjevanja ima okoli ust par brkom podobnih izrastkov, s katerimi v mulju išče razne majhne talne [[nevretenčarji|nevretenčarje]]<ref name=Maitland/>. Po bokih ima vzdolž [[pobočnica|pobočnice]] med 40 in 42 [[luske|lusk]], hrbtna plavut pa je sestavljena iz osmih ali devetih žarkov<ref name=Maitland>{{navedi knjigo |title=Freshwater Fish of Britain and Europe |url=https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait |last=Maitland |first=Peter S. |year=2000 |publisher=Octopus Publishing Group |isbn=0 600 59690 7 |page=[https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait/page/116 116] }}</ref><ref>{{cite journal |author= Nowak, Michał|author2= Petrescu-Mag, Valentin|author3= Mierzwa, Dominika|author4= Popek, Włodzimierz |year=2009 |title=On some interesting Romanian gudgeons (Cyprinidae: Romanogobio) found in the collection of Museum and Institute of Zoology PAS |journal=Advances in Environmental Sciences |volume=1 |issue=2 |pages=81–88 |url=http://www.aes.bioflux.com.ro/docs/2009.2.81-88.pdf }}</ref>. Spolno dozori pri dveh ali treh letih, [[drst]]i pa se v poletnih mesecih v večjih skupinah v peščenih plitvinah. Samice takrat na peščena tla odložijo več skupkov [[ikre|iker]], ki jih samci oplodijo z izbrizganim semenom. Oplojene ikre se oprimejo kamenja in vodnih rastlin<ref name="IUCN"/>. ==Razširjenost in uporabnost== Kesslerjev globoček je razširjen v porečjih [[Donava|Donave]] in [[Visla|Visle]] in nima ekonomske vrednosti. Razširjen je v vodotokih [[Poljska|Poljske]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Romunija|Romunije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from=Q239875}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Gobionidae]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1862]] 52q2956662a7qqz5k76aqlzd2gbnrwy 6687863 6687862 2026-06-10T17:50:58Z TadejM 738 +etimologija 6687863 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kesslerjev globoček | image = Romanogobio kesslerii Homoki küllő.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author-link=Jörg Freyhof |year=2024 |title=''Romanogobio kesslerii'' |article-number=e.T9297A135086901 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T9297A135086901.en |access-date=8 January 2025}}</ref> | taxon = Romanogobio kesslerii | authority = ([[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862) | synonyms = {{species list |Gobio kesslerii |Dybowski, 1862 |Gobio similis |Chichkoff, 1929}} | synonyms_ref = <ref name="IUCN"/> }} '''Kesslerjev globoček''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Romanogobio kessleri''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Gobionidae]]. ==Etimologija== Vrsta je poimenovana v čast nemško-ruskega zoologa [[Karl Kessler|Karla Fedoroviča Kesslerja]] (1815–1881).<ref name = ETYFish>{{cite web | url = https://etyfish.org/gobionidae/ | title = Family GOBIONIDAE Bleeker 1863 (Freshwater Gudgeons) | access-date= 3 January 2024 | author1 = Christopher Scharpf | author2 = Kenneth J. Lazara | name-list-style = amp | work = The ETYFish Project Fish Name Etymology Database | date = 15 June 2023 | publisher = Christopher Scharpf and Kenneth J. Lazara}}</ref> ==Opis== Kesslerjev globoček je majhna talna vrsta sladkovodnih rib, ki v dolžino zraste do okoli 12, izjemoma tudi do 15&nbsp;cm. Zaradi talnega načina prehranjevanja ima okoli ust par brkom podobnih izrastkov, s katerimi v mulju išče razne majhne talne [[nevretenčarji|nevretenčarje]]<ref name=Maitland/>. Po bokih ima vzdolž [[pobočnica|pobočnice]] med 40 in 42 [[luske|lusk]], hrbtna plavut pa je sestavljena iz osmih ali devetih žarkov<ref name=Maitland>{{navedi knjigo |title=Freshwater Fish of Britain and Europe |url=https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait |last=Maitland |first=Peter S. |year=2000 |publisher=Octopus Publishing Group |isbn=0 600 59690 7 |page=[https://archive.org/details/guidetofreshwate00mait/page/116 116] }}</ref><ref>{{cite journal |author= Nowak, Michał|author2= Petrescu-Mag, Valentin|author3= Mierzwa, Dominika|author4= Popek, Włodzimierz |year=2009 |title=On some interesting Romanian gudgeons (Cyprinidae: Romanogobio) found in the collection of Museum and Institute of Zoology PAS |journal=Advances in Environmental Sciences |volume=1 |issue=2 |pages=81–88 |url=http://www.aes.bioflux.com.ro/docs/2009.2.81-88.pdf }}</ref>. Spolno dozori pri dveh ali treh letih, [[drst]]i pa se v poletnih mesecih v večjih skupinah v peščenih plitvinah. Samice takrat na peščena tla odložijo več skupkov [[ikre|iker]], ki jih samci oplodijo z izbrizganim semenom. Oplojene ikre se oprimejo kamenja in vodnih rastlin<ref name="IUCN"/>. ==Razširjenost in uporabnost== Kesslerjev globoček je razširjen v porečjih [[Donava|Donave]] in [[Visla|Visle]] in nima ekonomske vrednosti. Razširjen je v vodotokih [[Poljska|Poljske]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Romunija|Romunije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from=Q239875}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Gobionidae]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1862]] 7w9x7hm78hl8zh7sg9cbh39b1y4ddo3 Romanogobio kessleri 0 365474 6687798 6085115 2026-06-10T15:37:00Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6687798 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Keslerjev globoček]] {{R from scientific name|fish}} 9i9jhww1straspa8lvtsvwrslxrd9ot 6687856 6687798 2026-06-10T17:44:42Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Keslerjev globoček]] na stran [[Kesslerjev globoček]] 6687856 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kesslerjev globoček]] {{R from scientific name|fish}} c5uiexgiboog216wrut94ndbbc2xtds Gobio kessleri 0 365475 6687857 6085116 2026-06-10T17:44:52Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Keslerjev globoček]] na stran [[Kesslerjev globoček]] 6687857 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kesslerjev globoček]] 56bv8wv8b5v49ju39umn6k72q8u5xsk Pogovor:Kesslerjev globoček 1 366673 6687850 6084267 2026-06-10T17:42:03Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Keslerjev globoček]] na [[Pogovor:Kesslerjev globoček]] 4133666 wikitext text/x-wiki {{DYK|2. december|2013|entry= ... ima [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji#Ribe (Pisces)|v Sloveniji zavarovana riba]] '''[[keslerjev golobček]]''' okoli ust par brkom podobnih izrastkov, s katerimi v mulju išče razne majhne talne [[nevretenčarji|nevretenčarje]]?}} mbgbud4vusf41vl3j6h164kwt246g9p Stolna župnija Ljubljana 0 367344 6687884 6484522 2026-06-10T19:22:55Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687884 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h See 0 409433 6687748 6571733 2026-06-10T12:09:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687748 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = See | Type = [[Studijski album]] | Artist = [[Moveknowledgement]] | Cover = Moveknowledgement-album-see.jpg | Released = 12. september 2014 | Recorded = | Genre = [[alternativni rock]] • [[hip hop]]<ref>{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/moveknowledgement-see |author=Hlebec, Nina |title=Moveknowledgement: See |date=26. september 2014 |accessdate=11. oktober 2015 |work=[[Radio Študent]]}}</ref> | Length = | Label = [[Beton records]] | Producer = Miha Šajina | Reviews = | Last album = ''[[Pump Down!!!]]''<br />(2011) | This album = '''''See'''''<br />(2014) | Next album = ''[[Lying Cobra]]''<br />(2022) }} '''''See''''' je peti [[studijski album]] [[Novo mesto|novomeške]] skupine [[Moveknowledgement]], izdan 12. septembra [[2014]] pri založbi [[Beton records|Beton Records]].<ref>[http://moveknowledgement.bandcamp.com/album/see Bandcamp stran]</ref><ref name="ml">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/160159/moveknowledgement-see/ |title=Moveknowledgement: See |date=12. september 2014 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=24. november 2015}}</ref> ==Kritični odziv== {{Ocene albuma |rev1 = ''[[Planet SiOL.net]]'' |rev1score = {{Rating|6|7}}<ref name="ps">{{navedi splet |url=http://www.siol.net/scena/glasba/ocene_albumov/2014/09/moveknowledgement_see.aspx |title=Moveknowledgement – See |author=Crnović, Deja |date=3. september 2014 |work=[[Planet SiOL.net]] |accessdate=17. oktober 2015}}</ref> }} Odzivi na album so bili večinoma pozitivni. Za ''RockOnNet'' je Sandi Sadar Šoba povedal: »Brez mašil in odvečnega sala so Moveknowledgement ustvarili tudi v peto album, ki ga zlahka uvrstimo v predalček najboljših plošč letošnjega leta,«<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2014/11/moveknowledgement-%E2%80%93-see/ |work=RockOnNet |author=Sadar Š., Sandi |date=7. november 2014 |accessdate=18. december 2015 |title=Moveknowledgement – See |archive-date=2015-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151222153404/http://www.rockonnet.com/2014/11/moveknowledgement-%E2%80%93-see/ |url-status=dead }}</ref> Deja Crnović pa je za ''[[Planet SiOL.net]]'' rekla, da »''See'' morda ponuja nekoliko manj točk vstopa kot prejšnji album, a ko boste enkrat na potovanju, se vam ne bo ljubilo izstopiti,« in album ocenila z 6 od 7 zvezdic.<ref name="ps"></ref> ''Borka'' pa je za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' o strukturi albuma povedala sledeče: »''See'' je tako plošča brez izrazitega [[glasbeni singl|singla]]. Brez izrazitega hita, namenjena predvsem uživanju v kosu. Je vožnja s čvrsto, repetitivno bazo in številnimi dodatki v nadgradnji. Je plošča, s katero ne bodo nanovačili veliko novih fenov, a tudi redke izgubili. Novi kolektivizem.«<ref name="ml"></ref> Albuma numerično ni ocenila. Redakcija ''[[Radio Študent|Radia Študent]]'' ga je izbrala za najboljši domači album leta – že tretjič zaporedoma, da je bil album skupine Moveknowledgement na prvem mestu (tam sta končala tudi albuma ''[[Listen to Nebukadnezar]]'' in ''[[Pump Down!!!]]'').<ref name="rs">{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/pregled-tuje-glasbene-produkcije-v-letu-2014 |title=Pregled tuje glasbene produkcije v letu 2014 + Naj tolpa bumov 2014 |date=27. december 2014 |accessdate=17. december 2015 |author=Jumic, Michael C. |work=Radio Študent}}</ref> S strani spletne revije ''Hrupmag'' pa je bil album izbran za 2. najboljši domači album leta.<ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2014/slovenia-3/ |title = Best of 2014 |accessdate = 31.12.2018 |work = Beehype |archive-date = 2019-01-01 |archive-url = https://web.archive.org/web/20190101002841/https://beehy.pe/best-of-2014/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 1. | Naj tolpa bumov 2014<ref name="rs"></ref> |- | ''Beehype'' | align=center| 2. | Best of 2014<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == {{track listing |title1=Talk |length1=7:15 |title2=Moodswings |length2=4:48 |title3=Jehovah |length3=4:37 |title4=On It |length4=6:52 |title5=Already Dead |length5=4:06 |title6=See |length6=5:52 |title7=Born in the Past |length7=6:37 |title8=Bad Day |length8=5:20 }} == Zasedba == ===Moveknowledgement=== * [[N'toko]] — [[vokal]] * Uroš Weinberger – Wein - [[kitara]], oblikovanje ovitka * David Cvelbar — [[bobni]] * Miha Šajina — [[klaviature]], miksanje, mastering * Dejan Slak — [[bas kitara]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2014]] [[Kategorija:Albumi skupine Moveknowledgement]] {{italic title}} d1hox9aa2o3xrbqsqgdtd06yhg7dcc5 Župnija Tolmin 0 412569 6688095 6610774 2026-06-11T11:44:04Z Shabicht 3554 6688095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Brunov drevored 9,<br>5220 [[Tolmin]] | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = 9. - 10. stoletje | first_mentioned = | previous_name = | denomination = | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Damijan Bajec | parish_administrator = | pastor = | chaplain = Blaž Kernel | assistant = Silvester Čibej | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Kamno | neigboring_parishes = }} '''Župnija Tolmin''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Tolmin|dekanije Tolmin]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je bila od njenega začetka v 9./10. stoletju do leta 1297 patriarhova lastniška župnija, saj je tu bil od sredine 11. stol. pa do 15. stol. letni sedež (Curia minor) [[Oglejski patriarhat|Oglejskih patriarhov]]. Župnija je bila v času od 1297 do 1782 v sklopu Tolminskega arhidiakonata (arhidiakonata in montibus) pod upravo Čedadskega kapitlja, zatem pod Goriško nadškofijo, ki je bila ustanovljena ob razpustitvi Oglejskega patriarhata 1750. Kot (nad)župnija in sedež dekanije je bila do leta 1947 pod Goriško nadškofijo, z vzpostavitvijo Apostolske administrature za Slovensko Primorje v Novi Gorici je postala njen sestavni del do leta 1977, ko je bila pripojena ponovno ustanovljeni in povečani Koprski škofiji. == Sakralni objekti == *[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|cerkev Marijinega vnebovzetja]] - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] ===Opisi=== * Župnijska cerkev (EŠD 4065),]] od leta 1687 [[župnijska cerkev|župnijska]], v preteklosti romarska in patriarhova (arhidiakonova) cerkev - duomo. Sedanja cerkev je bila pozidana 1682 na mestu predhodne gotske in še starejše romanske cerkve. Renesančno enoladijsko cerkev je leta 1786 barokiziral mojster Franc Volk iz Ajdovščine, takrat je bila tudi opremljena z oltarji razpuščenega samostana klaris v Gorici. Na glavnem oltarju sta poleg lesene sohe Marije na Ilovici iz 15/16. stol. omembe vredna tudi kiparsko razgibani marmornati baročni tabernakelj in rokokojska oltarna menza. V cerkvi so od leta 1968 vitraji Staneta Kregarja. Križev pot ter druge stropne in stenske poslikave Tomaža Perka so nastale med leti 1981-2000. Leta 2000 so bila končana večja popotresna obnovitvena dela. * [[cerkev sv. Brikcija, Volarje|cerkev sv. Brikcija]], [[Volarje]] (EŠD 4066). Prvotni romanski cerkvi iz prehoda 12. v 13. stol. je stavbenik Andrej iz Loke leta 1457 prizidal gotski prezbiterij zgotskim zvezdastim obokom in figuralnimi sklepniki, ki ga je Jernej iz Loke poslikal v prvi četrtini 16. stol. Med poslikavami na stenaha prezbiterija izstopata upodobljeni legendi sv. Brikcija - škofa iz Toursa in sv. Brikcija - plemiča z Danskega. Leta 1888 je bila cerkev prezidana in povečana, po furlanskem potresu 1976 je bila statično utrjena. Znova so jo utrdili po velikonočnem potresu iz leta 1998. Med konservatorskimi posegi so bile v cerkveni ladji odkrite sledi kakovostne furlanske poslikave iz začetka 15. stol. in tudi sledi starejše romanske arhitekture in poslikav. * [[cerkev sv. Duha, Zatolmin|cerkev sv. Duha]], [[Zatolmin]] (EŠD 200), je spomenik državnega pomena. Zgrajena in opremljena je bila po načrtih Remigiusa Geylinga z Dunaja. Postavili so jo leta 1916 sredi vihre I. svetovne vojne. Rezbarska dela oltarja je izdelal Anton Perathoner iz St. Ulricha - Ortisei na Južnem Tirolskem. Na zunanjih medokenskih poljih upodobljeni grbi predstavljajo dežele Avstro - Ogrskega cesarstva, na lesenih ploščah v notranjosti cerkvene ladje so izpisana imena, do novembra 1916, na bližnjih pobočjih padlih vojakov in so kot simbolični podpisi nikoli zastarele 'mirovne peticije'. Cerkev je bila prvič temeljito obnovljena leta1934 v času italijanske zasedbe Primorske in ponovno med letoma 1980 - 1981. Med leti 2004 - 2005 so bila ponovno izvedena temeljita obnovitvena dela pri odpravi poškodb, ki jih je cerkev utrpela v Velikonočnem potresu leta 1998. Zaradi arhitekturno likovne posebnosti in velike miroljubne sporočilosti je bila crkev Sv. Duha v Javorci leta 2007 vpisana na seznam Evropske kulturne dediščine, decembra 2017 pa je prejela prestižni Znak evropske dediščine kot drugi spomenik v Sloveniji. *Temelji cerkve sv. Ivana na Čemanovi buli, Tolmin (EŠD 18084) domnevno pripadajo krstni cerkvi tolminske župnije. Opuščena in porušena je bila v času Jožefa II. v drugi polovici 18. stol. * [[cerkev sv. Marka, Žabče|cerkev sv. Marka]], [[Žabče]] (EŠD 4070). Prvotna cerkev iz preloma 11./12.stoletja je bila večkrat prezidana. Pod gotskim prezbiterjem iz 15. stol., domnevnim delom Andreja iz Loke, sta bila pri celoviti obnovi cerkve leta 2003 odkrita dva starejša romanska prezbiterija. Leta 1758 je bila cerkev močno preurejena v baročnem slogu in opremljena z zlatimi oltarji 'kobariške delavnice'. Od leta 1949 povsem razdejane cerkve so se ohranile lesene oltarne plastike, ki so ponovno našle svoj prvotni dom leta 1994 v gotskem slogu obnovljeni cerkvi. * [[cerkev sv. Mihaela, Ljubinj|cerkev sv. Mihaela,]] Ljubinj - 'stara cerkev' na Mirih (EŠD 4067) domnevno izhaja še iz postlangobardskega časa v 7./8. stol. Sredi petdesetih let 18. stol. je bila opuščena. Leta 2002 je bila na osnovi ohranjenih ruševin obnovljena v gotskem slogu. *cerkev sv. Mihaela, Ljubinj - 'nova cerkev' (EŠD 27646), je bila sezidana leta 1760 v tedaj prevladujočem baročnem slogu. Poznejše a secco stropne poslikave iz medvojnega časa so delo podobarja Franca Lebana - Valjavca iz Tolmina. Na severni zunanji steni cerkve obešeno kovinsko Razpelo je iz nekdanjega začasnega vojaškeaga pokopališča I. svetovne vojne na planini Lom. * [[cerkev sv. Petra, Zatolmin|cerkev sv. Petra]], [[Zatolmin]] (EŠD 4068) se nahaja na prostoru starejše gotske in romanske predhodnice. V baroku je bil najprej leta 1710 preurejen prezbiteriji, nato leta 1752 še preostali del cerkve. Od nekdanjih dveh zlatih oltarjev 'Kobariške delavnice', ki so bili odstranjeni v 19. stol. so ohranjene štiri lesene sohe. Pri obnovi cerkvene strehe je bila najdena spolja z upodobitvijo apostolove glave, ki je kakovostno delo nekdanje cerkvene poslikave furlanskega mojstra. Pod stropnim beležem cerkvene ladje pa so prekrite a secco poslikave iz medvojnega časa delo podobarja Franca Lebana - Valjavca iz Tolmina. *cerkev Sv. Trojice, Kamno (EŠD 3737) iz leta 1873 je dvoranskega tipa. Med 'Furlanskim potresom' 1976 so bile delno uničene stenske poslikave Clementa Del Nerija iz Gorice, stranska oltarja sta opremljena s slikama olje na platno delo podobarja Jurija Tavčarja iz Idrije. Od ustanovitve samostojne župnije leta 1943 pa do njene ponovne pripojitve tolminski leta 2017 je bila župnijska cerkev. *[[cerkev sv. Urha, Tolmin|cerkev sv. Urha]], [[Tolmin]] (EŠD 4069) prvotno sv. Martina (vsaj do 1278) do leta 1687 župnijska. Sedanja romanska ladja z gotskim prezbiterijem kranjske delavnice iz leta 1470 stoji na mestu predhodne starejše cerkve iz 9./10. stol. V poljih med rebri gotskega zvezdastega oboka prezbiterija z dovršenimi kamnoseško figuralnimi sklepniki, so kakovostne poslikave severnjaške delavnice iz 1472, ki so fragmentarno ohranjene še na južni steni in triosminskem zaključku prezbiterija. Cerkev je bila 1880 barokizirana, med 1. svetovno vojno poškodovana cerkvena ladja je bila po vojni obnovljena v prvotnem romanskem slogu. Leta 2012 so bila ob izvedbi del popotresne obnove ob temeljih prezbiterija najdene dragocene najdbe iz časa ketlaške kulture. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Tolmin]] [[Kategorija:Dekanija Tolmin]] [[Kategorija:Ustanove v Tolminu]] {{Škofija Koper}} drtkaxuffn2aknz7tw70pb0stlcwbam Župnija Komen 0 412643 6688048 6610779 2026-06-11T10:03:29Z Shabicht 3554 6688048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = [[Komen]] 15 a<br>6223 Komen | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Komen]] | dedication = [[sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = 1247 | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Alojzij Kržišnik<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Brestovica, Gorjansko, Škrbina | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Komen]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|kraške dekanije]] [[škofija Koper|Škofije Koper]]. Središče župnije je [[Komen]], obsega pa še vasi [[Brje pri Komnu]], [[Brestovica pri Komnu]], [[Coljava]], [[Gabrovica pri Komnu]], [[Gorjansko]], [[Ivanji Grad]], [[Klanec pri Komnu]], [[Mali Dol]], [[Nadrožica]], [[Preserje pri Komnu]], [[Rubije]], [[Sveto]], [[Šibelji]], [[Škrbina, Komen|Škrbina]], [[Tomačevica]], [[Vale]], [[Volčji Grad]] in [[Zagrajec]]. =Zgodovina= Župnija Komen je bila pod tedanjim imenom Cominum prvič omenjena leta 1247 kot ena izmed župnij v Spodnjem oglejskem arhidiakonatu. Obsegala je ves Komenski Kras, kot prafara je imela krstno in pogrebno pravico. Duhovnike je nastavljal [[Oglejski patriarhat]]. Pozneje je župnija postala središče Komenskega dekanata, ki je leta 1906 obsegal šestnajst župnij. Poleg območja v okolici Komna je obsegal tudi nekatere župnije na Vipavskem. Po podatkih iz 1911 bil dekanat istega leta že okrnjen, vanj namreč ni več sodila [[Župnija Dornberk]]. <ref name="#1">Jože Budal et al. ''Komen: Skozi čas in običaje''. Komen: Občina Komen, 1997.</ref> Brestovica, Gabrovica, Gorjansko in Škrbina so bile župniji Komen pridružene leta 2018, prej so bile samostojne župnije. =Sakralni objekti = * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[Cerkev sv. Jurija, Komen|cerkev svetega Jurija]] v [[Komen|Komnu]] * [[Podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Petra, Gabrovica|cerkev svetega Petra]] v [[Gabrovica pri Komnu|Gabrovici]] * [[Podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev Device Marije, Mali Dol|cerkev Device Marije]] na Obršljanu (nad [[Tomačevica|Tomačevico]]) * [[Podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev Najdenja sv. križa, Ivanji Grad|cerkev najdenja svetega križa]] na [[Ivanji Grad|Ivanjem Gradu]] * [[Podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Tilna, Sveto|cerkev svetega Tilna]] v [[Sveto|Svetem]] * [[Podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Volčji Grad|cerkev svetega Janeza Krstnika]] na [[Volčji Grad|Volčjem Gradu]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[Podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev Lovrenca, Brestovica pri Komnu|cerkev svetega Lovrenca]] v [[Brestovica pri Komnu|Brestovici pri Komnu]] * [[Podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Anastazije, Brestovica pri Komnu|cerkev svete Anastazije]] v [[Brestovica pri Komnu|Brestovici pri Komnu]] * [[Podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Andreja, Gorjansko|cerkev svetega Andreja]] v [[Gorjansko|Gorjanskem]] * [[Podružnična cerkev|podružnična]] [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Škrbina|svetega Antona Puščavnika]] v [[Škrbina|Škrbini]] ===Duhovniki=== *Konrad Glušič (1565−1571) *Janez Tavčar (1571−1574) *Blaž Ansič oziroma Stansič *Štefan Pesler (1650−1665) *Štefan Ranciger *Tomaž Šandrin (1702−1730) *Štefan Šandrin *Luka Čotar (Zotter) *Andrej Pavletič *Franc Štekar (1803−1825) *Mihael Cugič (Zugich) (1777−1786) *Andrej Kocman (1825−1835) *Peter Filej<ref name="#1"/> Manjkajo še župniki od Petra Fileja do danes. *Viktor Kos *Franc Krapež (−) *Peter Černigoj (19??−2016) *Marjan Jakopič (2016) *Alojzij Kržišnik (2024) ==Velikonočna bogoslužja== Bogoslužja velikonočnega tridnevja v Komnu. Na veliki četrtek je maša zadnje večerje s sodelovanjem prvoobhajencev in prenosom najsvetejšega v Božji grob v Komnu, prav tako je so v Komnu obredi velikega petka. Velikonočna vigilija je v komenski cerkvi, po njej je vstajenjska procesija. Slovesna maša na veliko noč je v Komnu, v ostalih podružnicah pa je slovesna velikonočna maša z vstajenjsko procesijo zjutraj oziroma dopoldan: v Škrbini, v Brestovici, na Gorjanskem in v Gabrovici. ==Shodi ob praznovanju zavetnikov== Čeprav je gorjanski zavetnik sveti Andrej, obhajajo glavni shod s procesijo po vasi na nedeljo po godu svetega Mohorja in Fortunata (12. julij). Ker je god škrbinskega zavetnika svetega Antona Puščavnika pozimi, slovesno praznujejo na nedeljo po godu svetega Antona Padovanskega (13. junij). V Gabrovici svetega Petra praznujejo na sam god, 29. junija, s sveto mašo in procesijo po vasi. V Brestovici je praznik svetega Lovrenca v nedeljo po njegovem godu (10. avgust). Prvo nedeljo v maju je na Ivanjem Gradu shod sv. Križa. V nedeljo po 1. septembru je v Svetem ob praznovanje svetega Tilna. Na nedeljo po godu Janeza Krstnika (24. junij) na Volčjem Gradu s sveto mašo in procesijo obeležijo njegov god. Pri Devici Mariji Obršljanski je shod na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Pri sveti Anastaziji v Brestovici je sveta maša prvo nedeljo v septembru popoldan. == Sklici == {{sklici}} =Glej tudi= * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Komen]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Komen]] [[Kategorija:Komen]] {{Škofija Koper}} 38t9980mpgknfmxerpptzv107vjhsae Župnija Senožeče 0 413104 6688075 6610787 2026-06-11T11:03:59Z Shabicht 3554 6688075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Senožeče 84 <br> 6224 Senožeče | parish_church = [[Cerkev sv. Jerneja, Senožeče]] | dedication = [[Sveti Jernej|sv. Jernej]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pavel Kodelja | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | anexed_parishes= Štjak, Vrabče | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Senožeče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|kraške dekanije]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Jerneja, Senožeče|cerkev sv. Jerneja]], [[Senožeče]] - [[župnijska cerkev]] * [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Gabrče|cerkev sv. Antona Padovanskega]], [[Gabrče]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Duha, Senadole|cerkev sv. Duha]], [[Senadole]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Jurija, Potoče|cerkev sv. Jurija]], [[Potoče, Divača|Potoče]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Urha, Laže|cerkev sv. Urha]], [[Laže]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev Žalostna Mati Božja, Dolenja vas|cerkev Žalostna Mati Božja]], [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[cerkev sv. Jakoba, Štjak|cerkev sv. Jakoba]], [[Štjak]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Katarine, Tabor|cerkev sv. Katarine]], [[Tabor, Sežana|Tabor]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Kancijana in sv. Antona Puščavnika, Mahniči|cerkev sv. Kancijana in sv. Antona Puščavnika]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev Gospodovega darovanja, Vrabče|cerkev Gospodovega darovanja]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Štorje|cerkev sv. Janeza Krstnika]], [[Štorje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] (prej župnija Povir) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Senožeče]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Senožeče]] [[Kategorija:Senožeče]] {{Škofija Koper}} 2q39mzppxj6krd59vngqz92hoh371yl 6688077 6688075 2026-06-11T11:04:24Z Shabicht 3554 6688077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Senožeče 84 <br> 6224 Senožeče | parish_church = [[Cerkev sv. Jerneja, Senožeče]] | dedication = [[Sveti Jernej|sv. Jernej]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pavel Kodelja | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Štjak, Vrabče | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Senožeče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|kraške dekanije]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Jerneja, Senožeče|cerkev sv. Jerneja]], [[Senožeče]] - [[župnijska cerkev]] * [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Gabrče|cerkev sv. Antona Padovanskega]], [[Gabrče]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Duha, Senadole|cerkev sv. Duha]], [[Senadole]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Jurija, Potoče|cerkev sv. Jurija]], [[Potoče, Divača|Potoče]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Urha, Laže|cerkev sv. Urha]], [[Laže]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev Žalostna Mati Božja, Dolenja vas|cerkev Žalostna Mati Božja]], [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[cerkev sv. Jakoba, Štjak|cerkev sv. Jakoba]], [[Štjak]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Katarine, Tabor|cerkev sv. Katarine]], [[Tabor, Sežana|Tabor]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Kancijana in sv. Antona Puščavnika, Mahniči|cerkev sv. Kancijana in sv. Antona Puščavnika]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev Gospodovega darovanja, Vrabče|cerkev Gospodovega darovanja]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Štorje|cerkev sv. Janeza Krstnika]], [[Štorje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] (prej župnija Povir) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Senožeče]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Senožeče]] [[Kategorija:Senožeče]] {{Škofija Koper}} 4fw0k6qru89yhj3r1x8liviu4hgi5ld Sind 0 414510 6687868 6612163 2026-06-10T18:28:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name= | name = Sind | native_name = {{hlist|{{Nastaliq|سندھ}} &nbsp;|&nbsp; سنڌ}} | native_name_lang= sd<!-- ISO 639-2 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead --> | type = [[Upravne enote Pakistana|Provinca]] |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Jinnah Mausoleum.JPG | caption1 = [[Mazar-e-Quaid]] | image2 = Rohri.jpg | caption2 = [[Ajubov most]] | image3 = Sunset at Shrine of Shah Abdul Latif Bhittai.jpg | caption3 = [[Svetišče šaha Abdula Latifa Bhittaija]] | image4 = Ranikot fort 2 (asad aman).jpg | caption4 = [[Trdnjava Ranikot]] | image5 = Other side of Moenjodaro by Usman Ghani.jpg | caption5 = [[Mohendžo-daro]] | image6 = | image7 = Shah jahan mosque -Thatta 7(asad aman).jpg | caption7 = [[Mošeja Šaha Džahana, Thatta]] }} |imagesize = | image_flag = Flag of Sindh.svg | flag_alt = | image_seal = Coat of arms of Sindh Province.svg | nickname = Mehran (Vrata v svet) | image_map = Sindh in Pakistan (claims hatched).svg | map_alt = | map_caption = Položaj Sindha v Pakistanu | image_map1 = Sindh-Map.PNG | map_caption1= Karta Sindha | latd = 26.1 | longd = 68.5 | coor_pinpoint = | coordinates_type = type:adm1st_region:PK_dim:500000 | coordinates_display = inline,title | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Pakistan}} | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | parts_style = para | parts_type = Največje mesto | p1 = [[Karači]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 14. avgust 1947,<br>{{small|ponovno 1. julij 1972}} | established_title1 = Prej | established_date1 = del [[Zahodni Pakistan|Zahodnega Pakistana]] | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Karači]] | blank_name_sec1 = Glavni jeziki | blank_info_sec1 = {{unbulleted list||[[urdu]] <small>(nacionalni)</small>| [[angleščina|angleški]] <small>(uradni)</small>| sindi <small>(pogovorni)</small>}} Drugi jeziki: saraiki, kuči, memoni, harjanvi, pendžabi, brahui, beludži, dhatki<ref name=yb2008>{{navedi splet|url= http://www.pbs.gov.pk/sites/default/files/other/yearbook2007/population/16.20.pdf|title= Percentage Distribution of Households by Language Usually Spoken and Region/State, 1998 Census.|work= Pakistan Statistical Year Book 2008|publisher= Federal Bureau of Statistics - Government of Pakistan|accessdate= 15 December 2009|archive-date= 2014-10-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20141028235854/http://www.pbs.gov.pk/sites/default/files/other/yearbook2007/population/16.20.pdf|url-status= dead}}</ref><ref>"[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/545659/Sindh Sindh (State, Pakistan)]" at ''Encyclopædia Britannica Online''</ref> | blank2_name_sec2 = Okraji | blank2_info_sec2 = 6 | blank3_name_sec2 = Okrožja | blank3_info_sec2 = 29 in Karači | blank4_name_sec2 = ''Tehsil'' (podokrožje) | blank4_info_sec2 = 138<ref>{{navedi splet|url=http://www.lgdsindh.com.pk/|title=Government of Sindh|accessdate=2016-02-09|archive-date=2019-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190616174048/http://www.lgdsindh.com.pk/|url-status=dead}}</ref> | government_footnotes = | government_type = [[Provinca]] | governing_body = Skupščina province | leader_party = | leader_title = Guverner | leader_name = Kamran Tessori | leader_title1 = Ministrski predsednik | leader_name1= Murad Ali Šah | leader_title4 = Zgornji dom | leader_name4 = Sindski gornji dom | unit_pref = Metric<!-- or US or UK --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 140.914 | area_note = | elevation_footnotes = | elevation_m = 173 | population_footnotes = <ref name="2023 Census">{{cite web |url=https://www.pbs.gov.pk/sites/default/files/population/2023/Sindh.pdf |title = Announcement of Results of 7th Population and Housing Census-2023 (Sindh province) |date= 5 August 2023 |website = Pakistan Bureau of Statistics (www.pbs.gov.pk) |access-date = 25 November 2023}}</ref> | population_total = 55.696.147 | population_as_of = štetje 2023 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Sindi | population_note = | timezone1 = [[Time in Pakistan|PKT]] | utc_offset1 = +5 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = | area_code = | website = [http://www.sindh.gov.pk sindh.gov.pk] | footnotes= | iso_code = PK-SD }} '''Sindh''' ([[Urdujščina|urdujsko]] سندھ‎, [[sindščina|sindsko]] سنڌ‎, zgodovinsko romanizirano kot Sind) je provinca Pakistana. Sind, ki je v jugovzhodni regiji države, je tretja največja pakistanska provinca po površini in druga največja provinca po številu prebivalcev za Pandžabom. Meji na pakistanski provinci [[Beludžstan]] na zahodu in severozahodu ter [[Pandžab]] na severu. Ima mednarodno mejo z indijskima državama [[Gudžarat]] in [[Radžasthan]] na vzhodu; na jugu jo omejuje tudi [[Arabsko morje]]. Pokrajino Sinda sestavljajo večinoma aluvialne ravnine, ki obdajajo reko [[Ind]], [[puščava Thar|puščavo Thar]] v vzhodnem delu province ob mednarodni meji z Indijo in gorovje Kirthar v zahodnem delu province. Gospodarstvo Sinda je drugo največje v Pakistanu za provinco Pandžab; [[glavno mesto]] province [[Karači]] je najbolj naseljeno mesto v državi, pa tudi njeno glavno finančno središče. Sind je dom velikega dela pakistanskega industrijskega sektorja in vključuje dve najbolj obremenjeni komercialni pristanišči v državi: pristanišče Kasim in pristanišče Karači. Preostanek Sinda sestavlja gospodarstvo, ki temelji na kmetijstvu in proizvaja sadje, potrošniške izdelke in zelenjavo za druge dele države.<ref name="The Nation, 2014">{{cite news|last1=Staff reporter|title=Sindh must exploit potential for fruit production|url=http://nation.com.pk/business/09-Mar-2014/sindh-must-exploit-potential-for-fruit-production|access-date=29 May 2015|agency=The Nation|publisher=The Nation, 2014|date=9 March 2014}}</ref><ref name="SALU Press">{{cite journal|url=https://www.academia.edu/1934949|title=Dates in Sindh|journal=Proceedings of the International Dates Seminar|last2=Saud|first2=Adila A.|publisher=SALU Press|last1=Markhand|first1=Ghulam Sarwar|access-date=29 May 2015}}</ref><ref name="Dawn News, 2007">{{cite news|last1=Editorial|title=How to grow Bananas|url=http://www.dawn.com/news/264225/how-to-grow-bananas|access-date=29 May 2015|agency=Dawn News|publisher=Dawn News, 2007|date=3 September 2007}}</ref> Sind se včasih imenuje ''Bab-ul Islam'' (v prevodu 'Vrata islama'), saj je bila ena prvih regij [[Indijska podcelina|Idijske podceline]], ki je padla pod [[islam|islamsko]] oblast.<ref>{{Cite book|last=Quddus|first=Syed Abdul|url=https://books.google.com/books?id=Q_dtAAAAMAAJ&q=babul+islam+sindh|title=Sindh, the Land of Indus Civilisation|date=1992|publisher=Royal Book Company|isbn=978-969-407-131-2|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=uE26AAAAIAAJ&q=babul+islam+sindh+qasim|title=JPRS Report: Near East & South Asia|date=1992|publisher=Foreign Broadcast Information Service|language=en}}</ref> Pokrajina je znana po svoji posebni kulturi, na katero močno vpliva [[sufizem|sufistični]] islam, pomemben označevalec identitete Sindov tako za hindujce kot muslimane.<ref name="WakabayashiKothari2009">{{cite book|author1=Judy Wakabayashi|author2=Rita Kothari|title=Decentering Translation Studies: India and Beyond|url=https://books.google.com/books?id=viRCNDBYd4kC&pg=PT132|year=2009|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=978-90-272-2430-9|pages=132–}}</ref> Sind je znan po svoji zgodovini v [[bronasta doba|bronasti dobi]] pod [[Indska civilizacija|civilizacijo doline Inda]] in je dom dveh območij svetovne dediščine, ki jih je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine: [[nekropola Makli]] in [[Mohendžo-daro]].<ref>{{cite web|title=Properties inscribed on the World Heritage List (Pakistan)|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pk|website=UNESCO|access-date=14 July 2016}}</ref> == Etimologija == Grki, ki so leta 325 pr. n. št. pod poveljstvom [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] osvojili Sind, so reko Ind imenovali ''Indós'', torej današnji Ind. Stari Iranci so vse, kar je vzhodno od reke Ind, imenovali ''hind''.<ref name="Now or Never">{{cite web|author=Choudhary Rahmat Ali|date=28 January 1933|title=Now or Never. Are we to live or perish forever?|url=http://en.wikisource.org/wiki/Now_or_Never;_Are_We_to_Live_or_Perish_Forever%3F}}</ref><ref name="Ikram1995">{{cite book|author=S. M. Ikram|url=https://books.google.com/books?id=7q9EubOYZmwC&pg=PA177|title=Indian Muslims and partition of India|date=1 January 1995|publisher=Atlantic Publishers & Dist|isbn=978-81-7156-374-6|pages=177–|author-link=|access-date=23 December 2011}}</ref> Beseda ''Sind'' je perzijska izpeljanka [[sanskrt]]skega izraza ''Sindhu'', kar pomeni 'reka', sklicevanje na reko Ind.{{sfn|Phiroze Vasunia|2013|p=6}} Southworth predlaga, da ime ''Sindhu'' izhaja iz ''Cintu'', dravidske besede za datljevo palmo, drevo, ki ga običajno najdemo v Sindu.<ref>Southworth, Franklin. [https://www.academia.edu/7336735/The_Reconstruction_of_Prehistoric_South_Asian_Language_Contact The Reconstruction of Prehistoric South Asian Language Contact] (1990) p. 228</ref><ref>Burrow, T. [https://dsalsrv04.uchicago.edu/cgi-bin/app/burrow_query.py?qs=īntu&searchhws=yes Dravidian Etymology Dictionary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210301115537/https://dsalsrv04.uchicago.edu/cgi-bin/app/burrow_query.py?qs=%C4%ABntu&searchhws=yes |date=1 March 2021 }} p. 227</ref> Prejšnje črkovanje ''Sind'' (iz perzo-arabskega سند) je bilo ukinjeno leta 1988 s spremembo, sprejeto v skupščini Sinda,<ref>{{cite news|title=Sindh, not Sind|url=http://tribune.com.pk/story/506227/sind-not-sindh/|access-date=16 October 2015|work=The Express Tribune|publisher=Web Desk|date=12 February 2013}}</ref> in ime se zdaj piše '''Sindh'''. == Zgodovina == === Antika === {{multiple image | align = left | direction = | width = | header = [[Mohendžo-daro]] | total_width = 300 | perrow = 2 | image1 = Mohenjo-daro Priesterkönig.jpeg | caption1 = Skulptura "Kralj duhovnik" je izklesana iz steatita | image2 = Shiva Pashupati.jpg | caption2 = Pečat Pašupati | image3 = Dancing Girl of Mohenjo-daro.jpg | caption3 = Plešoče dekle iz Mohendžo-daro | image4 = Mohenjodaro Sindh.jpeg | caption4 = Izkopane ruševine Velike kopeli v Mohendžo-daro }} Sindh in okoliška območja vsebujejo ruševine Indske civilizacije. Obstajajo ostanki tisoč let starih mest in struktur, pri čemer je pomemben primer [[Mohendžo-daro]]. Zgrajena okoli leta 2500 pr. n. št. je bila ena največjih naselbin starodavne Indske civilizacije, z značilnostmi, kot so standardiziranae opeka, ulična mreža in pokrit kanalizacijski sistem.<ref>{{Cite book |author=Sanyal, Sanjeev |url=http://worldcat.org/oclc/855957425 |title=Land of the seven rivers : a brief history of India's geography |date=10 July 2013 |publisher=Penguin Books |isbn=978-0-14-342093-4 |oclc=855957425}}</ref><ref>{{cite web |title=Archaeological Ruins at Moanjodaro |url=https://whc.unesco.org/en/list/138 |access-date=September 6, 2014 |website=The United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESCO) website}}</ref> Bilo je eno najzgodnejših večjih mest na svetu, sočasno s civilizacijami [[Stari Egipt|Starega Egipta]], [[Mezopotamija|Mezopotamije]], [[Minojska doba|minojske Krete]] in [[Civilizacija Caral-Supe|Caral-Supeja]]. Mohendžo-daro je bil opuščen v 19. stoletju pr. n. št., ko je Indska civilizacija nazadovala, mesto pa so ponovno odkrili šele v 1920-ih. Na lokaciji mesta, ki je bilo leta 1980 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine,<ref name="mohenjodaro.net">{{cite web |title=Mohenjo-Daro: An Ancient Indus Valley Metropolis |url=http://www.mohenjodaro.net/mohenjodaroessay.html}}</ref> so bila od takrat opravljena obsežna izkopavanja. Najdišču trenutno grozi erozija in neustrezna obnova.<ref>{{Cite news |date=2012-06-26 |title=Mohenjo Daro: Could this ancient city be lost forever? |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/magazine-18491900 |access-date=2022-08-22}}</ref> Postopno izsušitev regije v 3. tisočletju pr. n. št. je bila morda prva spodbuda za njeno urbanizacijo. Sčasoma je dovolj zmanjšala tudi oskrbo z vodo, da je povzročila propad civilizacije in razpršila njeno prebivalstvo proti vzhodu.{{refn|group=lower-alpha|name="Note-Brooke"|{{harvp|Brooke|2014|p=296}}. »Zgodba v Harapski Indiji je bila nekoliko drugačna (glej sliko 111.3). Bronastodobne vasi in urbane družbe v dolini Inda so nekakšna anomalija, saj so arheologi našli malo znakov lokalne obrambe in regionalnega bojevanja. Zdi se, da so obilne monsunske padavine od zgodnjega do srednjega holocena ustvarile pogoje za in da so bile konkurenčne energije usmerjene v trgovino in ne v konflikte. Znanstveniki že dolgo trdijo, da je to deževje oblikovalo izvore urbanih harapskih družb, ki so nastale iz neolitskih vasi okoli leta 2600 pr. n. št v 3. tisočletju, ravno na točki, ko so se harapska mesta začela razvijati. Tako se zdi, da je ta "prva urbanizacija" na jugu Azija je bila prvi odziv ljudstev v dolini Inda na začetek pozno holocenske aridifikacije. Ta mesta so se ohranila 300 do 400 let in nato postopoma opustila, ko so se Harapska ljudstva preselila v razpršene vasi na vzhodnem območju svojih ozemelj, v Pandžab. in dolina Gangesa...' 17 (opomba):<br /> (a) {{harvp|Giosan|Clift|Macklin|Fuller|2012}};<br /> (b) {{harvp|Ponton|Giosan|Eglinton|Fuller|2012}};<br /> (c) {{harvp|Rashid|England|Thompson|Polyak|2011}};<br /> (d) {{harvp|Madella|Fuller|2006}};<br />Compare with the very different interpretations in <br /> (e) {{harvp|Possehl|2002|pp=[https://books.google.com/books?id=pmAuAsi4ePIC&pg=PA239 237–245]}}<br /> (f) {{harvp|Staubwasser|Sirocko|Grootes|Segl|2003}}}} V bronasti dobi je bilo ozemlje Sindha znano kot Sindhu-Sauvīra, pokrivalo je spodnjo dolino Inda, njegova južna meja je bil [[Indijski ocean]], severna meja pa Pandžāb okoli [[Multan]]a.{{sfn|Jain|1974|p=[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.72385/page/n227/mode/2up 209]-[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.72385/page/n227/mode/2up 210]}} Prestolnica Sindhu-Sauvīra se je imenovala Roruka in Vītabhaja ali Vītībhaja in ustreza srednjeveškemu Arohṛ in današnjemu Rohṛī. [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidi]] so osvojili regijo in ustanovili Hinduško satrapijo. Ozemlje je morda ustrezalo območju, ki pokriva spodnje in osrednje porečje Inda (današnje regije Sindh in južni Pandžab v Pakistanu).<ref>"''Hidus'' could be the areas of Sindh, or Taxila and West Punjab." in {{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nNDpPqeDjo0C&pg=PA204 |title=Cambridge Ancient History |date=2002 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521228046 |page=204 |language=en}}</ref> Druga možnost je, da nekateri avtorji menijo, da je bil Hinduš morda na območju Pandžaba. Ta območja so ostala pod perzijskim nadzorom do invazije Aleksandra. Aleksander je za nekaj let osvojil dele Sinda za Pandžabom in za guvernerja imenoval svojega generala Peithona. Zgradil je pristanišče v mestu Patala v Sindu. Čandragupta Maurija se je bojeval z Aleksandrovim naslednikom na vzhodu, [[Selevk I. Nikator|Selevkom I. Nikatorjem]], ko je slednji vdrl. V mirovni pogodbi je Selevk odstopil vsa ozemlja zahodno od reke Ind in ponudil poroko, vključno z delom [[Baktrija|Baktrije]], Čandragupta pa je Selevku podelil 500 slonov.{{sfn|Thorpe|2009|p=33}} Po stoletju [[Maurijsko cesarstvo|maurijske vladavine]], ki se je končala leta 180 pr. n. št., je regija prišla pod Indo-Grke, ki so jim sledili Indo-Skiti, ki so vladali s prestolnico v Minngari. Kasneje so sasanidski vladarji iz vladavine [[Šapur I.|Šapurja I.]] zahtevali nadzor nad območjem Sindha v svojih napisih, znanih kot ''Hind''.<ref>{{cite book|last1=Daryaee|first1=Touraj|url=https://books.google.com/books?id=LU0BAwAAQBAJ&pg=PA17 |title=Sasanian Persia: The Rise and Fall of an Empire|date=2014|publisher=I. B. Tauris |isbn=9780857716668|page=17|language=en|author-link1=}}</ref><ref name="NS">{{cite book |last1=Schindel|first1=Nikolaus|url=https://books.google.com/books?id=GqONDAAAQBAJ&pg=PA127 |title=The Parthian and Early Sasanian Empires: adaptation and expansion|last2=Alram|first2=Michael|last3=Daryaee |first3=Touraj|last4=Pendleton|first4=Elizabeth|date=2016|publisher=Oxbow Books|isbn=9781785702105 |pages=126–129|language=en}}</ref> Lokalna dinastija Rai je izšla iz Sinda in vladala 144 let, sočasno z vdori [[Huni|Hunov]] v Severno Indijo. Aror je veljal za glavno mesto.{{sfn|Wink|1996|pp=133, 152-153}}{{sfn|Asif|2016|pp=65, 81-82, 131-134}} Brahmanska dinastija Sindh je nasledila dinastijo Rai. Večina informacij o njenem obstoju izhaja iz ''Čač Nama'', zgodovinskega poročila o dinastiji Čač-Brahmin.<ref>P. 164 ''Notes on the religious, moral, and political state of India before the Mahomedan invasion, chiefly founded on the travels of the Chinese Buddhist priest Fai Han in India, A.D. 399, and on the commentaries of Messrs. Remusat, Klaproth and Burnouf, Lieutenant-Colonel W.H. Sykes'' by Sykes, Colonel;</ref> Po padcu imperija leta 712, so člani njegove dinastije še vedno upravljali dele Sinda pod kalifatsko provinco Sind [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. === Srednji vek === Po smrti islamskega preroka [[Mohamed]]a je arabska ekspanzija proti vzhodu dosegla regijo Sindh onstran Perzije.<ref name="UNESCO">{{citation|last1=El Hareir|first1=Idris|last2=Mbaye |first2=Ravane |title=The Spread of Islam Throughout the World |url=https://books.google.com/books?id=qVYT4Kraym0C&pg=PA602|year=2012|publisher=UNESCO|isbn=978-92-3-104153-2|page=602}}</ref> Povezava med Sindhom in islamom je bila vzpostavljena z začetnimi muslimanskimi vdori v obdobju [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]]. Al-Hakim ibn Džabalah al-Abdi, ki je leta 649 n. št. napadel Makran, je bil prvi privrženec [[Ali (kalif)|Alija ibn Abu Taliba]].<ref name="MacLean, Derryl N. 1989 pp. 1262">MacLean, Derryl N. (1989), Religion and Society in Arab Sind, pp. 126, BRILL, {{ISBN|90-04-08551-3}}</ref> Med Alijevim kalifatom so številni Jati iz Sinda prišli pod vpliv [[šiitizem|šiitizma]] in nekateri so celo sodelovali v bitki pri Camelu in umrli v boju za Alija. Pod [[Omajadi]] (661–750 n. št.) so številni šiiti iskali zatočišče v regiji Sindh, da bi živeli v relativnem miru na oddaljenem območju. Zijad Hindi je eden od teh beguncev. Prvi spopad s hindujskimi kralji Sinda se je zgodil leta 636 (15 po [[Hidžra|Hidžri]]) pod kalifom Omarjem ibn al-Khatabom z guvernerjem Bahrajna, Uthmanom ibn Abu-al-Aasom, ki je poslal pomorske ekspedicije proti Thanu, Bharuču in Debalu.<ref>{{citation|last1=El Hareir|first1=Idris|last2=Mbaye|first2=Ravane|title=The Spread of Islam Throughout the World|url=https://books.google.com/books?id=qVYT4Kraym0C&pg=PA601 |year=2012|publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-104153-2|pages=601–602}}</ref> Al-Baladhuri navaja, da so zmagali pri Debalu, vendar ne omenja rezultatov drugih dveh napadov. Vendar pa ''Čač Nama'' navaja, da je bil v napadu na Debal poražen in da je njegov guverner ubil vodjo napadov. Te napade naj bi sprožil kasnejši piratski napad na Omajadske ladje.{{sfn|Tripathi|1967|p=337}} Baladhuri dodaja, da je to ustavilo vse nadaljnje vdore do vladavine Osmanov.{{sfn|Asif|2016|p=35}} {{multiple image | align = left | direction = | width = | header = [[Nekropola Makli]] | total_width = 300 | perrow = 2 | image1 = Artwork on Jam nizamuddin tomb.jpg | image2 = Makli 12 cropped - Diwan Shurfa Khan's tomb.jpg | image3 = Jam Mubarak Khan .jpg | image4 = Historical Monuments at Makli, Thatta-108247.jpg | footer = TNekropola Makli v Thatti je eno največjih pogrebnih območij na svetu.<ref>{{Cite web | url=https://whc.unesco.org/en/list/143 | title=Historical Monuments at Makli, Thatta}}</ref> | footer_align = center }} Leta 712 je Mohamed Bin Kasim premagal brahmansko dinastijo in jo priključil Omajadskemu kalifatu. To je pomenilo začetek islama na Indijski podcelini. Dinastija Habari je vladala večjemu delu Velikega Sinda kot napol neodvisen emirat od leta 854 do 1024. Začenši z vladavino Omarja bin Abdul Aziza al-Habarija leta 854 n. št. je regija leta 861 postala napol neodvisna od [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]], medtem ko še naprej nominalno obljublja zvestobo abasidskemu kalifu v [[Bagdad]].<ref name="Singh2">P. M. ( Nagendra Kumar Singh), ''Muslim Kingship in India'', Anmol Publications, 1999, {{ISBN|81-261-0436-8}}, {{ISBN|978-81-261-0436-9}} pg 43-45.</ref><ref name="Maclean2">P. M. ( Derryl N. Maclean), ''Religion and society in Arab Sindh'', Published by Brill, 1989, {{ISBN|90-04-08551-3}}, {{ISBN|978-90-04-08551-0}} pg 140-143.</ref> Habari so vladali Sindu, dokler jih leta 1026 ni premagal sultan Mahmud Ghaznavi, ki je nato uničil staro Habarijevo prestolnico Mansuro in regijo priključil Gaznavidskemu imperiju, s čimer je končal arabsko vladavino Sindha.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=6lI9AAAAMAAJ&q=ghaznavid+mansura|title=An Observation: Perspective of Pakistan|last=Abdulla|first=Ahmed|date=1987|publisher=Tanzeem Publishers|language=en}}</ref> Dinastija Soomra je bila lokalna sindhi muslimanska dinastija, ki je vladala med zgodnjim 11. stoletjem in 14. stoletjem.<ref name="Dani-2007">{{Cite book |last=Dani |first=Ahmad Hasan |url=https://books.google.com/books?id=D_xtAAAAMAAJ&q=soomra+dynasty |title=History of Pakistan: Pakistan through ages |date=2007 |publisher=Sang-e Meel Publications |isbn=978-969-35-2020-0 |pages=218 |language=en |quote=But as many kings of the dynasty bore Hindu names, it is almost certain that the Soomras were of local origin. Sometimes they are connected with Paramara Rajputs, but of this there is no definite proof.}}</ref> Poznejši kronisti, kot sta Ali ibn al-Athir (okoli poznega 12. st.) in Ibn Khaldun (okoli poznega 14. st.), so pripisali padec Habaridov Mahmudu iz Ghaznija, kar je potrdilo argument, da je bil Hafif zadnji Habarid. Zdi se, da so se Somri uveljavili kot regionalna sila v tem vakuumu moči. Ghuridi in Ghaznavidi so še naprej vladali delom Sinda v 11. in zgodnjem 12. stoletju skupaj s Somrusom. Natančne razmejitve še niso znane, vendar so bili Somri verjetno osredotočeni na spodnji Sindh. Nekateri od njih so bili privrženci ismailizma. Eden od njihovih kraljev Šimudin Čamisar se je podredil Iltutmišu, delhijskemu sultanu, in mu je bilo dovoljeno, da ostane vazal.<ref name="Ray201932">{{cite book |author=Aniruddha Ray |url=https://books.google.com/books?id=jNSNDwAAQBAJ&pg=PT43 |title=The Sultanate of Delhi (1206-1526): Polity, Economy, Society and Culture |date=4 March 2019 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-00-000729-9 |pages=43–}}</ref> Samms je kmalu po letu 1335 strmoglavil Somre in ustanovil sultanat Sindh. Zadnji vladar Somre se je zatekel k guvernerju Gudžarata pod zaščito Mohameda bin Tughluka, sultana v Delhiju.<ref name="(Pakistan)Latif197622">{{cite book |author1=Census Organization (Pakistan) |url=https://books.google.com/books?id=63maAAAAIAAJ&q=yadav+rajputs |title=Population Census of Pakistan, 1972: Larkana |author2=Abdul Latif |publisher=Manager of Publications |year=1976}}</ref> Mohamed bin Tughlak je leta 1351 izvedel odpravo proti Sindu in umrl v Sondhi, verjetno v poskusu obnovitve Somrov. S tem so se Sami osamosvojili. Naslednji sultan Firuz Šah Tughlak je leta 1365 in 1367 neuspešno napadel Sind, vendar je z okrepitvami iz Delhija kasneje dosegel Banbhinijovo predajo. Za nekaj časa so bili Samasi spet podvrženi Delhiju. Kasneje, ko je S[[ultanat Delhi]] propadel, so postali popolnoma neodvisni. Džam Unar je bil ustanovitelj dinastije Sama, ki jo omenja [[Ibn Batuta]]. Civilizacija Sama je pomembno prispevala k razvoju indo-islamskega arhitekturnega sloga. [[Thatta]] je znana po svoji nekropoli, ki pokriva 10 kvadratnih kilometrov na hribu Makli.<ref>[http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=2179&order_by=year&showdescription=1 Archnet.org: Thattah] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120606120407/https://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=2179&order_by=year&showdescription=1|date=2012-06-06}}</ref> V Sindu je pustil pečat z veličastnimi strukturami, vključno z nekropolo Makli svojih kraljev v Thatti. Kasneje so jih strmoglavili turški Arguni v poznem 15. stoletju.<ref>The Travels of Marco Polo - Complete (Mobi Classics) By Marco Polo, Rustichello of Pisa, Henry Yule (Translator)</ref><ref name="Bosworth p. 329">Bosworth, "New Islamic Dynasties," p. 329</ref> === Moderna doba === [[File:Elaborately illustrated map of the Thatta Subah of the Mughal Empire, commissioned by Jean Baptiste Joseph Gentil, ca.1770.jpg|thumb|left|Izpopolnjeno ilustriran zemljevid Thatta Subah Mogulskega cesarstva, ki ga je naročil Jean Baptiste Joseph Gentil, približno 1770]] V poznem 16. stoletju je Sind pripeljal v [[Mogulsko cesarstvo]] [[Akbar]], sam rojen v kraljestvu Radžputana v Umerkotu v Sindu.<ref name="Cambridge">{{cite book |last1=Tarling |first1=Nicholas |url=https://books.google.com/books?id=jtsMLNmMzbkC&pg=PA39 |title=''The Cambridge History of Southeast Asia'' by Nicholas Tarling p.39 |year=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521663700}}</ref> Mogulska vladavina iz glavnega mesta province Thatta naj bi trajala v spodnjem Sindu do zgodnjega 18. stoletja, medtem ko je zgornjemu Sindu vladala avtohtona dinastija Kalhora, ki je utrdila svojo oblast iz glavnega mesta Khudabad, preden se je od leta 1768 preselila v [[Hiderabad, Pakistan|Hiderabad]].<ref>{{Cite book |last=Brohī |first=ʻAlī Aḥmad |url=https://books.google.com/books?id=0gBuAAAAMAAJ&q=Kalhoras+a+local+Sindhi+tribe+of+Channa+origin |title=The Temple of Sun God: Relics of the Past |date=1998 |publisher=Sangam Publications |pages=175 |language=en |quote="Kalhoras a local Sindhi tribe of Channa origin..."}}</ref> Talpurji so nasledili Kalhore in ustanovile so se štiri veje dinastije. Ena je vladala spodnjemu Sindu iz mesta Hiderabad, druga je vladala zgornjemu Sindu iz mesta Khairpur, tretja je vladala okoli vzhodnega mesta Mirpur Khas, četrta pa je imela sedež v Tando Mohamed Kan. Bili so etnično Balohi in večino svoje vladavine podrejeni cesarstvu Durrani in so mu bili prisiljeni plačevati davek.<ref>{{cite book |last1=Baloch |first1=Inayatullah |url=https://books.google.com/books?id=Ox0NAAAAIAAJ&q=talpurs+vassals |title=The Problem of "Greater Baluchistan": A Study of Baluch Nationalism |date=1987 |publisher=Steiner Verlag Wiesbaden |isbn=9783515049993 |page=121}}</ref> Vladali so od leta 1783 do leta 1843, ko so jih Britanci porazili v bitki pri Mianiju in Dubbu. Severna veja Khairpur dinastije Talpur pa je še naprej ohranjala določeno stopnjo suverenosti med britansko vladavino kot knežja država Khairpur, katere vladar se je oktobra 1947 kot avtonomna regija odločil pridružiti novemu [[Pakistan]]u kot avtonomna regija, preden je leta 1955 popolnoma združena z Zahodnim Pakistanom. ==== Britanska Indija ==== [[File:Bombay Prov 1909.jpg|thumb|right|upright|Sindh je leta 1909 postal del predsedstva Bombaja]] Britanci so osvojili Sindh leta 1843. General Charles Napier naj bi poročal o zmagi generalnemu guvernerju z enobesednim telegramom, in sicer ''Peccavi'' – ali 'grešil sem' (latinsko).<ref>General Napier je apokrifno poročal o osvojitvi province svojim nadrejenim z enobesednim sporočilom ''peccavi'', dekliško besedno igro, zabeleženo v reviji ''Punch'', ki se opira na pomen latinske besede: "Imam greh", enakozvočno "imam Sindh". Eugene Ehrlich, ''Nil Desperandum: A Dictionary of Latin Tags and Useful Phrases ''[Original title: ''Amo, Amas, Amat and More''], BCA 1992 [1985], p. 175.</ref> Britanci so imeli pri svoji vladavini nad Sindom dva cilja: utrditi britansko vladavino in uporabiti Sind kot trg za britanske izdelke ter vir prihodkov in surovin. Z vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo so Britanci upali, da bodo Sindh izkoristili za njegov gospodarski potencial. Britanci so Sindh nekaj let pozneje po priključitvi vključili v Bombajsko predsedstvo. Oddaljenost od glavnega mesta province, [[Bombaj]]a, je povzročila pritožbe, da je bil Sindh zapostavljen v nasprotju z drugimi deli predsedstva. Občasno so razmišljali o združitvi Sindha s provinco Pandžab, vendar so ga zavrnili zaradi britanskega nestrinjanja in nasprotovanja Sindhijev, tako s strani muslimanov kot hindujcev, da bi bili priključeni Pandžabu. Kasneje je rasla želja po ločenem upravnem statusu za Sindh. Na letnem zasedanju Indijskega nacionalnega kongresa leta 1913 je Sindhi Hinduj predstavil zahtevo po ločitvi Sindha od predsedstva Bombaja na podlagi edinstvenega kulturnega značaja Sindha. To je odražalo željo večinoma hindujskega trgovskega razreda Sindha, da se osvobodi tekmovanja s poslovnimi interesi močnejšega Bombaja. Medtem je sindsko politiko v 1920-ih zaznamoval vse večji pomen [[Karači]]ja in kalifatskega gibanja.<ref name="Malik1999">{{citation|author=I. Malik|title=Islam, Nationalism and the West: Issues of Identity in Pakistan |url=https://books.google.com/books?id=oyWBDAAAQBAJ&pg=PA56|date=3 June 1999|publisher=Palgrave Macmillan UK|isbn=978-0-230-37539-0|pages=56–}}</ref> Številni sindski piri, potomci sufijskih svetnikov, ki so se spreobrnili v Sindu, so se pridružili kalifatskemu gibanju, ki je propagiralo zaščito Osmanskega kalifata, tisti piri, ki se niso pridružili gibanju, pa so opazili upad svojih privržencev. Piri so ustvarili veliko podporo kalifatu v Sindu. Sind je pristal na čelu kalifatskega gibanja. Čeprav je Sindh imel čistejši zapis skupne harmonije kot drugi deli Indije, sta muslimanska elita province in nastajajoči muslimanski srednji razred zahtevala ločitev Sindha od predsedstva Bombaja kot zaščito za svoje interese. V tej kampanji so lokalni sindhi muslimani identificirali 'hindujca' z Bombajem namesto s Sindhom. Sindhi hindujci so veljali za zastopnike interesov Bombaja namesto večine sindhi muslimanov. Sindhi hindujci so večinoma nasprotovali ločitvi Sindha od Bombaja. Čeprav je Sindh imel kulturo verskega [[sinkretizem|sinkretizma]], skupne harmonije in strpnosti zaradi Sindhove močne sufijske kulture, v kateri so sodelovali tako sindhi muslimani kot sindhi hindujci, so tako muslimanska zemljiška elita, ''vaderas'', kot hindujski trgovski elementi, ''banias'', sodelovali v zatiranje večinoma muslimanskega kmečkega prebivalstva v Sindu, ki je bilo ekonomsko izkoriščano. Sindhi muslimani so sčasoma zahtevali ločitev Sinda od predsedstva Bombaja, čemur so nasprotovali Sindhi hindujci. Na prvih provinčnih volitvah v Sindu po ločitvi od Bombaja leta 1936 so bili gospodarski interesi bistveni dejavnik politike, ki je temeljila na verskih in kulturnih vprašanjih.<ref name="Jalal2002">{{harvnb|Jalal|2002|p=415}}</ref> Zaradi britanske politike je bilo veliko zemlje v Sindu v desetletjih prešlo iz muslimanskih v hindujske roke. V Sindu so se povečale verske napetosti zaradi vprašanja Sukkur Manzilgah, kjer so se muslimani in hindujci prepirali glede zapuščene mošeje v bližini območja, svetega za hindujce. Muslimanska liga Sindh je izkoristila to vprašanje in se zavzemala za vrnitev mošeje muslimanom. Posledično je bilo zaprtih tisoč članov muslimanske lige. Sčasoma je vlada zaradi panike mošejo vrnila muslimanom. Ločitev Sindha od predsedstva Bombaja je spodbudila sindške muslimanske nacionaliste, da podprejo pakistansko gibanje. Čeprav so Pandžabu in severozahodni mejni provinci vladale stranke, sovražne do Muslimanske lige, je Sind ostal zvest Džinahu. Čeprav je vidni sindhi muslimanski nacionalist G. M. Syed sredi 1940-ih zapustil Vseindijsko muslimansko ligo in se njegov odnos z Džinahom ni nikoli izboljšal, je velika večina sindhi muslimanov podprla ustanovitev Pakistana in v njem videla svojo rešitev. Sindška podpora pakistanskemu gibanju je nastala iz želje sindškega muslimanskega poslovnega razreda, da bi izrinil svoje hindujske tekmece.<ref name="Kukreja2003">{{citation|author=Veena Kukreja|title=Contemporary Pakistan: Political Processes, Conflicts and Crises|url=https://books.google.com/books?id=dp05sFFSAbIC&pg=PA138|date=24 February 2003|publisher=SAGE Publications|isbn=978-0-7619-9683-5|pages=138–}}</ref> Vzpon Muslimanske lige do stranke z najmočnejšo podporo v Sindu je bil v veliki meri povezan z njeno pridobitvijo verskih družin. Čeprav se je Muslimanska liga prej slabo odrezala na volitvah leta 1937 v Sindu, ko so lokalne sindške muslimanske stranke osvojile več sedežev, je Muslimanska liga pridobila podporo lokalnih pirov leta 1946, kar ji je pomagalo pridobiti oporo v provinci, in ni trajalo dolgo, da je velika večina sindskih muslimanov začela kampanjo za ustanovitev Pakistana.<ref name="Malik19992">{{cite book |author=I. Malik |url=https://books.google.com/books?id=oyWBDAAAQBAJ&pg=PA56 |title=Islam, Nationalism and the West: Issues of Identity in Pakistan |date=3 June 1999 |publisher=Palgrave Macmillan UK |isbn=978-0-230-37539-0 |pages=56–}}</ref><ref name="Kukreja20032">{{cite book |author=Veena Kukreja |url=https://books.google.com/books?id=dp05sFFSAbIC&pg=PA138 |title=Contemporary Pakistan: Political Processes, Conflicts and Crises |date=24 February 2003 |publisher=SAGE Publications |isbn=978-0-7619-9683-5 |pages=138–}}</ref> ==== Razdelitev (1947) ==== Leta 1947 nasilje ni predstavljalo glavnega dela sindskih izkušenj, za razliko od Pandžaba. V Sindu je bilo zelo malo primerov nasilja, deloma zaradi kulture verske strpnosti, ki je bila pod vplivom sufijev, in deloma zaradi tega, ker Sindh ni bil razdeljen in je namesto tega postal del Pakistana v celoti. Sindhi hindujci, ki so odšli, so to na splošno storili iz strahu pred preganjanjem in ne zaradi samega preganjanja zaradi prihoda muslimanskih beguncev iz Indije. Sindhi hindujci so razlikovali med lokalnimi sindhi muslimani in muslimani migranti iz Indije. Veliko število sindhi hindujcev je potovalo v Indijo po morju, v pristanišča Bombaj, Porbandar, Veraval in Okha. == Demografija == Sindh ima drugi najvišji indeks človekovega razvoja od vseh pakistanskih provinc, in sicer 0,628.<ref>{{cite web|url=https://www.spdc.org.pk/pubs/rr/rr73.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20090521023211/http://www.spdc.org.pk/pubs/rr/rr73.pdf|title=Social Policy and Development Centre &#124;|archive-date=21 May 2009|website=www.spdc.org.pk}}</ref> Popis prebivalstva Pakistana leta 2023 je pokazal 55,7 milijona prebivalcev. === Religija === {{Pie chart|value1=90|color1=Green|label1=[[Islam]]|value2=8.8|color2=Orange|label2=[[Hinduizem]]|value3=0.98|color3=Blue|label3=[[Krščanstvo]]|value4=0.03|color4=Black|label4=[[Ahmadija]]|caption=Religija v Sindhu glede na popis Pakistana 2023|value5=0.01|value6=<0.01|value7=0.07|color5=Yellow|color6=White|color7=Gray|label5=[[Sikhizem]]|label6=[[Zaratustrstvo]]|label7=Drugo|thumb=left}} Islam v Sindu ima dolgo zgodovino, začenši z zavzetjem Sinda s strani Mohameda Bin Kasima leta 712 n. št. Sčasoma se je večina prebivalstva v Sindu spreobrnila v islam, zlasti na podeželju. Danes muslimani predstavljajo 90 % prebivalstva in so bolj prevladujoči v mestih kot na podeželju. Islam v Sindu ima močan sufijski etos s številnimi muslimanskimi svetniki in mistiki, kot je sufijski pesnik [[Šah Abdul Latif Bhittai]], ki je zgodovinsko živel v Sindu. Ena priljubljena legenda, ki poudarja močno prisotnost sufijev v Sindu, je, da je 125.000 sufijskih svetnikov in mistikov pokopanih na hribu Makli blizu Thatte.<ref>Annemarie Schimmel,&nbsp;''Pearls from Indus''&nbsp;Jamshoro, Sindh, Pakistan: Sindhi Adabi Board (1986). See pp. 150.</ref> Razvoj sufizma v Sindu je bil podoben razvoju sufizma v drugih delih muslimanskega sveta. V 16. stoletju sta bila v Sindu uvedena dva sufijska ''tareeqata'' (redova) – Qadria in Nakšbandia. Sufizem še naprej igra pomembno vlogo v vsakdanjem življenju Sindijev.<ref>{{Cite news|url=https://www.dawn.com/news/1161050|title=Can Sufism save Sindh?|date=2015-02-02|work=DAWN.COM|access-date=2017-03-30|language=en}}</ref> Leta 1941, zadnji popis, opravljen pred delitvijo Indije, je bilo skupno prebivalstvo Sindha 4.840.795, od tega 3.462.015 (71,5 %) muslimanov, 1.279.530 (26,4 %) hindujcev, preostali pa so bili plemena, sikhi, kristjani, Parsi, džainisti, Judje in budisti. Sindh ima tudi najvišji odstotek hindujcev v Pakistanu na splošno, ki predstavljajo 8,8 % prebivalstva, približno 4,9 milijona ljudi in 13,3 % podeželskega prebivalstva province glede na pakistansko poročilo o popisu leta 2023. Te številke vključujejo tudi načrtovano kastno populacijo, ki znaša 1,7 % celotnega prebivalstva v Sindu (ali 3,1 % na podeželskih območjih) in se domneva, da je premalo sporočeno, pri čemer so nekateri člani skupnosti namesto tega šteti pod glavno hindujsko kategorijo.<ref>{{Cite news|url=https://www.thenews.com.pk/print/197657-Scheduled-castes-have-a-separate-box-for-them-but-only-if-anybody-knew|title=Scheduled castes have a separate box for them, but only if anybody knew|access-date=19 September 2020}}</ref> Čeprav je pakistanski hindujski svet trdil, da v provinci Sindh živi 6.842.526 hindujcev, kar predstavlja približno 14,29 % prebivalstva regije. Okrožje Umerkot v puščavi Thar je edino večinsko hindujsko okrožje v Pakistanu. Tempelj Šri Ramapir v Tandoalahjarju, katerega letni festival je drugo največje hindujsko romanje v Pakistanu, je v Sindu.<ref>{{cite news |title=Hindu's converge at Ramapir Mela near Karachi seeking divine help for their security |website=The Times of India |date=26 September 2012 |url=http://timesofindia.indiatimes.com/india/Hindus-converge-at-Ramapir-Mela-near-Karachi-seeking-divine-help-for-their-security/articleshow/16557691.cms |access-date=2020-10-13}}</ref> Sind je tudi edina provinca v Pakistanu, ki ima ločen zakon za urejanje hindujskih porok. Ocene skupnosti iz leta 2020 so pokazale, da je populacija Sikhov v Sindu znašala približno 10.000 oseb, medtem ko je popis leta 2023 pokazal populacijo 5182 Sikhov. === Jeziki === Po popisu leta 2023 je najbolj razširjen jezik v provinci sindhi, prvi jezik 33.462.299 60 % prebivalstva. Sledijo mu urdujščina 12.409.745 (22 %), paštunščina 2.955.893 (5,3 %), pandžabščina 2.265.471 (4,1 %), baločščina 1.208.147 (2,2 %), saraiki 913.418 (1,6 %) in hindko 830.581 (1,5), brahui 265.769, Mevati 57.059, Kašmiri 53.249, Balti 27.193, Šina 22.273, Košistani 14.885, 777 Kalaša in drugi so 1.151.650.<ref>https://www.pbs.gov.pk/sites/default/files/population/2023/tables/sindh/dcr/table_11.pdf {{Bare URL PDF|date=August 2024}}</ref> Drugi manjšinski jeziki so Kutči, Gudžarati, Aer, Bagri, Bhaja, Brahui, Dhatki, Ghera, Goaria, Gurgula, Džadgali, Džandavra, Džogi, Kabutra, Kači Koli, Parkari Koli, Vadijari Koli, Loarki, Marvari, Sansi in Vaghri.<ref>{{cite web|editor-last1 = Eberhard| editor-first1 = David M.| editor-last2 = Simons| editor-first2 = Gary F.| editor-last3 =Fennig |editor-first3 = Charles D.| year=2019|title = Pakistan - Languages|website=Ethnologue|edition=22nd|url=https://www.ethnologue.com/country/PK/languages}}</ref> Mesto Karači je najbolj multietnično mesto v Sindu, ki gosti večino urdu govorečega prebivalstva province, ki tvori pluralnost, poleg številnih drugih skupin. == Geografija == [[File:Manora Beach 1100641.JPG|thumb|left|Polotok Manora]] [[File:Blackbuck1-Kirthar National Park.jpg|thumb|left|Sindski kozorog v narodnem parku Kirthar]] Sind je v zahodnem delu južne Azije in na zahodu meji na [[Iransko višavj]]e. Geografsko je tretja največja provinca Pakistana, ki se razteza približno 579 kilometrov od severa proti jugu in 442 kilometrov (skrajno) ali 281 kilometrov (povprečno) od vzhoda proti zahodu, s površino 140.915 kvadratnih kilometrov pakistanskega ozemlja. Sind je omejen s [[puščava Thar|puščavo Thar]] na vzhodu, gorovjem Kirthar na zahodu in Arabskim morjem ter [[Kaško močvirje|Kaškim močvirjem]] na jugu. V središču je rodovitna ravnina ob reki Ind. Sindh je razdeljen na tri glavne geografske regije: Siro ('zgornja država'), alias Zgornji Sindh, ki je nad [[Sehvan]]om; Vičolo ('srednja država') ali Srednji Sindh, od Sehvana do Hiderabada; in Lāṟu ('nagnjena, padajoča dežela') ali Spodnji Sindh, večinoma sestavljen iz [[Indova delta|Indove delte]] pod Hiderabadom.<ref name="Haig 1894">{{cite book |last1=Haig |first1=Malcolm Robert |title=The Indus Delta Country: A Memoir, Chiefly on Its Ancient Geography and History |date=1894 |publisher=Kegan Paul, Trench, Trübner & Co. |location=London |page=1 |url=https://archive.org/details/indusdeltacount00haiggoog |access-date=29 January 2022}}</ref> === Rastlinstvo === [[File:Sindhri Mango.JPG|thumb|Sindhri je med 10 najboljšimi sortami manga na svetu.<ref>{{cite web|url=https://www.khaleejtimes.com/nation/dubai/queen-of-mangoes-sindhri-from-pakistan-in-uae|title=Queen of Mangoes: Sindhri from Pakistan now in UAE|last=Menon|first=Sunita|website=Khaleej Times|access-date=2019-09-22|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308102955/https://www.khaleejtimes.com/nation/dubai/queen-of-mangoes-sindhri-from-pakistan-in-uae|url-status=dead}}</ref>]] Pokrajina je večinoma sušna z redko vegetacijo, razen namakane doline Inda. Drevesa pritlikave palme, ''Acacia rupestris'' (senegalia, kher) in ''Tecomella undulata'' (lohira) so značilne za zahodno hribovje. V dolini Inda prevladuje ''Acacia nilotica'' (babul, babur, arabski gumi) in se pojavlja v gostih gozdovih ob bregovih Inda. ''Azadirachta indica'' (neem, nim), ''Zizyphys vulgaris'' (bir, ber), ''Tamarix orientalis'' (jujuba lai) in ''Capparis aphylla'' (karira) so med bolj pogostimi drevesi. [[Mango]], [[Pravi datljevec|datljeve palme]] in nedavno uvedena [[bananovec|banana]], [[gvajava]], [[pomaranča]] in [[sapodila[[ (''Manilkara zapota'') so tipična sadna drevesa. Obalni pas in potoki so bogati s polvodnimi in vodnimi rastlinami, obalni otoki delte Inda pa imajo gozdove [[mangrove]] ''Avicennia tomentosa'' (timer) in ''Ceriops candolleana'' (čaunir, ostrogasta ali indijska mangrova). Vodne lilije rastejo v izobilju v številnih jezerih in ribnikih, zlasti v spodnjem delu regije Sindh. === Živalstvo === [[File:Schnabeldelphin-drawing.jpg|thumb|right|[[Indski rečni delfin]]]] Med divjimi živalmi v zahodnem skalnem območju najdemo sindskega kozoroga (''Capra aegagrus blythi'', sareh), indijsko antilopo (''Antilope cervicapra''), [[urial]]a in azijskega črnega medveda (''Ursus thibetanus''). Leopard je zdaj redek in azijski gepard je izumrl. ''Pirrang'' ([[ribiška tigrasta mačka]]) iz vzhodne puščavske regije prav tako izginja. Jelen se pojavlja v nižjih skalnatih planotah in v vzhodni regiji, tako kot progasta hijena (čarakh), šakal, lisica, ježevec, navadni sivi mungos in [[pravi jež]]. Sindski pekari, rdečerjavi ris (''Lynx rufus'') in [[karakal]] živijo na nekaterih območjih. Indijski jelen (''Axis porcinus'') in medved se pojavljata zlasti v osrednjem poplavnem pasu. Tu so netopirji, kuščarji in plazilci, vključno s kobro, lundijem (gadom) in skrivnostnim sindskim kraitom (''Bungarus'') iz regije Thar, ki naj bi žrtvi v spanju posrkal sapo. Nekaj ​​nenavadnih opažanj azijskih gepardov se je zgodilo leta 2003 blizu meje z Beludžistanom v gorovju Kirthar. Redka ovratničarka (''Chlamydotis undulata'') meni, da je toplo podnebje Sindha primerno za počitek in parjenje. Žal jo lovijo domačini in tujci. Krokodili so redki in naseljujejo samo zaledne vode Inda, vzhodni kanal Nara in zaledne vode Karačija. Poleg velikega števila morskih rib morja vzdolž obale Sindha pogosto obiščejo indo-pacifiški grbasti delfin (''Sousa chinensis''), belokljuni pisani delfin (''Lagenorhynchus albirostris''), brazdasti kit (''Balaenoptera'') ali [[sinji kit]] in skati. Pallo (soboljevka ''Anoplopoma fimbria''), morska riba, se vsako leto od februarja do aprila povzpne v Ind, da bi se drstila. [[Indski rečni delfin]] je med najbolj ogroženimi vrstami v Pakistanu in ga najdemo v delu reke Ind v severnem Sindu. Predvsem v osrednjem poplavnem pasu se pojavljata jelenjad in medved. Čeprav ima Sindh polsušno podnebje, zaradi svojih obalnih in rečnih gozdov, ogromnih sladkovodnih jezer, gora in puščav Sindh podpira veliko količino raznolikih prostoživečih živali. Zaradi polsušnega podnebja Sindha izpuščeni gozdovi podpirajo povprečno populacijo šakalov in kač. Narodni parki, ki jih je ustanovila pakistanska vlada v sodelovanju s številnimi organizacijami, kot sta [[Svetovni sklad za naravo]] in Sindh Wildlife Department, podpirajo ogromno različnih živali in ptic. [[Narodni park Kirthar]] v pogorju Kirthar se razprostira na več kot 3000 km² puščave, zakrnelih drevesnih gozdov in jezera. KNP podpira sindške kozoroge, divje ovce (urial) in črnega medveda ter redkega leoparda. Obstajajo tudi občasna opažanja sindskega pekarija, risa ali karakala. Obstaja projekt za uvedbo tigrov in azijskih slonov v KNP blizu velikega jezera Hub Dam. Med julijem in novembrom, ko monsunski vetrovi pihajo na obalo z oceana, orjaške zelenkaste želve (''Lepidochelys olivacea'') izležejo jajca ob morski strani. Želve so zaščitene vrste. Ko samice izležejo in jih pustijo zakopane pod peskom, uradniki SWD in WWF vzamejo jajca in jih zaščitijo pred plenilci, dokler se ne izležejo. <gallery> File:Capra ibex ibex – 03.jpg |Sindski kozorog (''Capra aegagrus blythi''), simbol province<ref name="Faiza Ilyas">{{cite news|last1=Ilyas|first1=Faiza|title=Provincial mammal, bird notified|url=http://www.dawn.com/news/733088|access-date=3 November 2016|newspaper=Dawn|date=10 July 2012}}</ref> File:Naturalis_Biodiversity_Center_-_ZMA.AVES.25872_-_Melanoperdix_niger_niger_Vigors,_1829_-_Phasianidae_-_skin_specimen.jpeg |Črna jerebica (''Melanoperdix niger''), ptica province<ref>{{cite web |url=http://www.pakistantoday.com.pk/2011/12/14/city/karachi/%E2%80%98our-sindhi-symbols-%E2%80%93-ibex-black-partridge%E2%80%99/|title=Our Sindhi symbols – ibex, black partridge|author=Amar Guriro |date=14 December 2011 |website= Pakistan Today|access-date=6 September 2014}}</ref> File:Neem-Tree.jpg|''Azadirachta indica'' (neem), drevo province<ref>{{cite web |url=http://www.dawn.com/news/978487/govt-declares-neem-provincial-tree|title=Govt declares Neem 'provincial tree'|date=15 April 2010 |website= Dawn|access-date=6 September 2014}}</ref> </gallery> === Podnebje === [[File:Ayub.jpg|thumb|upright=1.1|[[Železniški most Lansdowne]]]] Sindh leži v tropskem do subtropskem območju; poleti je vroče, pozimi pa blago do toplo. Temperature se med majem in avgustom pogosto dvignejo nad 46 °C, najnižja povprečna temperatura 2 °C pa se pojavi decembra in januarja v severnih in višjih predelih. Letna količina padavin v povprečju znaša približno sedem centimetrov in pada predvsem julija in avgusta. Jugozahodni monsunski veter se začne sredi februarja in traja do konca septembra, medtem ko hladen severni veter piha v zimskih mesecih od oktobra do januarja. Sindh leži med dvema [[monsun]]oma – jugozahodnim monsunom iz Indijskega oceana in severovzhodnim ali umikajočim se monsunom, ki ga k sebi usmerjajo himalajske gore – in se izmika vplivu obeh. Pomanjkanje padavin v regiji se kompenzira s poplavljanjem Inda dvakrat letno, ki ga povzroči spomladansko in poletno taljenje himalajskega snega in padavine v monsunski sezoni. Sindh je razdeljen na tri podnebne regije: Siro (zgornja regija s središčem v Džacobabadu), Vičolo (srednja regija s središčem v Hiderabadu) in Lar (spodnja regija s središčem v Karačiju). Toplotni ekvator poteka skozi zgornji Sindh, kjer je zrak na splošno zelo suh. Temperature v osrednjem Sindu so na splošno nižje od tistih v zgornjem Sindu, a višje od tistih v spodnjem Sindu. Poleti so značilni suhi, vroči dnevi in ​​hladne noči. Najvišja temperatura v osrednjem Sindu običajno doseže 43–44 °C. Spodnji Sindh ima blažje in vlažno morsko podnebje, na katerega vplivajo jugozahodni vetrovi poleti in severovzhodni vetrovi pozimi, z manj padavin kot v osrednjem Sindu. Najvišja temperatura v Spodnjem Sindu doseže približno 35–38 °C. V pogorju Kirthar na višini 1800 m in višje na hribu Gorakh in drugih vrhovih v okrožju Dadu so zabeležili temperature blizu ledišča, pozimi pa je bilo kratkotrajno sneženje. === Večja mesta === Po popisu leta 2023 obstajata dve megamesti, več kot deset milijonskih mest in 100 mest s 100.000 prebivalci ali več. Od teh 100 mest jih je 58 v najbolj naseljeni provinci države Pandžab, 22 v Sindhu, 11 v Khyber Pakhtunkhva, šest v Beludžistanu, dve v Azad Kašmirju in eno v glavnem ozemlju Islamabada. Ni znano, ali ima Gilgit-Baltistan kakšno mesto z več kot 100.000 prebivalci ali ne, saj Gilgit-Baltistan še ni javno objavil rezultatov popisa leta 2017. Tako kot ob prejšnjem popisu leta 1998 je bilo največje mesto Gilgit-Baltistana Gilgit s 56.701 prebivalci. Sledijo: {{div col|colwidth=24em}} *[[Karači]] 18.868.021 prebivalcev *[[Lahore]] 13.004.135 *[[Faisalabad]] 3.691.999 *[[Ravalpindi]] 3.357.612 *[[Gudžranvala]] 2.511.118 *[[Multan]] 2.215.381 *[[Hiderabad, Pakistan|Hiderabad]] 1.921.275 *[[Pešavar]] 1.905.975 *[[Quetta]] 1.565.546 *[[Islamabad]] 1.108.872 *[[Sukur]] 563.851 {{div col end}} == Gospodarstvo == Gospodarstvo Sindha je 2. največje od vseh provinc v Pakistanu. Velik del gospodarstva Sindha je pod vplivom gospodarstva Karačija, največjega mesta in gospodarske prestolnice države. V preteklosti je bil prispevek Sindha k pakistanskemu BDP med 30 % in 32,7 %. Njegov delež v storitvenem sektorju se je gibal od 21 % do 27,8 %, v sektorju kmetijstva pa od 21,4 % do 27,7 %. Z vidika uspešnosti je njegov najboljši sektor predelovalni sektor, kjer se njegov delež giblje od 36,7 % do 46,5 %. Od leta 1972 se je BDP Sindha povečal za 3,6-krat.<ref>http://siteresources.worldbank.org/PAKISTANEXTN/Resources/293051-1241610364594/6097548-1257441952102/balochistaneconomicreportvol2.pdf</ref> Obdarjen z dostopom do obale, je Sindh glavno središče gospodarske dejavnosti v Pakistanu in ima zelo raznoliko gospodarstvo, ki sega od težke industrije in financ s središčem v in okolici Karačija do znatne kmetijske baze ob Indu. Proizvodnja vključuje strojne izdelke, cement, plastiko in različne druge izdelke. Kmetijstvo ima pomembno vlogo v Sindu z [[bombaž]]em, [[riž]]em, [[pšenica|pšenico]], [[Sladkorni trs|sladkornim trsom]], bananami in mangom kot najpomembnejšimi pridelki. Največji in kakovostnejši riž pridelajo v okrožju Larkano.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=eU3RAAAAMAAJ&pg=PA226|title=Gazetteer of the Province of Sind …|date=1907|publisher=government at the "Mercantile" steam Press|language=en}}</ref> Sind je najbogatejša provinca z naravnimi viri [[zemeljski plin|plina]], [[Nafta|nafte]] in [[premog]]a. Polje Mari Gas je največji proizvajalec zemeljskega plina v državi s podjetji, kot je Mari Petroleum. Polje premoga Thar vključuje tudi veliko nahajališče lignita. == Turizem == Pokrajina vključuje številne pomembne zgodovinske znamenitosti. Indska civilizacija je bila civilizacija iz bronaste dobe (zrelo obdobje 2600–1900 pr. n. št.), ki je imela središče večinoma v Sindu. Sind ima številne turistične kraje, med katerimi so najvidnejše ruševine [[Mohendžo-daro]] v bližini mesta Larkane. [[Islamska arhitektura]] je precej vidna, pa tudi kolonialna mesta in mesta po delitvi. Poleg tega so naravne znamenitosti, kot je [[jezero Mančar]], vedno bolj vir trajnostnega turizma v provinci.ref name=":0">{{Cite journal|last=Mangan|first=Tehmina|last2=Brouwer|first2=Roy|last3=Lohano|first3=Heman Das|last4=Nangraj|first4=Ghulam Mustafa|date=2013-04-01|title=Estimating the recreational value of Pakistan's largest freshwater lake to support sustainable tourism management using a travel cost model|url=https://doi.org/10.1080/09669582.2012.708040|journal=Journal of Sustainable Tourism|volume=21|issue=3|pages=473–486|doi=10.1080/09669582.2012.708040|issn=0966-9582}}</ref> === Pomembna mesta === [[File:Mohenjo-daro.jpg|thumb|Arheološke ruševine v [[Mohendžo-daro]], Larkana]] Sindh ima številne turistične kraje, med katerimi so najpomembnejše ruševine Mohendžo-daro blizu mesta Larkana. Islamska arhitektura je precej vidna v provinci z [[Mošeja Šaha Džahana, Thatta|mošejo Šaha Džahana]] v [[Thatta|Thatti]], ki jo je zgradil mogulski cesar Šah Džahan in številnimi mavzoleji, ki so posejani po provinci, vključno z zelo starim mavzolejem Šahbaza Kalanderja, posvečenim sufiju, rojenemu v Iranu, in čudovitim mavzolejem Mohameda Alija Džinaha, znanega kot [[Mazar-e-Quaid]] v Karačiju. [[File:MohattaPalace.jpg|thumb|left|[[Palača Mohatta]] [[Karači]]ju]] [[File:PK Karachi asv2020-02 img62 Frere Hall.jpg|thumb|[[Frerejeva dvorana]] v Karačiju]] [[Palača Mohatta]], muzej v Karačiju, ki ga je leta 1927 zgradil Šivratan Čandraratan Mohatta, hindujski poslovnež Marvari. Ob razdelitvi podceline leta 1947 je palačo Mohatta pridobila novoustanovljena pakistanska vlada za svoje ministrstvo za zunanje zadeve. [[Frerejeva dvorana]] je ena najlepših arhitektur britanske kolonialne dobe, ki je ena najpomembnejših turističnih točk v Karačiju. Palačo je zgradil Sir Henry Bartle Frere. Gradnja se je začela leta 1863, proces gradnje pa je bil končan v 2 letih leta 1865. [[Faiz Mahal]] je palača v Khairpurju v Sindu. Leta 1798 ga je zgradil Mir Sohrab Kan, ki pripada družini Talpur. To je primer arhitekturne odličnosti, svet, ločen od današnjih kamnitih struktur, je nesporen. == Opombe == {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sindh}} * [https://en.wikivoyage.org/wiki/Sindh Wikivoyage] * [https://web.archive.org/web/20121119234920/http://www.transport.gos.pk/ Sindh Transport Department official website] * [http://www.sindh.gov.pk Government of Sindh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130531075317/http://www.sindh.gov.pk/ |date=31 May 2013 }} * Guide of [http://dmoz.pk/Provinces/Sindh/ Sindh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120405093443/http://dmoz.pk/Provinces/Sindh/ |date=5 April 2012 }} * [https://web.archive.org/web/20091126053250/http://www.lgdsindh.com.pk/districts1.htm Map of the districts of Sindh] [[Kategorija:Province Pakistana]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1947]] {{normativna kontrola}} kdpppqt1usrrxen5psewgjoec9yz522 Janez Nanut 0 421003 6688054 6658705 2026-06-11T10:14:02Z Shabicht 3554 /* Nanutov rod - Stari trg pri Ložum */ 6688054 wikitext text/x-wiki {{pristransko}} {{ton}} {{infopolje Duhovnik | name = Janez Nanut | image = [[Slika:Janez Nanut.jpg|270 px]] | |imagesize = | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = [[Župnija Senovo|Senovo]] | Title = [[župnik|župnijski duhovnik]] | Period = 1964 - 2011| Successor = [[Marko Magdič]] 2010-2012, [[Janez Turinek]] 2012-2021 in [[Ivan Šelih]] 2021-2022 | | ordination = [[29. oktober|29. oktobra]] [[1950]] | post = | next post = kpl 1951 (14 dni) [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] in nato [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]; dhp 1951-1953 Slovenske Konjice; kpl 1953-1956 [[Župnija Prihova|Prihova]] in župr. 1953-56 Slovenske Konjice; kpl. 1956-1959 [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]]; kpl. 1959-1963 [[Župnija Brestanica|Brestanica]]; '''župr. 1964-1984 [[Župnija Senovo|Senovo]]'''; soupr 1965-66; 1967-1972; 1973-1974 [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]]; '''žpk 1984-2010 Senovo''' | date of birth = [[16. maj]] [[1925]] | place of birth = [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]] | date of death = [[13. januar]] [[2011]]| place of death = [[Senovo]] | }} '''Janez Nanut''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], * [[16. maj]] [[1925]], [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]], † [[13. januar]] [[2011]], [[Senovo]]. == Novomašno geslo == '''Prav rad bom vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše.''' (prim. 2 Kor 12,15) == Življenjepis == === Nanutov rod - Stari trg pri Ložu === Rodbina Nanut oz. oče Anton Nanut (*25.12. 1884 + 3.11. 1934) izhaja iz Notranjske – iz Starega trga pri Ložu. Mama Marija Nanut, roj. Rak (*17.1. 1894 + 4.1. 1972) je bila doma iz [[Brdo, Slovenske Konjice|Brda pri Slovenskih Konjicah]]. Zakoncema Nanut se je rodilo deset otrok, od katerih je ostalo 8 živih, dva pa sta umrla takoj po rojstvu. Otroci so: Frančiška, Marija (*23.1. 1922), '''Janez''' (*16.5.1925 +13.1.2011), Alojzij, Jožef, Franc, Ljudmila, Ivanka (*27.3. 1934); Oče Anton Nanut je bil 13 let v Združenih državah Amerike, v zvezni državi Minnesoti, kjer je delal v rudnikih železa. Njegov tretjerojenec Janez je kasneje kot duhovnik večkrat dejal: »Tudi jaz sem rudarjev sin!« V začetku leta 1918 se je Anton Nanut želel vrniti nazaj v Evropo. Ameriški prijatelji so mu prigovarjali, naj vendar ostane v ZDA, pa jih Anton zavrnil, češ da je ponosen na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ki je njegova urejena domovina, ki pa je že v letu njegove vrnitve razpadla. Na ruševinah donavske monarhije je nastala [[država SHS]], sestavljena iz južnoslovanskih narodov, v kateri se je pričela v Sloveniji trajna gospodarska stagnacija, z vedno manj ekonomske svobode. Svoje ameriške dolarske prihranke je Anton ob nastanku nove države lahko zamenjal le v [[Beograd|Beogradu]], kjer je že pri sami menjavi skoraj tretjina premoženja splahnela in tam je bil tudi okraden. Preko časopisnega oglasa si je nato kmalu kupil hišo in dva travnika ter gozd pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Tako je Nanutov rod prišel na Štajersko. Očeta Antona se je ob nakupu posestva prijel vzdevek »amerikanc«. Kmalu si je v bližnji vasici Brdo našel nevesto in se priženil na kmetijo Rak, po domače »Pri Štefeki«. Pridne roke obeh zakoncev Nanut so zgradile topel dom številnim otrokom. Oče se je dosledno držal svetopisemskega povabila za človekov ritem zdravega duha: »Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj!« Spoštovanje do nedelje si je pridobil v ZDA, kjer je neki slovenski izseljeniški duhovnik stalno opazoval tiste rudarje, ki so tudi ob nedeljah delali in jih glasno karal: »Le delajte, le delajte ob nedeljah, pa ne boste nič imeli!« In mnogi so zaradi njegovih opozoril opustili nedeljsko delo, med njimi je bil tudi Anton Nanut. V okolici Slovenskih Konjic je Nanutov oče veljal za domačega živinozdravnika, zdravil je z zelišči krave in svinje. Ob zimskih večerih je Anton na krušni peči ponosno pripovedoval svojim otrokom zgodbice iz svojega bogatega življenja po svetu. Pri Nanutovi družini so od otrok poklicno šolo obiskovali le trije: Milka, Micka in Janez. Starejša Micka je imela tudi talent za igro oz. gledališče. Sama je spisala tridejanko in v njej z veseljem sprejela sanjsko vlogo »primorske učiteljice«, ki pomaga v času med obema vojnama ohranjati slovenski jezik. Najmlajša Ivanka je ob svojih osnovnošolskih odličnih spričevalih dejala: »Ko bi bila le pri Bogu odlična!« Kot Janez, je tudi njegova najmlajša sestra predano služila cerkvi: polnih 48 let je vodila gospodinjstvo bratu duhovniku Janezu Nanutu na [[Senovo|Senovem]]. [[Slika:Janez Nanut otrok.jpg|thumb|right|250px]] === Otroštvo in mladost Janeza Nanuta - Slovenske Konjice === Ko je bil Janez star dve leti, je potrgal na domači vrtni gredi vse narcise. In čeprav jih namenil za okrasitev domačega znamenja križa okoli Velike Noči, je bil od tete Neže grdo kaznovan. Krivična kazen ga je gnala proč od hiše. Zatekel se je pod neko oddaljeno jablano, saj tako majhen otrok ni razumel tetine reakcije, ko se mu je pa vendar zdelo, da je storil nekaj dobrega in plemenitega. Utrujen je pod tisto jablano zaspal. Tam so ga domači našli vsega prezeblega, načela ga pljučnica. Oče ga je v naglici odpeljal do konjiškega zdravnika, ki je staršem vzel vsako upanje. Temu otroku so štete ure. Zdravnik je Janeza poslal domov umreti. Pri večerni molitvi je bogaboječi oče Anton takole roteče prosil: »Nebeški Oče, pusti mi tega otroka pri življenju! Če bo postal duhovnik, bom dal zadnji rep iz štale in zadnje drevo iz gozda za njegovo novo mašo.« Čez nekaj dni se je čudežno mali Janez predramil. Vstal je iz zibelke in začel iz vžigalic, ki jih je družina že imela pripravljena za sveče za mrtvaški oder, sestavljati cerkev, zvonik se mu je pa vedno podrl. Sestra Micka je to dogajanje prva opazila in vsa presenečena stekla na polje, kjer so domači bili sredi največjih pomladanskih kmečkih opravil. Ko so jo od daleč zagledali, so vsi pomislili, da jim prihaja povedati, da je Janez mrtev. Pa je njeno veselje na obrazu sporočalo veselo novico, da njen brat živi, da se celo že igra. Čudežno ozdravljenje je očeta Antona spodbudilo, da je sina, Bogu v zahvalo, čez nekaj dni odnesel v Marijino cerkev na Brinjevo goro nad Zrečami. Janez je romal ob očetu v krilcu, kot vsi takratni majhni otroci. Kasneje pa, ko je Janez oblekel prve hlače, je doživel še težjo preizkušnjo, ko ga je tik pred utopitvijo sestra Micka rešila iz jame, v katero je po nesreči padel, potem ko se je v mraku vračal iz bolnišnice, koder je Nanutova mama Marija ravno izgubila prezgodaj rojenega otroka. Prelomni dogodek za družino Nanut pa je bila prerana smrt očeta, najmlajša hči Ivanka je bila takrat komaj položena v zibelko. Oče je umrl za posledicami meningitisa, ki ga je staknil v ameriških rudnikih železa. Po očetovi smrti je za otroke skrbela tudi teta Neža. Ona se je nekako tudi zaobljubila, da je dolžna skrbeti za Janeza, ker ga je nekoč zaradi tistih narcis tako kaznovala, da si je vse dni svojega življenja to tudi sama sebi očitala in v sebi zaradi tega tudi trpela. Janez je osnovno šolo obiskoval v Slovenskih Konjicah. Nato ga je sestra Micka pripravila za sprejemne izpite in mu pomagala vstopiti v mariborsko gimnazijo. Šolanje mu je prekinila druga svetovna vojna. Da je lahko družina preživela, je bil primoran Janez se zaposliti v nemškem gradbenem podjetju, ki je gradilo cesto na Brdo. Prej je do Nanutove kmetije vodil le kolovoz. Veleposestnik Klemen, ki je podaril zemljo za novo cesto na Brdo, je ves čas vojne skrbel in materialno podpiral partizane. Le-ti pa so ga v zahvalo po koncu vojne še do danes iz neznanih razlogov ubili. Po 9. maju 1945 je veleposestnika Klemena čuval celo Janezov mlajši, takrat še mladoleten brat Jože v nekem partizanskem zasilnem priporu. Jože mu je predlagal, da naj vendar zbeži. Klemen pa mu je odvrnil, da ima čisto vest in da ni razlogov, da bi se bal za svoje življenje. »Saj sem za te ljudi, ki so me aretirali, zbiral ves čas vojne pakete, zato da so lahko oni preživeli«. Žal je naivno verjel v iskrene namene tistih, ki so po vojni prevzemali sodno oblast. Vseeno so ga partizani zverinsko umorili. Nemci so na Brdo zgradili cesto. Kraj je končno zaživel in se je zaradi nove ceste začel hitro razvijati. Bližnja graščina Dolič je med vojno nenadoma zagorela, in sestra Ivanka je takrat poslala Janeza, naj pogleda, kaj se dogaja. Stopal je brez strahu mimo pogorišča, dokler ga niso ustavili nemški vojaki, pri katerih se je hotel izgovoriti, da je študent, in da namerava postati duhovnik. Janeza so vseeno odpeljali. Teta Neža je okarala najmlajšo Ivanko, češ brata si dala ubiti, ko si ga poslala v izvidnico. Naslednji dan so izvedeli, da je Janez v mariborskih zaporih. Nemško poveljstvo mu je očitalo, da je vselej zavračal mobilizacijo v nemško vojsko. Sestra Micka je namreč ob vsakem vpoklicu spisala prošnjo, da je Janez edini skrbnik družine, potem ko več niso imeli očeta. V konjiški cerkvi so tisti dan, ko je Janez pristal v nemškem zaporu trepetali in jokali. Čez nekaj dni je učitelj Hren spisal prošnjo za izpustitev in jo tudi dosegel. Pri Nanutovih je z Janezovo vrnitvijo zavladalo veliko veselje. Spet je hodil v službo na cesto, da je preživljal družino. Kot zanimivost pa se iz Senovega v tistem vojnem času prikradel v konjiške gozdove nečak od kanonika Mirta, partizan Slavko Mirt, ki je bil glavni krivec za tragedijo frankolovskih žrtev. Kot nekakšen Gavrilo Princip je umoril med Slovenskimi Konjicami in Celjem mladoporočenca: pomembnega nemškega vojaka in njegovo ženo, ki je bila Slovenka, hči takratnega konjiškega župana Radiča. Nemci so ob vse večjem partizanskem izzivanju grozili z maščevanjem nad civilnim prebivalstvom. Za vsakega nemškega vojaka so zagrozili, da bodo obesili sto slovenskih civilistov. Po umoru tega Nemca so držali besedo in partizani žal nisi niti z enim samim strelom tega krutega dejanja Nemcev preprečili. Varno so bili skriti pod vznožjem Konjiške gore. Nemci so obesili sto Slovencev, ki so bili zaprti v zaporu Stari Pisker v Celju in so bili po večini tudi na spisku nezaželenih oseb tudi na partizanski strani, zato v nobenem primeru smrti niso mogli uiti. Hoteli so obesiti še sto ljudi za umorjeno ženo nemškega vojaka, kar pa je preprečil njen oče, konjiški župan Radej, češ, ne morete se maščevati za njo, saj je bila Slovenka, in s tem preprečil še sto novih žrtev. Tudi tega župana so v zahvalo partizani zverinsko umorili. Radejeva umorjena hči je bila kot otrok Mickina sošolka. Med frankolovskimi žrtvami je bila tudi oseba iz Malega Kamna. Slavko Mirt je leta kasneje pomagal pri selitvi iz Brestanice na Senovo novopečenemu senovskemu župniku Janezu Nanutu, ki ga je v zahvalo čez mnogo let tudi cerkveno pokopal, čeprav se pogreba ni udeležil niti eden od njegovih partizanskih tovarišev. [[Slika:Nanutovi.jpg|thumb|right|250px]] === Janez Nanut v bogoslovju in začetek duhovniške poti - Maribor - Prihova - Šoštanj === Gimnazijo je Janez po letu 1945 uspešno zaključil in se vpisal v bogoslovje. Po vojna komunistična oblast se je trudila Janeza pridobiti za udbovsko ovajanje v bogoslovju. Ker se je temu odrekel, mu je bilo prepovedano obiskovanje semenišča, in je imel povsod zaprta vrata. Konjiški arhidiakon Tovornik je posredoval pri škofu Držečniku, ki je naredil za Janez izjemo. Štiri leta je lahko študiral teologijo kar v domači zidanici, v Maribor pa je hodil le na izpite. Zadnji dve leti pa je bil v bogoslovnem semenišču, za oblast pa je bil čedalje bolj nezaželen. Mariborski škof Držečnik ga je posvetil v duhovnika na misijonsko nedeljo, skupaj še z Zalesnikom iz Savinske doline. In takoj po prazniku Vseh svetih je imel na nedeljo Kristusa Kralja Vesoljstva novo mašo v domači župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah. Po posvečenju je bil Janez Nanut poslan najprej za kaplana v župnijo Lovrenc na Pohorju. V tistem času, so v sosednji župniji Puščava komunistični fanatiki s sekiro umorili župnika Nadraha, strica kasnejšega stiškega opata. Tudi Janezu so zagrozili s smrtjo, če takoj ne odide iz tistih krajev, zato se je že po 14 dneh vrnil domov v [[Slovenske Konjice|Konjice]], kjer je postal najprej kaplan in nato duhovni pomočnik, in bil tam do leta 1956. Konjiški arhidiakon Tovornik mu je zaupal poučevanje verouka po pohorskih župnijah in vodil je molitvene shode vednega češčenja. Nato je postal kaplan na [[Župnija Prihova|Prihovi]] 1956. Takrat je bil na Prihovi ostareli župnik Kocijančič. Janez, njegov brat Jože in Doberško Tonček so napeljali prvo elektriko v cerkev, odstranili so iz vlažnih sten ves star omet in nanesli novega in stene prepleskali. Tudi dotrajano streho so prekrili. Vsak teden je moral na »duhovno obnovo« na [[UDBA|UDBO]] v Maribor na zaslišanja. Vsakič je še je prej stopil v frančiškansko cerkev, kjer se je takrat še nahajal Slomškov grob in se je priporočal svetniku za pomoč v sili. Iz Oplotnice je hodil na Prihovo špicelj udbe. Ko ga je Janez po neki pridigi opazil, je dejal svojim faranom: »Ljubi Prihovčani, imam vam nekaj zelo važnega za povedati…imamo poslušalca pridige…« Vso zbrano občestvo se je ozrlo za zlonamernim gostom, ki je že bil pri odhodu na glavnih vratih cerkve. Tri leta je po lukšičevo špijoniral v prihovški cerkvi in pridno hodil poslušat Janezove iskrive pridige. Leta 1956 je postal šoštanjski kaplan pri legendarnem župniku Jožetu Vesenjaku. Janez ga je izredno spoštoval in cenil. Vesenjaka je udba zaprla in ga tako ustrahovala in mučila, da je živčno zbolel. Vesenjak je prisilno vstopil v ciril-metodovsko društvo, ki ga je povojna komunistična oblast ustanovila zato, da bi duhovnike imela pod popolnim nadzorom. Janez je odločno zavračal vsako sodelovanje s tem društvom, ki je povzročalo velik razdor med duhovniki. === Posavje in Janez Nanut - Rajhenburg/Brestanica === Kot kaplan je služboval v Šoštanju tri leta, nato je bil leta 1959 prestavljen za kaplana v Posavje, ki ga je s svojim duhovniškim delovanjem v naslednjih 62 letih neizbrisno zaznamoval. Ko so njegovi domači slišali, da odhaja v [[Brestanica|Rajhenburg]], so najprej pomislili, da odhaja v Nemčijo. Šoštanjčani so še dolgo jokali za priljubljenim duhovnikom, ki ga je odlikoval tudi izjemen glasbeni talent. Nanut pa je še lep čas žaloval za »živim« Šoštanjem, saj je bila Brestanica v primerjavi s Šoštanjem pravo mrtvilo. Edino zadoščenje mu je ob prihodu pomenilo to, da je brestaniško baziliko Lurške Marije gradil njegov konjiški rojak Cerjak. V župniji Brestanica je Nanut poučeval verouk na petih mestih: pri sv. Kancijanu, pri sv. Antonu, v Brestanici, na Senovem in v Koprivnici. Vselej je imel seboj klavirsko harmoniko, ki se jo je naučil sam igrati v času bogoslovja, ko je hodil v glasbeno šolo klavirja k vaškemu učitelju Hrenu. S Hohnerjevo harmoniko veljal za nekakšnega cerkvenega Avsenika, še posebej, ko je zaigral pesem »Povsod Boga!« Na udbovskem zaslišanju v Novem mestu so mu očitali, da harmonika ne spada v cerkev. Odgovoril jim je: »Moje harmonike so zelo pobožne, igrajo le nabožne pesmi. Če ne bilo tako, bi me gospe, ki obiskujejo bogoslužje, že zdavnaj tožile na škofijo.« Kraje, kjer je poučeval verouk je obiskoval z mopedom po prašnih makadamskih cestah. Senovski knapi so mu dali vzdevek »rukzaker«. Na Blanci je nekoč imel prometno nesrečo. Zavarovalnica mu je za poškodbo izplačala znesek 800 tisoč dinarjev, kar je bilo takrat ravno vsota za novega fička. Namesto avtomobila je daroval ta znesek odškodnine za obnovo podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je stala na Senovem pred osnovno šolo. Kupil je tudi nove klopi. Brat Jože jo je na novo ometal…Župnik Kolenko ga je dražil: »Jaz sem ustanovil že dve župniji, ti boš pa tretjo in boš njen župnik.« Kolenko je pokopan v Slovenskih Konjicah. [[Slika:Prvo obhajilo.jpg|thumb|right|250px]] == Ustanovitelj Župnije Senovo == Rudarski kraj Senovo se je v 20. stoletju naglo razvijal. Nobena vojna ni prekinila razvoja. Rastle so delavske kolonije kot gobe po dežju. Neka pobožna žena, Sinkučeva Pepa, ki je zaradi ene nedolžne šale o Titu preživela 6 mesecev v zloglasnem komunističnem ženskem zaporu v rajhenburškem gradu, je zelo zgodaj napovedala, da se bo nekoč ustanovila samostojna župnija Senovo. S to idejo se ukvarjal župnik Kolenko, v kaplanu Janezu Nanutu pa je videl človeka, ki bo to sposoben uresničiti in škofijo je o tem sproti obveščal. 1.1.1964 je mariborski škof Maksimiljan Držečnik ustanovil novo župnijo Senovo in za prvega upravitelja postavil Janeza Nanuta. Potreboval je gospodinjo, ki jo je našel doma med svojimi sestrami. Najprej je prosil najstarejšo sestro Micko. Mama pa je predlagala najmlajšo Ivanko, ki do 4 leta starosti ni niti shodila. Janez pa je rekel, da te noče, ker se mu bo še v fari poročila, in bo spet brez. Po nekem času je le pristal na to, vendar s pogojem, da Ivanka opravi gospodinjski tečaj oz. kuharsko šolo. Na jesen 1963 je prišla na Senovo za gospodinjo sestra Ivanka. Janez Nanut je v začetku stanoval v cerkvici, v čisto majhni sobi na vrhu zakristije, njegova sestra Ivanka pa pri družini Žlender. Za potrebe župnije je Nanut odkupil Lipovškovo hišo blizu cerkve, ki je bila nato spremenjena v župnišče. Sestra Ivanka je začela skrbeti za gredice, sama izkopala jarke za vodovod, začela urejati stezice, obrezovati živo mejo, posadila je vrtnice in je cvetelo kot v arboretumu Vovčji Potok. Iz šole so nemo opazovali to veličanstno urejeno okolico cerkve. Iz Radeč so prišli ocenjevalci kraja, ki so laskavi naziv za najbolj urejeno gredico želeli nameniti župnijski gospodinji Ivanki, toda ker je bila gredica cerkvena, se to žal ni zgodilo. Namesto tega so senovske žene gospodinji Ivanki kupile novo kolo. Zgodilo se je, preden so napeljali javni vodovod, da je gospodinja Ivanka prosila hišnika šole za vode za umivanje, ki bi jo drugače morala prinesti iz potoka. Prijazen hišnik ji je odvrnil: »Kaj vendar prosiš, vzami si jo!« Pa jo je zalotila ravnateljica Urbančičeva in jo grdo nahrulila, češ nič ne bo z vodo zate: »Cerkev je vendar ločena od države!« Ivanka je šla v cerkev in se v njej zjokala, nad nesprejetostjo, ki sta jo v začetku doživljala s svojim bratom duhovnikom. <ref>[http://posavje.info/novice/v-brestaniski-baziliki-posebna-slovesnost.html Nanut v Posavju]</ref> Tisto leto so napeljali javni vodovod na Senovo. Nadzorni delavec je sporočil, da bo voda takoj, ko bo skopana razdalja 80m, globine 90 cm. Pogumno se je Ivanka Nanut sama lotila izkopa z motiko in lopato, in je od štirih zjutraj do desete zvečer uspela izkopati zahtevano razdaljo in globino. Kot edinega pomočnika ji je Bog nasproti poslal Draga Avsenaka, ki je edini duhovni poklic iz senovske župnije do danes, novomašnik leta 1975. Ko je pričakovala, da bo naslednji dan že voda v hiši, je nadzornik povedal, da se mora še skopati enaka razdalja do novega naselja, ki je rastlo poleg šole. Štirje možakarji so za enako razdalje v novo naselje potrebovali teden dni, da so jo izkopali. Tako je poleg krstne vode leta 1964 bil na Senovem napeljan tudi vodovod. [[Slika:Posvetitev temeljenega kamna.jpg|thumb|right|250px]] Na Senovem je bil dve leti kaplan Vlado Zupančič, ki rodom izhaja iz Brežic. Nanut je bil trikrat tudi upravitelj župnije Koprivnica (1965-1966; 1967-1972; 1973-1974). Nato je prišlo do velikanskega cerkvenega projekta: izgradnje nove cerkve Vstalega Odrešenika na Senovem. Lokalno oblast in takratne šolnike je zelo motila cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je stala ob šoli. Nanut je želel to cerkev širiti, pa so mu vedno zavrnili prošnjo za gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Zato je bil pripravljen skleniti kravjo kupčijo z lokalnimi oblastniki, ki so imeli do njega rešpekt. Ponudili so mu naslednje: »Če podereš staro cerkev izpred šole, smo ti pripravljeni urediti vsa dovoljenja na novi lokaciji.« Lokacija se je ponujala ob rudniški železnici, na zapuščenem, močvirnatem zemljišču, ki ga je imel v lasti gostinec Miha Senica, bratranec kasnejšega premiera in finančnega ministra Andreja Bajuka. Njegov brat Jože Senica je bil proti prodaji zemljišča Cerkvi, medtem ko Miha je končno pristal na prodajo. Mati od obeh bratov bi celo podarila zemljišče, saj je veliko trpela pod komunizmom. Miha Senica je prejel pošteno plačilo za celotno zemljišče, kjer stoji danes cerkev, župnišče in parkirni prostori. Začela se je intenzivno gradnja nadomestne cerkve, za katero si je Janez prizadeval, da bi bila posvečena sv. Jožefu. Nanut je imel pomisleke zaradi škofa Grmiča, ki bi verjetno tega božjega ženina vedno izkoriščal za promocijo svoje mešanice med komunizmom in krščanstvom. Zato je duhovnik Janez, preden se je odločil za zavetnika cerkve, odšel na duhovne vaje in po vrnitvi naznanil, da bo nova cerkev imenovana po Vstalem Odrešeniku. Glede dovoljenj je imel kasneje večje težave na škofiji kot pa na občini, saj je škofija zahtevala, da preden se prične gradnja, da je izdelana podrobna finančna konstrukcija. Vse mu je uspelo v rokih, saj je abrahamovsko zaupal v božjo previdnost. Po vsej Sloveniji je z duhovnikom Paničem iz Sv. Petra pod Sv. Gorami vodil ljudske misijone. Ob nedeljah pa je leta zbiral denar tako, da je nagovarjal in prosil za darove po Slovenije. Okrajni komunistični oblastniki so naredili vse, da bi proces izgradnje nove cerkve ustaviti že na samem začetku, toda Nanut je lokalne veljake držal za besedo, pa četudi so ga gledali morda s figo v žepu. Cerkev je bila zgrajena leta 1975. In ko je bila v njej bila prva maša, so se daleč daleč slišale znamenite Nanutove besede: »Kristus, zmagal si, cerkev stoji!« Te besede so postale pregovorne za nekoč rudarski kraj Senovo. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/zupnija-senovo.html |title=O ustanovitvi Župnije Senovo |accessdate=2016-06-30 |archive-date=2016-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806034430/http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/zupnija-senovo.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Dovško Cemetery 05.jpg|thumb|right|250px|Grob na pokopališču [[Dovško]]]] == Sklici == {{sklici|1}} {{DEFAULTSORT:Nanut, Janez}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Brestanica]] [[Kategorija:Župnija Senovo]] 88088zhy4jlxltgo1jtfktah9azt144 6688055 6688054 2026-06-11T10:19:12Z Shabicht 3554 /* Otroštvo in mladost Janeza Nanuta - Slovenske Konjice */ 6688055 wikitext text/x-wiki {{pristransko}} {{ton}} {{infopolje Duhovnik | name = Janez Nanut | image = [[Slika:Janez Nanut.jpg|270 px]] | |imagesize = | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = [[Župnija Senovo|Senovo]] | Title = [[župnik|župnijski duhovnik]] | Period = 1964 - 2011| Successor = [[Marko Magdič]] 2010-2012, [[Janez Turinek]] 2012-2021 in [[Ivan Šelih]] 2021-2022 | | ordination = [[29. oktober|29. oktobra]] [[1950]] | post = | next post = kpl 1951 (14 dni) [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] in nato [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]; dhp 1951-1953 Slovenske Konjice; kpl 1953-1956 [[Župnija Prihova|Prihova]] in župr. 1953-56 Slovenske Konjice; kpl. 1956-1959 [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]]; kpl. 1959-1963 [[Župnija Brestanica|Brestanica]]; '''župr. 1964-1984 [[Župnija Senovo|Senovo]]'''; soupr 1965-66; 1967-1972; 1973-1974 [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]]; '''žpk 1984-2010 Senovo''' | date of birth = [[16. maj]] [[1925]] | place of birth = [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]] | date of death = [[13. januar]] [[2011]]| place of death = [[Senovo]] | }} '''Janez Nanut''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], * [[16. maj]] [[1925]], [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]], † [[13. januar]] [[2011]], [[Senovo]]. == Novomašno geslo == '''Prav rad bom vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše.''' (prim. 2 Kor 12,15) == Življenjepis == === Nanutov rod - Stari trg pri Ložu === Rodbina Nanut oz. oče Anton Nanut (*25.12. 1884 + 3.11. 1934) izhaja iz Notranjske – iz Starega trga pri Ložu. Mama Marija Nanut, roj. Rak (*17.1. 1894 + 4.1. 1972) je bila doma iz [[Brdo, Slovenske Konjice|Brda pri Slovenskih Konjicah]]. Zakoncema Nanut se je rodilo deset otrok, od katerih je ostalo 8 živih, dva pa sta umrla takoj po rojstvu. Otroci so: Frančiška, Marija (*23.1. 1922), '''Janez''' (*16.5.1925 +13.1.2011), Alojzij, Jožef, Franc, Ljudmila, Ivanka (*27.3. 1934); Oče Anton Nanut je bil 13 let v Združenih državah Amerike, v zvezni državi Minnesoti, kjer je delal v rudnikih železa. Njegov tretjerojenec Janez je kasneje kot duhovnik večkrat dejal: »Tudi jaz sem rudarjev sin!« V začetku leta 1918 se je Anton Nanut želel vrniti nazaj v Evropo. Ameriški prijatelji so mu prigovarjali, naj vendar ostane v ZDA, pa jih Anton zavrnil, češ da je ponosen na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ki je njegova urejena domovina, ki pa je že v letu njegove vrnitve razpadla. Na ruševinah donavske monarhije je nastala [[država SHS]], sestavljena iz južnoslovanskih narodov, v kateri se je pričela v Sloveniji trajna gospodarska stagnacija, z vedno manj ekonomske svobode. Svoje ameriške dolarske prihranke je Anton ob nastanku nove države lahko zamenjal le v [[Beograd|Beogradu]], kjer je že pri sami menjavi skoraj tretjina premoženja splahnela in tam je bil tudi okraden. Preko časopisnega oglasa si je nato kmalu kupil hišo in dva travnika ter gozd pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Tako je Nanutov rod prišel na Štajersko. Očeta Antona se je ob nakupu posestva prijel vzdevek »amerikanc«. Kmalu si je v bližnji vasici Brdo našel nevesto in se priženil na kmetijo Rak, po domače »Pri Štefeki«. Pridne roke obeh zakoncev Nanut so zgradile topel dom številnim otrokom. Oče se je dosledno držal svetopisemskega povabila za človekov ritem zdravega duha: »Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj!« Spoštovanje do nedelje si je pridobil v ZDA, kjer je neki slovenski izseljeniški duhovnik stalno opazoval tiste rudarje, ki so tudi ob nedeljah delali in jih glasno karal: »Le delajte, le delajte ob nedeljah, pa ne boste nič imeli!« In mnogi so zaradi njegovih opozoril opustili nedeljsko delo, med njimi je bil tudi Anton Nanut. V okolici Slovenskih Konjic je Nanutov oče veljal za domačega živinozdravnika, zdravil je z zelišči krave in svinje. Ob zimskih večerih je Anton na krušni peči ponosno pripovedoval svojim otrokom zgodbice iz svojega bogatega življenja po svetu. Pri Nanutovi družini so od otrok poklicno šolo obiskovali le trije: Milka, Micka in Janez. Starejša Micka je imela tudi talent za igro oz. gledališče. Sama je spisala tridejanko in v njej z veseljem sprejela sanjsko vlogo »primorske učiteljice«, ki pomaga v času med obema vojnama ohranjati slovenski jezik. Najmlajša Ivanka je ob svojih osnovnošolskih odličnih spričevalih dejala: »Ko bi bila le pri Bogu odlična!« Kot Janez, je tudi njegova najmlajša sestra predano služila cerkvi: polnih 48 let je vodila gospodinjstvo bratu duhovniku Janezu Nanutu na [[Senovo|Senovem]]. [[Slika:Janez Nanut otrok.jpg|thumb|right|250px]] === Otroštvo in mladost Janeza Nanuta - Slovenske Konjice === Ko je bil Janez star dve leti, je potrgal na domači vrtni gredi vse narcise. In čeprav jih namenil za okrasitev domačega znamenja križa okoli Velike Noči, je bil od tete Neže grdo kaznovan. Krivična kazen ga je gnala proč od hiše. Zatekel se je pod neko oddaljeno jablano, saj tako majhen otrok ni razumel tetine reakcije, ko se mu je pa vendar zdelo, da je storil nekaj dobrega in plemenitega. Utrujen je pod tisto jablano zaspal. Tam so ga domači našli vsega prezeblega, načela ga pljučnica. Oče ga je v naglici odpeljal do konjiškega zdravnika, ki je staršem vzel vsako upanje. Temu otroku so štete ure. Zdravnik je Janeza poslal domov umreti. Pri večerni molitvi je bogaboječi oče Anton takole roteče prosil: »Nebeški Oče, pusti mi tega otroka pri življenju! Če bo postal duhovnik, bom dal zadnji rep iz štale in zadnje drevo iz gozda za njegovo novo mašo.« Čez nekaj dni se je čudežno mali Janez predramil. Vstal je iz zibelke in začel iz vžigalic, ki jih je družina že imela pripravljena za sveče za mrtvaški oder, sestavljati cerkev, zvonik se mu je pa vedno podrl. Sestra Micka je to dogajanje prva opazila in vsa presenečena stekla na polje, kjer so domači bili sredi največjih pomladanskih kmečkih opravil. Ko so jo od daleč zagledali, so vsi pomislili, da jim prihaja povedati, da je Janez mrtev. Pa je njeno veselje na obrazu sporočalo veselo novico, da njen brat živi, da se celo že igra. Čudežno ozdravljenje je očeta Antona spodbudilo, da je sina, Bogu v zahvalo, čez nekaj dni odnesel v Marijino cerkev na Brinjevi gori nad Zrečami. Janez je romal ob očetu v krilcu, kot vsi takratni majhni otroci. Kasneje pa, ko je Janez oblekel prve hlače, je doživel še težjo preizkušnjo, ko ga je tik pred utopitvijo sestra Micka rešila iz jame, v katero je po nesreči padel, potem ko se je v mraku vračal iz bolnišnice, koder je Nanutova mama Marija ravno izgubila prezgodaj rojenega otroka. Prelomni dogodek za družino Nanut pa je bila prerana smrt očeta, najmlajša hči Ivanka je bila takrat komaj položena v zibelko. Oče je umrl za posledicami meningitisa, ki ga je staknil v ameriških rudnikih železa. Po očetovi smrti je za otroke skrbela tudi teta Neža. Ona se je nekako tudi zaobljubila, da je dolžna skrbeti za Janeza, ker ga je nekoč zaradi tistih narcis tako kaznovala, da si je vse dni svojega življenja to tudi sama sebi očitala in v sebi zaradi tega tudi trpela. Janez je osnovno šolo obiskoval v Slovenskih Konjicah. Nato ga je sestra Micka pripravila za sprejemne izpite in mu pomagala vstopiti v mariborsko gimnazijo. Šolanje mu je prekinila druga svetovna vojna. Da je lahko družina preživela, je bil primoran Janez se zaposliti v nemškem gradbenem podjetju, ki je gradilo cesto na Brdo. Prej je do Nanutove kmetije vodil le kolovoz. Veleposestnik Klemen, ki je podaril zemljo za novo cesto na Brdo, je ves čas vojne skrbel in materialno podpiral partizane. Le-ti pa so ga v zahvalo po koncu vojne še do danes iz neznanih razlogov ubili. Po 9. maju 1945 je veleposestnika Klemena čuval celo Janezov mlajši, takrat še mladoleten brat Jože v nekem partizanskem zasilnem priporu. Jože mu je predlagal, da naj vendar zbeži. Klemen pa mu je odvrnil, da ima čisto vest in da ni razlogov, da bi se bal za svoje življenje. »Saj sem za te ljudi, ki so me aretirali, zbiral ves čas vojne pakete, zato da so lahko oni preživeli«. Žal je naivno verjel v iskrene namene tistih, ki so po vojni prevzemali sodno oblast. Vseeno so ga partizani zverinsko umorili. Nemci so na Brdo zgradili cesto. Kraj je končno zaživel in se je zaradi nove ceste začel hitro razvijati. Bližnja [[Dvorec Golič|graščina Golič]] je med vojno nenadoma zagorela, in sestra Ivanka je takrat poslala Janeza, naj pogleda, kaj se dogaja. Stopal je brez strahu mimo pogorišča, dokler ga niso ustavili nemški vojaki, pri katerih se je hotel izgovoriti, da je študent, in da namerava postati duhovnik. Janeza so vseeno odpeljali. Teta Neža je okarala najmlajšo Ivanko, češ brata si dala ubiti, ko si ga poslala v izvidnico. Naslednji dan so izvedeli, da je Janez v mariborskih zaporih. Nemško poveljstvo mu je očitalo, da je vselej zavračal mobilizacijo v nemško vojsko. Sestra Micka je namreč ob vsakem vpoklicu spisala prošnjo, da je Janez edini skrbnik družine, potem ko več niso imeli očeta. V konjiški cerkvi so tisti dan, ko je Janez pristal v nemškem zaporu trepetali in jokali. Čez nekaj dni je učitelj Hren spisal prošnjo za izpustitev in jo tudi dosegel. Pri Nanutovih je z Janezovo vrnitvijo zavladalo veliko veselje. Spet je hodil v službo na cesto, da je preživljal družino. Kot zanimivost pa se iz Senovega v tistem vojnem času prikradel v konjiške gozdove nečak kanonika Mirta, partizan Slavko Mirt, ki je bil glavni krivec za [[Frankolovski poboj|tragedijo frankolovskih žrtev]]. Kot nekakšen Gavrilo Princip je umoril med Slovenskimi Konjicami in Celjem mladoporočenca: pomembnega nemškega oficirja in njegovo ženo, ki je bila Slovenka, hči takratnega konjiškega župana Radiča. Nemci so ob vse večjem partizanskem izzivanju grozili z maščevanjem nad civilnim prebivalstvom. Za vsakega nemškega vojaka so zagrozili, da bodo obesili sto slovenskih civilistov. Po umoru tega Nemca so držali besedo in partizani žal nisi niti z enim samim strelom tega krutega dejanja Nemcev preprečili. Varno so bili skriti pod vznožjem Konjiške gore. Nemci so obesili sto Slovencev, ki so bili zaprti v zaporu Stari Pisker v Celju in so bili po večini tudi na spisku nezaželenih oseb tudi na partizanski strani, zato v nobenem primeru smrti niso mogli uiti. Hoteli so obesiti še sto ljudi za umorjeno ženo nemškega vojaka, kar pa je preprečil njen oče, konjiški župan Radej, češ, ne morete se maščevati za njo, saj je bila Slovenka, in s tem preprečil še sto novih žrtev. Tudi tega župana so v zahvalo partizani zverinsko umorili. Radejeva umorjena hči je bila kot otrok Mickina sošolka. Med frankolovskimi žrtvami je bila tudi oseba iz Malega Kamna. Slavko Mirt je leta kasneje pomagal pri selitvi iz Brestanice na Senovo novopečenemu senovskemu župniku Janezu Nanutu, ki ga je v zahvalo čez mnogo let tudi cerkveno pokopal, čeprav se pogreba ni udeležil niti eden od njegovih partizanskih tovarišev. [[Slika:Nanutovi.jpg|thumb|right|250px]] === Janez Nanut v bogoslovju in začetek duhovniške poti - Maribor - Prihova - Šoštanj === Gimnazijo je Janez po letu 1945 uspešno zaključil in se vpisal v bogoslovje. Po vojna komunistična oblast se je trudila Janeza pridobiti za udbovsko ovajanje v bogoslovju. Ker se je temu odrekel, mu je bilo prepovedano obiskovanje semenišča, in je imel povsod zaprta vrata. Konjiški arhidiakon Tovornik je posredoval pri škofu Držečniku, ki je naredil za Janez izjemo. Štiri leta je lahko študiral teologijo kar v domači zidanici, v Maribor pa je hodil le na izpite. Zadnji dve leti pa je bil v bogoslovnem semenišču, za oblast pa je bil čedalje bolj nezaželen. Mariborski škof Držečnik ga je posvetil v duhovnika na misijonsko nedeljo, skupaj še z Zalesnikom iz Savinske doline. In takoj po prazniku Vseh svetih je imel na nedeljo Kristusa Kralja Vesoljstva novo mašo v domači župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah. Po posvečenju je bil Janez Nanut poslan najprej za kaplana v župnijo Lovrenc na Pohorju. V tistem času, so v sosednji župniji Puščava komunistični fanatiki s sekiro umorili župnika Nadraha, strica kasnejšega stiškega opata. Tudi Janezu so zagrozili s smrtjo, če takoj ne odide iz tistih krajev, zato se je že po 14 dneh vrnil domov v [[Slovenske Konjice|Konjice]], kjer je postal najprej kaplan in nato duhovni pomočnik, in bil tam do leta 1956. Konjiški arhidiakon Tovornik mu je zaupal poučevanje verouka po pohorskih župnijah in vodil je molitvene shode vednega češčenja. Nato je postal kaplan na [[Župnija Prihova|Prihovi]] 1956. Takrat je bil na Prihovi ostareli župnik Kocijančič. Janez, njegov brat Jože in Doberško Tonček so napeljali prvo elektriko v cerkev, odstranili so iz vlažnih sten ves star omet in nanesli novega in stene prepleskali. Tudi dotrajano streho so prekrili. Vsak teden je moral na »duhovno obnovo« na [[UDBA|UDBO]] v Maribor na zaslišanja. Vsakič je še je prej stopil v frančiškansko cerkev, kjer se je takrat še nahajal Slomškov grob in se je priporočal svetniku za pomoč v sili. Iz Oplotnice je hodil na Prihovo špicelj udbe. Ko ga je Janez po neki pridigi opazil, je dejal svojim faranom: »Ljubi Prihovčani, imam vam nekaj zelo važnega za povedati…imamo poslušalca pridige…« Vso zbrano občestvo se je ozrlo za zlonamernim gostom, ki je že bil pri odhodu na glavnih vratih cerkve. Tri leta je po lukšičevo špijoniral v prihovški cerkvi in pridno hodil poslušat Janezove iskrive pridige. Leta 1956 je postal šoštanjski kaplan pri legendarnem župniku Jožetu Vesenjaku. Janez ga je izredno spoštoval in cenil. Vesenjaka je udba zaprla in ga tako ustrahovala in mučila, da je živčno zbolel. Vesenjak je prisilno vstopil v ciril-metodovsko društvo, ki ga je povojna komunistična oblast ustanovila zato, da bi duhovnike imela pod popolnim nadzorom. Janez je odločno zavračal vsako sodelovanje s tem društvom, ki je povzročalo velik razdor med duhovniki. === Posavje in Janez Nanut - Rajhenburg/Brestanica === Kot kaplan je služboval v Šoštanju tri leta, nato je bil leta 1959 prestavljen za kaplana v Posavje, ki ga je s svojim duhovniškim delovanjem v naslednjih 62 letih neizbrisno zaznamoval. Ko so njegovi domači slišali, da odhaja v [[Brestanica|Rajhenburg]], so najprej pomislili, da odhaja v Nemčijo. Šoštanjčani so še dolgo jokali za priljubljenim duhovnikom, ki ga je odlikoval tudi izjemen glasbeni talent. Nanut pa je še lep čas žaloval za »živim« Šoštanjem, saj je bila Brestanica v primerjavi s Šoštanjem pravo mrtvilo. Edino zadoščenje mu je ob prihodu pomenilo to, da je brestaniško baziliko Lurške Marije gradil njegov konjiški rojak Cerjak. V župniji Brestanica je Nanut poučeval verouk na petih mestih: pri sv. Kancijanu, pri sv. Antonu, v Brestanici, na Senovem in v Koprivnici. Vselej je imel seboj klavirsko harmoniko, ki se jo je naučil sam igrati v času bogoslovja, ko je hodil v glasbeno šolo klavirja k vaškemu učitelju Hrenu. S Hohnerjevo harmoniko veljal za nekakšnega cerkvenega Avsenika, še posebej, ko je zaigral pesem »Povsod Boga!« Na udbovskem zaslišanju v Novem mestu so mu očitali, da harmonika ne spada v cerkev. Odgovoril jim je: »Moje harmonike so zelo pobožne, igrajo le nabožne pesmi. Če ne bilo tako, bi me gospe, ki obiskujejo bogoslužje, že zdavnaj tožile na škofijo.« Kraje, kjer je poučeval verouk je obiskoval z mopedom po prašnih makadamskih cestah. Senovski knapi so mu dali vzdevek »rukzaker«. Na Blanci je nekoč imel prometno nesrečo. Zavarovalnica mu je za poškodbo izplačala znesek 800 tisoč dinarjev, kar je bilo takrat ravno vsota za novega fička. Namesto avtomobila je daroval ta znesek odškodnine za obnovo podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je stala na Senovem pred osnovno šolo. Kupil je tudi nove klopi. Brat Jože jo je na novo ometal…Župnik Kolenko ga je dražil: »Jaz sem ustanovil že dve župniji, ti boš pa tretjo in boš njen župnik.« Kolenko je pokopan v Slovenskih Konjicah. [[Slika:Prvo obhajilo.jpg|thumb|right|250px]] == Ustanovitelj Župnije Senovo == Rudarski kraj Senovo se je v 20. stoletju naglo razvijal. Nobena vojna ni prekinila razvoja. Rastle so delavske kolonije kot gobe po dežju. Neka pobožna žena, Sinkučeva Pepa, ki je zaradi ene nedolžne šale o Titu preživela 6 mesecev v zloglasnem komunističnem ženskem zaporu v rajhenburškem gradu, je zelo zgodaj napovedala, da se bo nekoč ustanovila samostojna župnija Senovo. S to idejo se ukvarjal župnik Kolenko, v kaplanu Janezu Nanutu pa je videl človeka, ki bo to sposoben uresničiti in škofijo je o tem sproti obveščal. 1.1.1964 je mariborski škof Maksimiljan Držečnik ustanovil novo župnijo Senovo in za prvega upravitelja postavil Janeza Nanuta. Potreboval je gospodinjo, ki jo je našel doma med svojimi sestrami. Najprej je prosil najstarejšo sestro Micko. Mama pa je predlagala najmlajšo Ivanko, ki do 4 leta starosti ni niti shodila. Janez pa je rekel, da te noče, ker se mu bo še v fari poročila, in bo spet brez. Po nekem času je le pristal na to, vendar s pogojem, da Ivanka opravi gospodinjski tečaj oz. kuharsko šolo. Na jesen 1963 je prišla na Senovo za gospodinjo sestra Ivanka. Janez Nanut je v začetku stanoval v cerkvici, v čisto majhni sobi na vrhu zakristije, njegova sestra Ivanka pa pri družini Žlender. Za potrebe župnije je Nanut odkupil Lipovškovo hišo blizu cerkve, ki je bila nato spremenjena v župnišče. Sestra Ivanka je začela skrbeti za gredice, sama izkopala jarke za vodovod, začela urejati stezice, obrezovati živo mejo, posadila je vrtnice in je cvetelo kot v arboretumu Vovčji Potok. Iz šole so nemo opazovali to veličanstno urejeno okolico cerkve. Iz Radeč so prišli ocenjevalci kraja, ki so laskavi naziv za najbolj urejeno gredico želeli nameniti župnijski gospodinji Ivanki, toda ker je bila gredica cerkvena, se to žal ni zgodilo. Namesto tega so senovske žene gospodinji Ivanki kupile novo kolo. Zgodilo se je, preden so napeljali javni vodovod, da je gospodinja Ivanka prosila hišnika šole za vode za umivanje, ki bi jo drugače morala prinesti iz potoka. Prijazen hišnik ji je odvrnil: »Kaj vendar prosiš, vzami si jo!« Pa jo je zalotila ravnateljica Urbančičeva in jo grdo nahrulila, češ nič ne bo z vodo zate: »Cerkev je vendar ločena od države!« Ivanka je šla v cerkev in se v njej zjokala, nad nesprejetostjo, ki sta jo v začetku doživljala s svojim bratom duhovnikom. <ref>[http://posavje.info/novice/v-brestaniski-baziliki-posebna-slovesnost.html Nanut v Posavju]</ref> Tisto leto so napeljali javni vodovod na Senovo. Nadzorni delavec je sporočil, da bo voda takoj, ko bo skopana razdalja 80m, globine 90 cm. Pogumno se je Ivanka Nanut sama lotila izkopa z motiko in lopato, in je od štirih zjutraj do desete zvečer uspela izkopati zahtevano razdaljo in globino. Kot edinega pomočnika ji je Bog nasproti poslal Draga Avsenaka, ki je edini duhovni poklic iz senovske župnije do danes, novomašnik leta 1975. Ko je pričakovala, da bo naslednji dan že voda v hiši, je nadzornik povedal, da se mora še skopati enaka razdalja do novega naselja, ki je rastlo poleg šole. Štirje možakarji so za enako razdalje v novo naselje potrebovali teden dni, da so jo izkopali. Tako je poleg krstne vode leta 1964 bil na Senovem napeljan tudi vodovod. [[Slika:Posvetitev temeljenega kamna.jpg|thumb|right|250px]] Na Senovem je bil dve leti kaplan Vlado Zupančič, ki rodom izhaja iz Brežic. Nanut je bil trikrat tudi upravitelj župnije Koprivnica (1965-1966; 1967-1972; 1973-1974). Nato je prišlo do velikanskega cerkvenega projekta: izgradnje nove cerkve Vstalega Odrešenika na Senovem. Lokalno oblast in takratne šolnike je zelo motila cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je stala ob šoli. Nanut je želel to cerkev širiti, pa so mu vedno zavrnili prošnjo za gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Zato je bil pripravljen skleniti kravjo kupčijo z lokalnimi oblastniki, ki so imeli do njega rešpekt. Ponudili so mu naslednje: »Če podereš staro cerkev izpred šole, smo ti pripravljeni urediti vsa dovoljenja na novi lokaciji.« Lokacija se je ponujala ob rudniški železnici, na zapuščenem, močvirnatem zemljišču, ki ga je imel v lasti gostinec Miha Senica, bratranec kasnejšega premiera in finančnega ministra Andreja Bajuka. Njegov brat Jože Senica je bil proti prodaji zemljišča Cerkvi, medtem ko Miha je končno pristal na prodajo. Mati od obeh bratov bi celo podarila zemljišče, saj je veliko trpela pod komunizmom. Miha Senica je prejel pošteno plačilo za celotno zemljišče, kjer stoji danes cerkev, župnišče in parkirni prostori. Začela se je intenzivno gradnja nadomestne cerkve, za katero si je Janez prizadeval, da bi bila posvečena sv. Jožefu. Nanut je imel pomisleke zaradi škofa Grmiča, ki bi verjetno tega božjega ženina vedno izkoriščal za promocijo svoje mešanice med komunizmom in krščanstvom. Zato je duhovnik Janez, preden se je odločil za zavetnika cerkve, odšel na duhovne vaje in po vrnitvi naznanil, da bo nova cerkev imenovana po Vstalem Odrešeniku. Glede dovoljenj je imel kasneje večje težave na škofiji kot pa na občini, saj je škofija zahtevala, da preden se prične gradnja, da je izdelana podrobna finančna konstrukcija. Vse mu je uspelo v rokih, saj je abrahamovsko zaupal v božjo previdnost. Po vsej Sloveniji je z duhovnikom Paničem iz Sv. Petra pod Sv. Gorami vodil ljudske misijone. Ob nedeljah pa je leta zbiral denar tako, da je nagovarjal in prosil za darove po Slovenije. Okrajni komunistični oblastniki so naredili vse, da bi proces izgradnje nove cerkve ustaviti že na samem začetku, toda Nanut je lokalne veljake držal za besedo, pa četudi so ga gledali morda s figo v žepu. Cerkev je bila zgrajena leta 1975. In ko je bila v njej bila prva maša, so se daleč daleč slišale znamenite Nanutove besede: »Kristus, zmagal si, cerkev stoji!« Te besede so postale pregovorne za nekoč rudarski kraj Senovo. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/zupnija-senovo.html |title=O ustanovitvi Župnije Senovo |accessdate=2016-06-30 |archive-date=2016-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806034430/http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/zupnija-senovo.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Dovško Cemetery 05.jpg|thumb|right|250px|Grob na pokopališču [[Dovško]]]] == Sklici == {{sklici|1}} {{DEFAULTSORT:Nanut, Janez}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Brestanica]] [[Kategorija:Župnija Senovo]] 0ltyyjtoljjezk23fiso1rhu8k5dhds 6688056 6688055 2026-06-11T10:22:54Z Shabicht 3554 /* Otroštvo in mladost Janeza Nanuta - Slovenske Konjice */ 6688056 wikitext text/x-wiki {{pristransko}} {{ton}} {{infopolje Duhovnik | name = Janez Nanut | image = [[Slika:Janez Nanut.jpg|270 px]] | |imagesize = | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = [[Župnija Senovo|Senovo]] | Title = [[župnik|župnijski duhovnik]] | Period = 1964 - 2011| Successor = [[Marko Magdič]] 2010-2012, [[Janez Turinek]] 2012-2021 in [[Ivan Šelih]] 2021-2022 | | ordination = [[29. oktober|29. oktobra]] [[1950]] | post = | next post = kpl 1951 (14 dni) [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] in nato [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]; dhp 1951-1953 Slovenske Konjice; kpl 1953-1956 [[Župnija Prihova|Prihova]] in župr. 1953-56 Slovenske Konjice; kpl. 1956-1959 [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]]; kpl. 1959-1963 [[Župnija Brestanica|Brestanica]]; '''župr. 1964-1984 [[Župnija Senovo|Senovo]]'''; soupr 1965-66; 1967-1972; 1973-1974 [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]]; '''žpk 1984-2010 Senovo''' | date of birth = [[16. maj]] [[1925]] | place of birth = [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]] | date of death = [[13. januar]] [[2011]]| place of death = [[Senovo]] | }} '''Janez Nanut''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], * [[16. maj]] [[1925]], [[Brdo pri Slovenskih Konjicah]], † [[13. januar]] [[2011]], [[Senovo]]. == Novomašno geslo == '''Prav rad bom vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše.''' (prim. 2 Kor 12,15) == Življenjepis == === Nanutov rod - Stari trg pri Ložu === Rodbina Nanut oz. oče Anton Nanut (*25.12. 1884 + 3.11. 1934) izhaja iz Notranjske – iz Starega trga pri Ložu. Mama Marija Nanut, roj. Rak (*17.1. 1894 + 4.1. 1972) je bila doma iz [[Brdo, Slovenske Konjice|Brda pri Slovenskih Konjicah]]. Zakoncema Nanut se je rodilo deset otrok, od katerih je ostalo 8 živih, dva pa sta umrla takoj po rojstvu. Otroci so: Frančiška, Marija (*23.1. 1922), '''Janez''' (*16.5.1925 +13.1.2011), Alojzij, Jožef, Franc, Ljudmila, Ivanka (*27.3. 1934); Oče Anton Nanut je bil 13 let v Združenih državah Amerike, v zvezni državi Minnesoti, kjer je delal v rudnikih železa. Njegov tretjerojenec Janez je kasneje kot duhovnik večkrat dejal: »Tudi jaz sem rudarjev sin!« V začetku leta 1918 se je Anton Nanut želel vrniti nazaj v Evropo. Ameriški prijatelji so mu prigovarjali, naj vendar ostane v ZDA, pa jih Anton zavrnil, češ da je ponosen na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ki je njegova urejena domovina, ki pa je že v letu njegove vrnitve razpadla. Na ruševinah donavske monarhije je nastala [[država SHS]], sestavljena iz južnoslovanskih narodov, v kateri se je pričela v Sloveniji trajna gospodarska stagnacija, z vedno manj ekonomske svobode. Svoje ameriške dolarske prihranke je Anton ob nastanku nove države lahko zamenjal le v [[Beograd|Beogradu]], kjer je že pri sami menjavi skoraj tretjina premoženja splahnela in tam je bil tudi okraden. Preko časopisnega oglasa si je nato kmalu kupil hišo in dva travnika ter gozd pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Tako je Nanutov rod prišel na Štajersko. Očeta Antona se je ob nakupu posestva prijel vzdevek »amerikanc«. Kmalu si je v bližnji vasici Brdo našel nevesto in se priženil na kmetijo Rak, po domače »Pri Štefeki«. Pridne roke obeh zakoncev Nanut so zgradile topel dom številnim otrokom. Oče se je dosledno držal svetopisemskega povabila za človekov ritem zdravega duha: »Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj!« Spoštovanje do nedelje si je pridobil v ZDA, kjer je neki slovenski izseljeniški duhovnik stalno opazoval tiste rudarje, ki so tudi ob nedeljah delali in jih glasno karal: »Le delajte, le delajte ob nedeljah, pa ne boste nič imeli!« In mnogi so zaradi njegovih opozoril opustili nedeljsko delo, med njimi je bil tudi Anton Nanut. V okolici Slovenskih Konjic je Nanutov oče veljal za domačega živinozdravnika, zdravil je z zelišči krave in svinje. Ob zimskih večerih je Anton na krušni peči ponosno pripovedoval svojim otrokom zgodbice iz svojega bogatega življenja po svetu. Pri Nanutovi družini so od otrok poklicno šolo obiskovali le trije: Milka, Micka in Janez. Starejša Micka je imela tudi talent za igro oz. gledališče. Sama je spisala tridejanko in v njej z veseljem sprejela sanjsko vlogo »primorske učiteljice«, ki pomaga v času med obema vojnama ohranjati slovenski jezik. Najmlajša Ivanka je ob svojih osnovnošolskih odličnih spričevalih dejala: »Ko bi bila le pri Bogu odlična!« Kot Janez, je tudi njegova najmlajša sestra predano služila cerkvi: polnih 48 let je vodila gospodinjstvo bratu duhovniku Janezu Nanutu na [[Senovo|Senovem]]. [[Slika:Janez Nanut otrok.jpg|thumb|right|250px]] === Otroštvo in mladost Janeza Nanuta - Slovenske Konjice === Ko je bil Janez star dve leti, je potrgal na domači vrtni gredi vse narcise. In čeprav jih namenil za okrasitev domačega znamenja križa okoli Velike Noči, je bil od tete Neže grdo kaznovan. Krivična kazen ga je gnala proč od hiše. Zatekel se je pod neko oddaljeno jablano, saj tako majhen otrok ni razumel tetine reakcije, ko se mu je pa vendar zdelo, da je storil nekaj dobrega in plemenitega. Utrujen je pod tisto jablano zaspal. Tam so ga domači našli vsega prezeblega, načela ga pljučnica. Oče ga je v naglici odpeljal do konjiškega zdravnika, ki je staršem vzel vsako upanje. Temu otroku so štete ure. Zdravnik je Janeza poslal domov umreti. Pri večerni molitvi je bogaboječi oče Anton takole roteče prosil: »Nebeški Oče, pusti mi tega otroka pri življenju! Če bo postal duhovnik, bom dal zadnji rep iz štale in zadnje drevo iz gozda za njegovo novo mašo.« Čez nekaj dni se je čudežno mali Janez predramil. Vstal je iz zibelke in začel iz vžigalic, ki jih je družina že imela pripravljena za sveče za mrtvaški oder, sestavljati cerkev, zvonik se mu je pa vedno podrl. Sestra Micka je to dogajanje prva opazila in vsa presenečena stekla na polje, kjer so domači bili sredi največjih pomladanskih kmečkih opravil. Ko so jo od daleč zagledali, so vsi pomislili, da jim prihaja povedati, da je Janez mrtev. Pa je njeno veselje na obrazu sporočalo veselo novico, da njen brat živi, da se celo že igra. Čudežno ozdravljenje je očeta Antona spodbudilo, da je sina, Bogu v zahvalo, čez nekaj dni odnesel v Marijino cerkev na Brinjevi gori nad Zrečami. Janez je romal ob očetu v krilcu, kot vsi takratni majhni otroci. Kasneje pa, ko je Janez oblekel prve hlače, je doživel še težjo preizkušnjo, ko ga je tik pred utopitvijo sestra Micka rešila iz jame, v katero je po nesreči padel, potem ko se je v mraku vračal iz bolnišnice, koder je Nanutova mama Marija ravno izgubila prezgodaj rojenega otroka. Prelomni dogodek za družino Nanut pa je bila prerana smrt očeta, najmlajša hči Ivanka je bila takrat komaj položena v zibelko. Oče je umrl za posledicami meningitisa, ki ga je staknil v ameriških rudnikih železa. Po očetovi smrti je za otroke skrbela tudi teta Neža. Ona se je nekako tudi zaobljubila, da je dolžna skrbeti za Janeza, ker ga je nekoč zaradi tistih narcis tako kaznovala, da si je vse dni svojega življenja to tudi sama sebi očitala in v sebi zaradi tega tudi trpela. Janez je osnovno šolo obiskoval v Slovenskih Konjicah. Nato ga je sestra Micka pripravila za sprejemne izpite in mu pomagala vstopiti v mariborsko gimnazijo. Šolanje mu je prekinila druga svetovna vojna. Da je lahko družina preživela, je bil primoran Janez se zaposliti v nemškem gradbenem podjetju, ki je gradilo cesto na Brdo. Prej je do Nanutove kmetije vodil le kolovoz. Veleposestnik Klemen, ki je podaril zemljo za novo cesto na Brdo, je ves čas vojne skrbel in materialno podpiral partizane. Le-ti pa so ga v zahvalo po koncu vojne še do danes iz neznanih razlogov ubili. Po 9. maju 1945 je veleposestnika Klemena čuval celo Janezov mlajši, takrat še mladoleten brat Jože v nekem partizanskem zasilnem priporu. Jože mu je predlagal, da naj vendar zbeži. Klemen pa mu je odvrnil, da ima čisto vest in da ni razlogov, da bi se bal za svoje življenje. »Saj sem za te ljudi, ki so me aretirali, zbiral ves čas vojne pakete, zato da so lahko oni preživeli«. Žal je naivno verjel v iskrene namene tistih, ki so po vojni prevzemali sodno oblast. Vseeno so ga partizani zverinsko umorili. Nemci so na Brdo zgradili cesto. Kraj je končno zaživel in se je zaradi nove ceste začel hitro razvijati. Bližnja [[Dvorec Golič|graščina Golič]] je med vojno nenadoma zagorela, in sestra Ivanka je takrat poslala Janeza, naj pogleda, kaj se dogaja. Stopal je brez strahu mimo pogorišča, dokler ga niso ustavili nemški vojaki, pri katerih se je hotel izgovoriti, da je študent, in da namerava postati duhovnik. Janeza so vseeno odpeljali. Teta Neža je okarala najmlajšo Ivanko, češ brata si dala ubiti, ko si ga poslala v izvidnico. Naslednji dan so izvedeli, da je Janez v mariborskih zaporih. Nemško poveljstvo mu je očitalo, da je vselej zavračal mobilizacijo v nemško vojsko. Sestra Micka je namreč ob vsakem vpoklicu spisala prošnjo, da je Janez edini skrbnik družine, potem ko več niso imeli očeta. V konjiški cerkvi so tisti dan, ko je Janez pristal v nemškem zaporu trepetali in jokali. Čez nekaj dni je učitelj Hren spisal prošnjo za izpustitev in jo tudi dosegel. Pri Nanutovih je z Janezovo vrnitvijo zavladalo veliko veselje. Spet je hodil v službo na cesto, da je preživljal družino. Kot zanimivost pa se iz Senovega v tistem vojnem času prikradel v konjiške gozdove nečak kanonika Mirta, partizan Slavko Mirt, ki je bil glavni krivec za [[Frankolovski poboj|tragedijo frankolovskih žrtev]]. {{glavni|Frankolovski poboj}} [[Slika:Nanutovi.jpg|thumb|right|250px]] === Janez Nanut v bogoslovju in začetek duhovniške poti - Maribor - Prihova - Šoštanj === Gimnazijo je Janez po letu 1945 uspešno zaključil in se vpisal v bogoslovje. Po vojna komunistična oblast se je trudila Janeza pridobiti za udbovsko ovajanje v bogoslovju. Ker se je temu odrekel, mu je bilo prepovedano obiskovanje semenišča, in je imel povsod zaprta vrata. Konjiški arhidiakon Tovornik je posredoval pri škofu Držečniku, ki je naredil za Janez izjemo. Štiri leta je lahko študiral teologijo kar v domači zidanici, v Maribor pa je hodil le na izpite. Zadnji dve leti pa je bil v bogoslovnem semenišču, za oblast pa je bil čedalje bolj nezaželen. Mariborski škof Držečnik ga je posvetil v duhovnika na misijonsko nedeljo, skupaj še z Zalesnikom iz Savinske doline. In takoj po prazniku Vseh svetih je imel na nedeljo Kristusa Kralja Vesoljstva novo mašo v domači župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah. Po posvečenju je bil Janez Nanut poslan najprej za kaplana v župnijo Lovrenc na Pohorju. V tistem času, so v sosednji župniji Puščava komunistični fanatiki s sekiro umorili župnika Nadraha, strica kasnejšega stiškega opata. Tudi Janezu so zagrozili s smrtjo, če takoj ne odide iz tistih krajev, zato se je že po 14 dneh vrnil domov v [[Slovenske Konjice|Konjice]], kjer je postal najprej kaplan in nato duhovni pomočnik, in bil tam do leta 1956. Konjiški arhidiakon Tovornik mu je zaupal poučevanje verouka po pohorskih župnijah in vodil je molitvene shode vednega češčenja. Nato je postal kaplan na [[Župnija Prihova|Prihovi]] 1956. Takrat je bil na Prihovi ostareli župnik Kocijančič. Janez, njegov brat Jože in Doberško Tonček so napeljali prvo elektriko v cerkev, odstranili so iz vlažnih sten ves star omet in nanesli novega in stene prepleskali. Tudi dotrajano streho so prekrili. Vsak teden je moral na »duhovno obnovo« na [[UDBA|UDBO]] v Maribor na zaslišanja. Vsakič je še je prej stopil v frančiškansko cerkev, kjer se je takrat še nahajal Slomškov grob in se je priporočal svetniku za pomoč v sili. Iz Oplotnice je hodil na Prihovo špicelj udbe. Ko ga je Janez po neki pridigi opazil, je dejal svojim faranom: »Ljubi Prihovčani, imam vam nekaj zelo važnega za povedati…imamo poslušalca pridige…« Vso zbrano občestvo se je ozrlo za zlonamernim gostom, ki je že bil pri odhodu na glavnih vratih cerkve. Tri leta je po lukšičevo špijoniral v prihovški cerkvi in pridno hodil poslušat Janezove iskrive pridige. Leta 1956 je postal šoštanjski kaplan pri legendarnem župniku Jožetu Vesenjaku. Janez ga je izredno spoštoval in cenil. Vesenjaka je udba zaprla in ga tako ustrahovala in mučila, da je živčno zbolel. Vesenjak je prisilno vstopil v ciril-metodovsko društvo, ki ga je povojna komunistična oblast ustanovila zato, da bi duhovnike imela pod popolnim nadzorom. Janez je odločno zavračal vsako sodelovanje s tem društvom, ki je povzročalo velik razdor med duhovniki. === Posavje in Janez Nanut - Rajhenburg/Brestanica === Kot kaplan je služboval v Šoštanju tri leta, nato je bil leta 1959 prestavljen za kaplana v Posavje, ki ga je s svojim duhovniškim delovanjem v naslednjih 62 letih neizbrisno zaznamoval. Ko so njegovi domači slišali, da odhaja v [[Brestanica|Rajhenburg]], so najprej pomislili, da odhaja v Nemčijo. Šoštanjčani so še dolgo jokali za priljubljenim duhovnikom, ki ga je odlikoval tudi izjemen glasbeni talent. Nanut pa je še lep čas žaloval za »živim« Šoštanjem, saj je bila Brestanica v primerjavi s Šoštanjem pravo mrtvilo. Edino zadoščenje mu je ob prihodu pomenilo to, da je brestaniško baziliko Lurške Marije gradil njegov konjiški rojak Cerjak. V župniji Brestanica je Nanut poučeval verouk na petih mestih: pri sv. Kancijanu, pri sv. Antonu, v Brestanici, na Senovem in v Koprivnici. Vselej je imel seboj klavirsko harmoniko, ki se jo je naučil sam igrati v času bogoslovja, ko je hodil v glasbeno šolo klavirja k vaškemu učitelju Hrenu. S Hohnerjevo harmoniko veljal za nekakšnega cerkvenega Avsenika, še posebej, ko je zaigral pesem »Povsod Boga!« Na udbovskem zaslišanju v Novem mestu so mu očitali, da harmonika ne spada v cerkev. Odgovoril jim je: »Moje harmonike so zelo pobožne, igrajo le nabožne pesmi. Če ne bilo tako, bi me gospe, ki obiskujejo bogoslužje, že zdavnaj tožile na škofijo.« Kraje, kjer je poučeval verouk je obiskoval z mopedom po prašnih makadamskih cestah. Senovski knapi so mu dali vzdevek »rukzaker«. Na Blanci je nekoč imel prometno nesrečo. Zavarovalnica mu je za poškodbo izplačala znesek 800 tisoč dinarjev, kar je bilo takrat ravno vsota za novega fička. Namesto avtomobila je daroval ta znesek odškodnine za obnovo podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je stala na Senovem pred osnovno šolo. Kupil je tudi nove klopi. Brat Jože jo je na novo ometal…Župnik Kolenko ga je dražil: »Jaz sem ustanovil že dve župniji, ti boš pa tretjo in boš njen župnik.« Kolenko je pokopan v Slovenskih Konjicah. [[Slika:Prvo obhajilo.jpg|thumb|right|250px]] == Ustanovitelj Župnije Senovo == Rudarski kraj Senovo se je v 20. stoletju naglo razvijal. Nobena vojna ni prekinila razvoja. Rastle so delavske kolonije kot gobe po dežju. Neka pobožna žena, Sinkučeva Pepa, ki je zaradi ene nedolžne šale o Titu preživela 6 mesecev v zloglasnem komunističnem ženskem zaporu v rajhenburškem gradu, je zelo zgodaj napovedala, da se bo nekoč ustanovila samostojna župnija Senovo. S to idejo se ukvarjal župnik Kolenko, v kaplanu Janezu Nanutu pa je videl človeka, ki bo to sposoben uresničiti in škofijo je o tem sproti obveščal. 1.1.1964 je mariborski škof Maksimiljan Držečnik ustanovil novo župnijo Senovo in za prvega upravitelja postavil Janeza Nanuta. Potreboval je gospodinjo, ki jo je našel doma med svojimi sestrami. Najprej je prosil najstarejšo sestro Micko. Mama pa je predlagala najmlajšo Ivanko, ki do 4 leta starosti ni niti shodila. Janez pa je rekel, da te noče, ker se mu bo še v fari poročila, in bo spet brez. Po nekem času je le pristal na to, vendar s pogojem, da Ivanka opravi gospodinjski tečaj oz. kuharsko šolo. Na jesen 1963 je prišla na Senovo za gospodinjo sestra Ivanka. Janez Nanut je v začetku stanoval v cerkvici, v čisto majhni sobi na vrhu zakristije, njegova sestra Ivanka pa pri družini Žlender. Za potrebe župnije je Nanut odkupil Lipovškovo hišo blizu cerkve, ki je bila nato spremenjena v župnišče. Sestra Ivanka je začela skrbeti za gredice, sama izkopala jarke za vodovod, začela urejati stezice, obrezovati živo mejo, posadila je vrtnice in je cvetelo kot v arboretumu Vovčji Potok. Iz šole so nemo opazovali to veličanstno urejeno okolico cerkve. Iz Radeč so prišli ocenjevalci kraja, ki so laskavi naziv za najbolj urejeno gredico želeli nameniti župnijski gospodinji Ivanki, toda ker je bila gredica cerkvena, se to žal ni zgodilo. Namesto tega so senovske žene gospodinji Ivanki kupile novo kolo. Zgodilo se je, preden so napeljali javni vodovod, da je gospodinja Ivanka prosila hišnika šole za vode za umivanje, ki bi jo drugače morala prinesti iz potoka. Prijazen hišnik ji je odvrnil: »Kaj vendar prosiš, vzami si jo!« Pa jo je zalotila ravnateljica Urbančičeva in jo grdo nahrulila, češ nič ne bo z vodo zate: »Cerkev je vendar ločena od države!« Ivanka je šla v cerkev in se v njej zjokala, nad nesprejetostjo, ki sta jo v začetku doživljala s svojim bratom duhovnikom. <ref>[http://posavje.info/novice/v-brestaniski-baziliki-posebna-slovesnost.html Nanut v Posavju]</ref> Tisto leto so napeljali javni vodovod na Senovo. Nadzorni delavec je sporočil, da bo voda takoj, ko bo skopana razdalja 80m, globine 90 cm. Pogumno se je Ivanka Nanut sama lotila izkopa z motiko in lopato, in je od štirih zjutraj do desete zvečer uspela izkopati zahtevano razdaljo in globino. Kot edinega pomočnika ji je Bog nasproti poslal Draga Avsenaka, ki je edini duhovni poklic iz senovske župnije do danes, novomašnik leta 1975. Ko je pričakovala, da bo naslednji dan že voda v hiši, je nadzornik povedal, da se mora še skopati enaka razdalja do novega naselja, ki je rastlo poleg šole. Štirje možakarji so za enako razdalje v novo naselje potrebovali teden dni, da so jo izkopali. Tako je poleg krstne vode leta 1964 bil na Senovem napeljan tudi vodovod. [[Slika:Posvetitev temeljenega kamna.jpg|thumb|right|250px]] Na Senovem je bil dve leti kaplan Vlado Zupančič, ki rodom izhaja iz Brežic. Nanut je bil trikrat tudi upravitelj župnije Koprivnica (1965-1966; 1967-1972; 1973-1974). Nato je prišlo do velikanskega cerkvenega projekta: izgradnje nove cerkve Vstalega Odrešenika na Senovem. Lokalno oblast in takratne šolnike je zelo motila cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je stala ob šoli. Nanut je želel to cerkev širiti, pa so mu vedno zavrnili prošnjo za gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Zato je bil pripravljen skleniti kravjo kupčijo z lokalnimi oblastniki, ki so imeli do njega rešpekt. Ponudili so mu naslednje: »Če podereš staro cerkev izpred šole, smo ti pripravljeni urediti vsa dovoljenja na novi lokaciji.« Lokacija se je ponujala ob rudniški železnici, na zapuščenem, močvirnatem zemljišču, ki ga je imel v lasti gostinec Miha Senica, bratranec kasnejšega premiera in finančnega ministra Andreja Bajuka. Njegov brat Jože Senica je bil proti prodaji zemljišča Cerkvi, medtem ko Miha je končno pristal na prodajo. Mati od obeh bratov bi celo podarila zemljišče, saj je veliko trpela pod komunizmom. Miha Senica je prejel pošteno plačilo za celotno zemljišče, kjer stoji danes cerkev, župnišče in parkirni prostori. Začela se je intenzivno gradnja nadomestne cerkve, za katero si je Janez prizadeval, da bi bila posvečena sv. Jožefu. Nanut je imel pomisleke zaradi škofa Grmiča, ki bi verjetno tega božjega ženina vedno izkoriščal za promocijo svoje mešanice med komunizmom in krščanstvom. Zato je duhovnik Janez, preden se je odločil za zavetnika cerkve, odšel na duhovne vaje in po vrnitvi naznanil, da bo nova cerkev imenovana po Vstalem Odrešeniku. Glede dovoljenj je imel kasneje večje težave na škofiji kot pa na občini, saj je škofija zahtevala, da preden se prične gradnja, da je izdelana podrobna finančna konstrukcija. Vse mu je uspelo v rokih, saj je abrahamovsko zaupal v božjo previdnost. Po vsej Sloveniji je z duhovnikom Paničem iz Sv. Petra pod Sv. Gorami vodil ljudske misijone. Ob nedeljah pa je leta zbiral denar tako, da je nagovarjal in prosil za darove po Slovenije. Okrajni komunistični oblastniki so naredili vse, da bi proces izgradnje nove cerkve ustaviti že na samem začetku, toda Nanut je lokalne veljake držal za besedo, pa četudi so ga gledali morda s figo v žepu. Cerkev je bila zgrajena leta 1975. In ko je bila v njej bila prva maša, so se daleč daleč slišale znamenite Nanutove besede: »Kristus, zmagal si, cerkev stoji!« Te besede so postale pregovorne za nekoč rudarski kraj Senovo. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/zupnija-senovo.html |title=O ustanovitvi Župnije Senovo |accessdate=2016-06-30 |archive-date=2016-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806034430/http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/zupnija-senovo.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Dovško Cemetery 05.jpg|thumb|right|250px|Grob na pokopališču [[Dovško]]]] == Sklici == {{sklici|1}} {{DEFAULTSORT:Nanut, Janez}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Brestanica]] [[Kategorija:Župnija Senovo]] 45fkb9vpt90j6lnh3felrjcekyjps9l Predloga:Trenerji NK Maribora 10 421723 6687976 6519562 2026-06-11T05:27:40Z Sporti 5955 pos. 6687976 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Trenerji NK Maribora | title = Trenerji NK Maribora | titlestyle = background:purple;color:yellow | groupstyle = background:purple;color:yellow | listclass = hlist | list1 = * [[Andrija Pflander]] (1961) * [[Vladimir Šimunić]] (1961–1968) * [[Kemal Omeragić]] (1968–1972) * [[Jože Kirbiš]] (1972) * [[Ivan Marković]] (1973) * [[Jože Kirbiš]] (1973) * [[Šemso Kajtaz]] (1974) * [[Zorko Hlavač]] (1974–1976) * [[Predrag Đekić]] (1976) * [[Vojislav Simeunović]] (1976–1979) * [[Alfonz Horvatič]] (1979) * [[Rajko Raševič]] (1979) * [[Ivan Marković]] (1979–1980) * [[Zlatko Papec]] (1980–1981) * [[Tomislav Prosen]] (1981) * [[Vojislav Simeunović]] (1981–1984) * [[Zorko Hlavač]] (1984–1986) * [[Vinko Donko]] (1986–1987) * [[Đorđe Grubišić]] (1987) * [[Vojislav Simeunović]] (1987–1989) * [[Marin Bloudek]] (1989–1993) * [[Branko Horjak]] (1993–1994) * [[Marin Bloudek]] (1994–1995) * [[Branko Horjak]] (1995) * [[Janez Zavrl (nogometni trener)|Janez Zavrl]] (1995–1996) * [[Zvonko Breber]] (1996) * [[Bojan Prašnikar]] (1996–2000) * [[Matjaž Kek]] (2000) * [[Ivo Šušak]] (2000–2001) * [[Matjaž Kek]] (2001) * [[Bojan Prašnikar]] (2001–2002) * [[Matjaž Kek]] (2002–04) * [[Branko Horjak]] (2004–2005) * [[Vojislav Simeunović]] (2005) * [[Milan Đuričić]] (2005–2006) * [[Marijan Pušnik]] (2006–2007) * [[Milko Gjurovski]] (2007) * [[Branko Horjak]] (2007–2008) * [[Darko Milanič]] (2008–2013) * [[Ante Čačić]] (2013) * [[Ante Šimundža]] (2013–2015) * [[Saša Gajser]] (2015) * [[Krunoslav Jurčić]] (2015–2016) * [[Darko Milanič]] (2016–2020) * [[Sergej Jakirović]] (2020) * [[Mauro Camoranesi]] (2020) * [[Simon Rožman]] (2021) * [[Radovan Karanović]] (2021–2022) * [[Damir Krznar]] (2022–2023) * [[Ante Šimundža]] (2023–2024) * [[Boštjan Cesar]] (2024–2025) * [[Tuğberk Tanrıvermiş]] (2025) * [[Radomir Đalović]] (2025) * [[Feđa Dudić]] (2025–2026) }}<noinclude> [[Kategorija:Nogometne predloge]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> 82le5wzfqpz7kwg2pkv1muj2zlczokh Tomas Tranströmer 0 423845 6687992 6572596 2026-06-11T06:39:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687992 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer <!-- for more information see [[:Template:Infobox writer/doc]] --> | name = Tomas Tranströmer | image = <!-- WD --> | imagesize = 250px | caption = Tranströmer leta 2008 | birth_name = Tomas Gösta Tranströmer | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = švedska |alma_mater=Stockholmska univerza | period = 1954–2015 | spouse = Monika Bladh | notableworks = {{plainlist| *''Napol končano nebo'' *''Okna in kamni'' *''Baltik'' *''Za žive in mrtve'' *''Žalobna gondola'' }} | awards = [[Nobelova nagrada za književnost]] 2011 | signature = }} '''Tomas Gösta Tranströmer''' (švedsko:&#x20; <span class="IPA" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)">[ˈtumas ˈjœsta ˈtraːnˌstrømər]</span>), [[Švedi|švedski]] [[pesnik]], [[psiholog]] in [[prevajalec]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[15. april]] [[1931]], † [[26. marec]] [[2015]].<ref>[http://www.svt.se/nyheter/inrikes/tomas-transtromer-ar-dod Tomas Tranströmer är död.] </ref> Njegove pesmi so ujele dolge švedske zime, dih letnih časov in otipljivo, zračno lepoto narave.<ref name="nyt">{{Navedi novice|title=Swedish Poet Wins Nobel Prize for Literature|first=Julie|last=Bosman|url=http://www.nytimes.com/2011/10/07/arts/swedish-poet-wins-nobel-prize-for-literature.html?_r=1&hp|newspaper=[[The New York Times]]|date=6.10.2011|accessdate=6.10.2011}}</ref> Za Tranströmerjevo delo je značilno tudi skrivnostno vzdušje, ki ga spremlja čudenje nad temelji vsakodnevnega življenja, kar njegovi poeziji pogosto daje versko razsežnost.<ref name="PE">{{Navedi novice |title=Straight Into the Invisible: A Swedish Poet's Explorations'' |first=Stephan |last=Salisbury |url=http://articles.philly.com/1987-03-25/news/26223103_1_psychologist-explorations-poets/3 |newspaper=Philadelphia Inquirer |year=1987 |accessdate=20.10.2011 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113070337/http://articles.philly.com/1987-03-25/news/26223103_1_psychologist-explorations-poets/3 |url-status=dead }}</ref> Opisovali so ga kot pesnika kristjana.<ref name="CPR">{{Navedi novice|title=Anchor in the Shadows: Review of ''The Great Enigma: New Collected Poems''|first=Bill|last=Coyle|url=http://www.cprw.com/Coyle/transtromer.htm|newspaper=Contemporary Poetry Review|year=2009|accessdate=20.10.2011|archive-date=2012-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120614123202/http://www.cprw.com/Coyle/transtromer.htm|url-status=dead}}</ref> Tranströmer je cenjen kot eden najpomembnejših skandinavskih književnikov po drugi svetovni vojni. Kritiki so pohvalili dostopnost njegove poezije, tudi v prevodu. Prevedli so jo v več kot 60 jezikov, med drugim tudi v slovenščino.<ref name="nyt"/> Leta 1990 je prejel Mednarodno nagrado Neustadta za književnost in leta 2011 [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]].<ref name="ap nobel">{{Navedi splet |url=http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/literature/laureates/2011/press.html |title=The Nobel Prize in Literature 2011 – Press Release |work=Nobelprize.org |publisher=[[Nobelov sklad]] |date=6.10.2011 |accessdate=29.8.2016}}</ref> == Seznam del == ; Pesniške zbirke * ''17 Pesmi'' (''17 dikter''), Bonniers, 1954 * ''Skrivnosti na poti'' (''Hemligheter på vägen''), Bonnier, 1958{{COBISS|ID=251918336}} * ''Napol dokončana nebesa'' (''Den halvfärdiga himlen''), Bonnier, 1962 {{COBISS|ID=74254336}} * ''Zvonovi in skladbe'' (''Klanger och spår''), Bonnier, 1966 * ''Pogled v temo'' (''Mörkerseende''), Författarförlaget, 1970 * ''Poti'' (''Stigar''), Författarförlaget, 1973, ISBN 978-91-7054-110-0 * ''Baltik'' (''Östersjöar''), Bonnier, 1974 * ''Pregrada resnice'' (''Sanningsbarriären''), Bonnier, 1978, ISBN 978-91-0-043684-1 * ''Divji Trg'' (''Det vilda torget'') Bonnier, 1983, ISBN 978-91-0-046048-8 * ''Za Žive in mrtve'' (''För levande och döda''), Bonnier, 1989 * ''Žalobna gondola'' (''Sorgegondolen''), Bonnier, 1996, ISBN 978-91-0-056232-8 * ''Zapor'' (''Fängelse''), Izdaja Edda, 2001 (od leta 1959), ISBN 978-91-89352-10-0 * ''Velika uganka'' (''Den stora gåtan''), Bonnier, 2004, ISBN 978-91-0-010310-1 ; Drugo * ''Spomini, poglejte me'' (''Minnena ser mig''), Bonnier, 1993, memoar v prozi ISBN 978-91-0-055716-4 * ''Air Mail: Brev 1964-1990'', Bonnier, 2001, korespondenca z Robert Bly ISBN 978-91-0-057384-3 * ''Galleriet: Odselv v Vecka nr.II'' (2007), umetnikova knjiga  Modhira Ahmeda == Nagrade in priznanja == [[Slika:Barbro_Lindgren_&_Tomas_Tranströmer_ALMA_2014_001.jpg|sličica|Tranströmer in Barbro Lindgren ob Spominski nagradi Astrid Lindgren  2014  ]] * 1966: Bellmanpriset (Švedska) * 1981: Petrarcova nagrada (Nemčija) * 1990: Mednarodna nagrada Neustadta za književnost (ZDA) <ref>{{Navedi splet|title=1990 Neustadt International Prize for Literature Laureate Tomas Tranströmer|url=http://www.ou.edu/worldlit/neustadt/1990-tomas-transtromer.html|publisher=World Literature Today|accessdate=2016-08-25|archive-date=2011-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20111127035001/http://www.ou.edu/worldlit/neustadt/1990-tomas-transtromer.html|url-status=dead}}</ref> * 1990: Nagrada Nordijskega sveta za književnost, za ''Za Žive in Mrtve'' (Nordijske države) * 1991: Nordijska nagrada Švedske akademije (Švedska) * 1992: Nagrada Horsta Bieneka za poezijo (Nemčija) * 1996: Augustpriset, za ''Sorgegondolen'' (Švedska) * 1998: Nagrada Jana Smreka (Slovaška) * 2003: Zlati venec Struških večerov poezije (Makedonija) * 2007: Fundacija Griffin, Priznanje za življenjsko delo (Griffinova nagrada za poezijo) (Kanada) * 2011: Naziv redni Profesor ([[Švedščina|švedsko]]&#x3A;<span> </span>''Professors namn''), ki mu ga je podelila švedska vlada (Švedska)<ref>{{Navedi splet|url=http://regeringen.se/sb/d/14087/a/165866|title=The Cabinet awards the title of professor to poet Tomas Tranströmer 7 april 2011(švedščina)|language=sv|publisher=Regeringen.se|date=7 April 2011|accessdate=9 October 2011|archive-date=2011-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017104929/http://regeringen.se/sb/d/14087/a/165866|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sweden.gov.se/sb/d/14096/a/177480|title=Minister for Culture congratulates Tomas Tranströmer on Nobel Prize in Literature|publisher=Sweden.gov.se|date=7 October 2011|accessdate=9 October 2011}}</ref> * 2011: [[Nobelova nagrada za književnost]] (Švedska) === Nobelova nagrada za književnost 2011 === Tranströmer je bil leta 2011 razglašen za dobitnika Nobelove nagrado za književnost.<ref name="ap nobel"/><ref name="guardian">{{Navedi novice|title=Nobel prize for literature goes to Tomas Tranströmer|first=Richard|last=Lea|first2=Alison|last2=Flood|url=http://www.guardian.co.uk/books/2011/oct/06/nobel-prize-literature-tomas-transtromer?newsfeed=true|newspaper=[[The Guardian]]|date=6.10.2011|accessdate=6.10.2011}}</ref> Kot 108. nagrajenec je bil prvi Šved od nagrade leta 1974.<ref name="bbc nobel">{{Navedi novice|title=Swedish poet Transtroemer wins Nobel Literature Prize|url=http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-15200547|newspaper=[[BBC News]]|date=6.10.2011|accessdate=6.10.2011}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nobel prize for literature: Tomas Tranströmer joins a strange gang|first=John|last=Dugdale|url=http://www.guardian.co.uk/books/booksblog/2011/oct/06/nobel-prize-literature-tomas-transtromer?newsfeed=true|newspaper=[[The Guardian]]|date=6.10.2011|accessdate=6.10.2011}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Sweden’s most famous living poet wins Nobel prize|url=http://www.euronews.net/2011/10/06/sweden-s-most-famous-living-poet-wins-nobel-prize/|newspaper=[[Euronews]]|date=6.10.2011|accessdate=6.10.2011|archive-date=2011-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20111007060125/http://www.euronews.net/2011/10/06/sweden-s-most-famous-living-poet-wins-nobel-prize/|url-status=dead}}</ref> Tranströmerja so imeli leta dolgo za favorita in že nekaj let so se novinarji na dan objave zbirali pred njegovim domom.<ref name="reuters nobel">{{Navedi novice|title=Sweden's Transtromer wins Nobel literature prize|url=http://www.reuters.com/article/2011/10/06/us-nobel-literature-idUSTRE7920Y320111006?feedType=RSS&feedName=topNews|newspaper=[[Reuters]]|date=6.10.2011|accessdate=6.10.2011|archive-date=2011-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20111006123733/http://www.reuters.com/article/2011/10/06/us-nobel-literature-idUSTRE7920Y320111006?feedType=RSS&feedName=topNews|url-status=dead}}</ref>  Švedska Akademija je ob razglasitvi dala vedeti, da je bil že od leta 1993 dalje nominiran vsako leto.<ref name="reuters nobel"/> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} * {{DMOZ|Arts/Literature/Authors/T/Tomas_Tranströmer/}} {{Nobelova nagrada za književnost}} {{Normativna kontrola}} {{sklici|30em}} {{DEFAULTSORT:Tranströmer, Tomas}} [[Kategorija:Švedski pesniki]] [[Kategorija:Švedski prevajalci]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za književnost]] mk6mvwh2txj3l3acx7n86bvagzujkl3 Janja Garnbret 0 425555 6687794 6687100 2026-06-10T15:29:24Z Yerpo 8417 posodobitev, --podvojen podatek 6687794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |medaltemplates = {{MedalSport | žensko [[športno plezanje]] }} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalCompetition|[[Športno plezanje na Poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|[[Športno plezanje na Poletnih olimpijskih igrah 2020|kombinacija]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 2024|Pariz 2024]]|[[Športno plezanje na Poletnih olimpijskih igrah 2024|kombinacija]]}} {{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju|Svetovna prvenstva]]}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2016|Pariz 2016]]|težavnost}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|težavnost}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2019|Hačiodži 2019]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2023|Bern 2023]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2023|Bern 2023]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2025|Seul 2025]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2025|Seul 2025]]|kombinacija}} {{Medal|Silver|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|težavnost}} {{Medal|Silver|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2023|Bern 2023]]|težavnost}} {{Medal|Competition|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|München 2017]]|kombinacija}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|težavnost}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|balvani}} {{Medal|Gold |[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2022|München 2022]]|kombinacija}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2015|Chamonix 2015]]|težavnost}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju 2017|München 2017]]|balvani}} }} '''Janja Garnbret''', [[Slovenci|slovenska]] [[Športni plezalec|športna plezalka]], * [[12. marec]] [[1999]], [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]]. Njena najtežja preplezana smer je ''Bibliographie'' v Franciji z oceno 9b+. Septembra 2016 je osvojila naslov [[svetovno prvenstvo v težavnostnem plezanju|svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju]] na prvenstvu v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/janja-garnbret-pri-17-splezala-na-vrh-sveta/403013 |title=Janja Garnbret pri 17 splezala na vrh sveta |accessdate=24. oktobra 2016 |date=17. september 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Oktobra 2016 si je s četrto zmago sezone svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v [[Šjamen]]u na Kitajskem zagotovila zmago v skupnem seštevku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/garnbretova-s-cetrto-zmago-osvojila-tudi-svetovni-pokal/405885 |title=Garnbretova s četrto zmago osvojila tudi svetovni pokal |accessdate=24. oktobra 2016 |date=23. oktober 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Avgusta 2017 je na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju v [[München|Münchnu]] postala evropska podprvakinja skupno in evropska prvakinja v kombinaciji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/komplet-slovenskih-medalj-v-muenchnu/430409 |title=Komplet slovenskih medalj v Münchnu |accessdate=20. avgusta 2017 |date=19. avgust 2017 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Na svetovnem prvenstvu v težavnostnem plezanju leta 2019 na Japonskem je kot prva plezalka osvojila tri naslove prvakinje, v balvanskem in težavnostnem plezanju ter kombinaciji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/zgodovinski-zlati-trojcek-supersampionke-janje/497363 |title=Zgodovinski zlati trojček superšampionke Janje |accessdate=20. avgusta 2019 |date=20. avgust 2019 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Na [[Poletne olimpijske igre 2024|poletnih olimpijskih igrah 2024]] v Parizu je Janja Garnbret ubranila naslov olimpijske prvakinje v kombinaciji.<ref>{{Navedi splet|title=Janja Garnbret ponovno osvojila zlato olimpijsko medaljo v Parizu ~|url=https://portal24.si/janja-garnbret-ponovno-osvojila-zlato-olimpijsko-medaljo-v-parizu/|website=Portal24|date=2024-08-10|accessdate=2024-10-19|language=sl-SI|first=Miha|last=Kovač}}</ref> 6. junija 2026 je kot prva plezalka preplezala smer ''Bibliographie'' z oceno 9b+ v [[Céüs]]u, ki velja za eno najtežjih športno-plezalnih smeri na svetu, pred njo je to uspelo le petim plezalcem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/janja-garnbret-v-petem-poskusu-prek-ikonicne-smeri-bibliographie/784706 |title=Janja Garnbret v petem poskusu prek ikonične smeri Bibliographie |accessdate=2026-06-08 |date=2026-06-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Je ena od štirih vrhunskih športnih plezalk, predstavljenih v dokumentarnem filmu ''The Wall: Climb for Gold'' (poleg nje še [[Shauna Coxsey]], [[Brooke Raboutou]] in [[Miho Nonaka]]), ki je dokumentiral dve leti priprav na nastop na [[Poletne olimpijske igre 2020|Poletnih olimpijskih igrah 2020]]. [[Slika:Janja Garnbret SLO 8602.jpg|sličica|Janja Garnbret na svetovnem pokalu v športnem plezanju 2017 v Münchnu]] ==Svetovni pokal== ===Skupno=== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! style="background: #b0e0e6;" | Disciplina ! style="background: #b0e0e6;" | 2015 ! style="background: #b0e0e6;" | 2016 ! style="background: #b0e0e6;" | 2017 ! style="background: #b0e0e6;" | 2018 ! style="background: #b0e0e6;" | 2019 ! style="background: #b0e0e6;" | 2021 ! style="background: #b0e0e6;" | 2022 ! style="background: #b0e0e6;" | 2023 ! style="background: #b0e0e6;" | 2024 ! style="background: #b0e0e6;" | 2025 |- | align="left" | Težavnost | 7. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Silver;" | 2. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Silver;" | 2. | style="background: Silver;" | 2. | 8. |- | align="left" | Balvani | — | 17 | style="background: Silver;" | 2. | 4. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Silver;" | 2. | 18. | 8. | 5. | 23. |- | align="left" | Hitrost | — | — | — | 58. | 48. | 12. | — | — | — | — |- | align="left" | Kombinacija | — | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | style="background: Gold;" | 1. | — | — | — | — | — |} ===Težavnost=== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! width = "55" | Sezona ! width = "55" style = "background: Gold;" | Zlato ! width = "55" style = "background: Silver;" | Srebro ! width = "55" style = "background: #c96;" | Bron ! width = "55" | Skupaj |- | 2015 || || 2 || 1 || 3 |- | 2016 || 4 || || 2 || 6 |- | 2017 || 6 || || 2 || 8 |- | 2018 || 4 || 3 || || 7 |- | 2019 || 1 || 2 || || 3 |- | 2020 || || 1 || || 1 |- | 2021 || 3 || || || 3 |- | 2022 || 5 || 2 || || 7 |- | 2023 || 3 || || || 3 |- | 2024 || 3 || || || 3 |- | 2025 || 2 || || || 2 |- | 2026 || || 1 || || 1 |- | '''Skupaj''' || '''31''' ||'''11'''||'''5''' ||'''47''' |} ===Balvani=== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! width = "55" | Sezona ! width = "55" style = "background: Gold;" | Zlato ! width = "55" style = "background: Silver;" | Srebro ! width = "55" style = "background: #c96;" | Bron ! width = "55" | Skupaj |- | 2016 || || 1 || || 1 |- | 2017 || 3 || 1 || || 4 |- | 2018 || 2 || 1 || || 3 |- | 2019 || 6 || || || 6 |- | 2021 || 2 || 1 || || 3 |- | 2022 || 1 || || || 1 |- | 2023 || 1 || 1 || || 2 |- | 2024 || 2 || || || 2 |- | 2025 || 1 || || || 1 |- | 2026 || || 1 || || 1 |- | '''Skupaj''' ||'''18'''||'''6''' || '''0''' || '''24''' |} ==Odlikovanja== Leta 2021 je prejela odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih plezalcev in alpinistov]] ==Zunanje povezave== {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenska športnica leta}} {{Normativna kontrola}} {{škrbina-bio-plezanje}} {{DEFAULTSORT:Garnbret, Janja}} [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Športni plezalci Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Športni plezalci Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 880uq3elelx70u5gb00rj6uuac1mctj Uporabniški pogovor:Sporti 3 428715 6687781 6684856 2026-06-10T14:48:51Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ 6687781 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]</sup> 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) Kar novo {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}} sem ustvaril. Mislim, da je zdaj nared za uvedbo. Če je možno, bi te – spet – prosil za pomoč. Načeloma pa bi bilo poleg preimenovanja infopolja to dvoje za naredit: * v člankih, ki imajo ''Infopolje Župnija'', so samo za pobrisat odvečni parametri. Se pravi, [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Uporaba|tile parametri]] bi naj ostali, vsi ostali pa se pobrišejo vključno z vrednostmi. * v člankih, ki imajo še star ''Infobox RKC zupnija'', pa bi tega bilo treba prepisat in dopolnit z novim infopoljem (sem označil, kako je z obstoječimi parametri): <pre> {{Infobox RKC zupnija |image= se ohrani |caption= se ohrani |vrsta= se izbriše |ustanovljena= se preimenuje v "established" |prej= se preimenuje v "previous_name" |ukinjena= se izbriše |preimenovana= se izbriše |skofija= se preimenuje v "diocese" |zupnik= se izbriše |sedez= se preimenuje v "headquarters" |drzava= se izbriše |splet= se izbriše }} </pre> Trije članki so o župnijah, ki niso v Sloveniji in za njih ne pride v upoštev novo infopolje, ampak to se ni treba sekirat, ker moram naknadno še prilagodit dosedanje {{tl|Infopolje Župnija}} in potem še te tri članke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:48, 10. junij 2026 (CEST) qi619esi8ypg21acmg8fn91vw4qxfrs 6687978 6687781 2026-06-11T05:37:11Z Sporti 5955 /* Infopolje Župnija */ odg 6687978 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]</sup> 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) Kar novo {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}} sem ustvaril. Mislim, da je zdaj nared za uvedbo. Če je možno, bi te – spet – prosil za pomoč. Načeloma pa bi bilo poleg preimenovanja infopolja to dvoje za naredit: * v člankih, ki imajo ''Infopolje Župnija'', so samo za pobrisat odvečni parametri. Se pravi, [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Uporaba|tile parametri]] bi naj ostali, vsi ostali pa se pobrišejo vključno z vrednostmi. * v člankih, ki imajo še star ''Infobox RKC zupnija'', pa bi tega bilo treba prepisat in dopolnit z novim infopoljem (sem označil, kako je z obstoječimi parametri): <pre> {{Infobox RKC zupnija |image= se ohrani |caption= se ohrani |vrsta= se izbriše |ustanovljena= se preimenuje v "established" |prej= se preimenuje v "previous_name" |ukinjena= se izbriše |preimenovana= se izbriše |skofija= se preimenuje v "diocese" |zupnik= se izbriše |sedez= se preimenuje v "headquarters" |drzava= se izbriše |splet= se izbriše }} </pre> Trije članki so o župnijah, ki niso v Sloveniji in za njih ne pride v upoštev novo infopolje, ampak to se ni treba sekirat, ker moram naknadno še prilagodit dosedanje {{tl|Infopolje Župnija}} in potem še te tri članke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:48, 10. junij 2026 (CEST) :Žal mi bot trenutno ne deluje, mogoče prevzame {{ping|Yerpo}}? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:36, 11. junij 2026 (CEST) kkbjfdnbei5zedp2tujjy0up6ce3o6y 6687991 6687978 2026-06-11T06:36:43Z Yerpo 8417 /* Infopolje Župnija */ odg 6687991 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]</sup> 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) Kar novo {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}} sem ustvaril. Mislim, da je zdaj nared za uvedbo. Če je možno, bi te – spet – prosil za pomoč. Načeloma pa bi bilo poleg preimenovanja infopolja to dvoje za naredit: * v člankih, ki imajo ''Infopolje Župnija'', so samo za pobrisat odvečni parametri. Se pravi, [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Uporaba|tile parametri]] bi naj ostali, vsi ostali pa se pobrišejo vključno z vrednostmi. * v člankih, ki imajo še star ''Infobox RKC zupnija'', pa bi tega bilo treba prepisat in dopolnit z novim infopoljem (sem označil, kako je z obstoječimi parametri): <pre> {{Infobox RKC zupnija |image= se ohrani |caption= se ohrani |vrsta= se izbriše |ustanovljena= se preimenuje v "established" |prej= se preimenuje v "previous_name" |ukinjena= se izbriše |preimenovana= se izbriše |skofija= se preimenuje v "diocese" |zupnik= se izbriše |sedez= se preimenuje v "headquarters" |drzava= se izbriše |splet= se izbriše }} </pre> Trije članki so o župnijah, ki niso v Sloveniji in za njih ne pride v upoštev novo infopolje, ampak to se ni treba sekirat, ker moram naknadno še prilagodit dosedanje {{tl|Infopolje Župnija}} in potem še te tri članke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:48, 10. junij 2026 (CEST) :Žal mi bot trenutno ne deluje, mogoče prevzame {{ping|Yerpo}}? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:36, 11. junij 2026 (CEST) ::Bom pogledal kaj se da, verjetno v roku par dni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:36, 11. junij 2026 (CEST) kg0jqb36ovlt7n3h43snvgpa953pb8p 6688016 6687991 2026-06-11T07:35:33Z Upwinxp 126544 /* Infopolje Župnija */ moje skromno mnenje 6688016 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]</sup> 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) Kar novo {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}} sem ustvaril. Mislim, da je zdaj nared za uvedbo. Če je možno, bi te – spet – prosil za pomoč. Načeloma pa bi bilo poleg preimenovanja infopolja to dvoje za naredit: * v člankih, ki imajo ''Infopolje Župnija'', so samo za pobrisat odvečni parametri. Se pravi, [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Uporaba|tile parametri]] bi naj ostali, vsi ostali pa se pobrišejo vključno z vrednostmi. * v člankih, ki imajo še star ''Infobox RKC zupnija'', pa bi tega bilo treba prepisat in dopolnit z novim infopoljem (sem označil, kako je z obstoječimi parametri): <pre> {{Infobox RKC zupnija |image= se ohrani |caption= se ohrani |vrsta= se izbriše |ustanovljena= se preimenuje v "established" |prej= se preimenuje v "previous_name" |ukinjena= se izbriše |preimenovana= se izbriše |skofija= se preimenuje v "diocese" |zupnik= se izbriše |sedez= se preimenuje v "headquarters" |drzava= se izbriše |splet= se izbriše }} </pre> Trije članki so o župnijah, ki niso v Sloveniji in za njih ne pride v upoštev novo infopolje, ampak to se ni treba sekirat, ker moram naknadno še prilagodit dosedanje {{tl|Infopolje Župnija}} in potem še te tri članke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:48, 10. junij 2026 (CEST) :Žal mi bot trenutno ne deluje, mogoče prevzame {{ping|Yerpo}}? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:36, 11. junij 2026 (CEST) ::Bom pogledal kaj se da, verjetno v roku par dni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:36, 11. junij 2026 (CEST) : Moje skromno mnenje. Ne glede na to, ali so vpisani v člankih o župnijah ali pa na podstrani infopolja, župnike bo treba posodabljati v enakem tempu kot doslej. Ali bo na podstrani to kaj lažje opravilo kot v člankih? Jaz se bojim, da kvečjemu zakomplicira proces dobronamernemu bralcu (neizkušenemu v urejanju), ki bi želel popraviti zastarel podatek – ampak naj povedo tisti, ki članke o župnijah redno urejajo. Drugič, preimenovanje slovenskih parametrov v angleške se mi zdi ne le odveč, ampak neprimerno. Smo mar slovenska wikipedija ali angleška (ali pa le še platforma za površno prevajanje iz angleščine)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:35, 11. junij 2026 (CEST) 0a3fs5uto49ua5gs2shhknhacltui62 6688037 6688016 2026-06-11T09:07:14Z Janezdrilc 3152 /* Infopolje Župnija */ 6688037 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]</sup> 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) Kar novo {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}} sem ustvaril. Mislim, da je zdaj nared za uvedbo. Če je možno, bi te – spet – prosil za pomoč. Načeloma pa bi bilo poleg preimenovanja infopolja to dvoje za naredit: * v člankih, ki imajo ''Infopolje Župnija'', so samo za pobrisat odvečni parametri. Se pravi, [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Uporaba|tile parametri]] bi naj ostali, vsi ostali pa se pobrišejo vključno z vrednostmi. * v člankih, ki imajo še star ''Infobox RKC zupnija'', pa bi tega bilo treba prepisat in dopolnit z novim infopoljem (sem označil, kako je z obstoječimi parametri): <pre> {{Infobox RKC zupnija |image= se ohrani |caption= se ohrani |vrsta= se izbriše |ustanovljena= se preimenuje v "established" |prej= se preimenuje v "previous_name" |ukinjena= se izbriše |preimenovana= se izbriše |skofija= se preimenuje v "diocese" |zupnik= se izbriše |sedez= se preimenuje v "headquarters" |drzava= se izbriše |splet= se izbriše }} </pre> Trije članki so o župnijah, ki niso v Sloveniji in za njih ne pride v upoštev novo infopolje, ampak to se ni treba sekirat, ker moram naknadno še prilagodit dosedanje {{tl|Infopolje Župnija}} in potem še te tri članke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:48, 10. junij 2026 (CEST) :Žal mi bot trenutno ne deluje, mogoče prevzame {{ping|Yerpo}}? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:36, 11. junij 2026 (CEST) ::Bom pogledal kaj se da, verjetno v roku par dni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:36, 11. junij 2026 (CEST) : Moje skromno mnenje. Ne glede na to, ali so vpisani v člankih o župnijah ali pa na podstrani infopolja, župnike bo treba posodabljati v enakem tempu kot doslej. Ali bo na podstrani to kaj lažje opravilo kot v člankih? Jaz se bojim, da kvečjemu zakomplicira proces dobronamernemu bralcu (neizkušenemu v urejanju), ki bi želel popraviti zastarel podatek – ampak naj povedo tisti, ki članke o župnijah redno urejajo. Drugič, preimenovanje slovenskih parametrov v angleške se mi zdi ne le odveč, ampak neprimerno. Smo mar slovenska wikipedija ali angleška (ali pa le še platforma za površno prevajanje iz angleščine)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:35, 11. junij 2026 (CEST) Posodabljanje duhovnikov je bilo do sedaj bolj kot ne neučinkovito, ker se vsako leto 1. avgusta premesti kakih 80–100 duhovnikov in to je potem problem s shranjevanjem v posamezne članke. Občasno je kakšen anonimnež sicer posodobil članek ali dva, drugače pa so bile informacije o trenutnem vodstvu zaradi zastarelosti povsem nezanesljive in neuporabne. Je pa v bistvu to poskus, če se bo posodabljanje izkazalo za kaj bolj praktično. Mislim, da se bo ta sistem hitro prijel. Parametri so v angleščini bolj zaradi naše navade, ker imamo vsa infopolja tako. Če se še komu zdi, da je za ta primer slovenščina boljša, jih lahko seveda komot prevedemo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 11:06, 11. junij 2026 (CEST) 8d8cog2ntttiuf3m3aq8o8sx53etu47 Letalski center Maribor 0 436486 6687799 6687026 2026-06-10T15:37:33Z Nareto 77605 /* Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu */ 6687799 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] rq2u79fditp2qqtv3v37jg0tqbqhi3d 6687830 6687799 2026-06-10T16:46:07Z Nareto 77605 /* Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev */ 6687830 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern, Avstriski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva tuja letalska družba, ki je letela iz Ljubljane v 1930ih. ÖLAG je bila 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednardoni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel leteti tudi iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj. in leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] oblquywypndyc2eu6jspttuplohiest 6687837 6687830 2026-06-10T17:19:27Z Nareto 77605 /* Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD */ 6687837 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern, Avstriski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva tuja letalska družba, ki je letela iz Ljubljane v 1930ih. ÖLAG je bila 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel leteti tudi iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj. in leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] bpozu3m0vo1iwhuhaaq1bxgy47fh50m 6687838 6687837 2026-06-10T17:20:07Z Nareto 77605 /* Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD */ 6687838 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern, Avstriski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva tuja letalska družba, ki je letela iz Ljubljane v 1930ih. ÖLAG je bila 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel leteti tudi iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj in leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] tmee5kmxtz70rrwfwdjkxpzhiskijnr 6687839 6687838 2026-06-10T17:21:07Z Nareto 77605 /* Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG */ 6687839 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern, Avstriski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je resno letela iz Ljubljane v 1930ih. ÖLAG je bila 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel leteti tudi iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj in leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 4etof7ir8wxxgqdevrtbbc7wabm47mz 6687842 6687839 2026-06-10T17:26:48Z Nareto 77605 /* Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG */ 6687842 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern, Avstriski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela tudi iz Slovenije v 1930ih. ÖLAG je bila 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel leteti tudi iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj in leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] j9p8zkdawx8xcqpb60mi5rqkajrwpiw 6687843 6687842 2026-06-10T17:27:17Z Nareto 77605 /* Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG */ 6687843 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern, Avstriski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela tudi iz Slovenije v 1920ih. ÖLAG je bila 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel leteti tudi iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj in leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 0xhwsnucq9vfvcpw1vce1701rvcfsff 6687844 6687843 2026-06-10T17:30:36Z Nareto 77605 /* Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD */ 6687844 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern, Avstriski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela tudi iz Slovenije v 1920ih. ÖLAG je bila 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo A.D. (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] rxbh4qn4y2oyqp3o4kqjuiyynw720ir 6687845 6687844 2026-06-10T17:33:19Z Nareto 77605 /* I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945 */ 6687845 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern, Avstriski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela tudi iz Slovenije v 1920ih. ÖLAG je bila 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo A.D. (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] fa6mcqgd0v0ionlvj75l0aoncjwdwx5 6688084 6687845 2026-06-11T11:16:01Z Nareto 77605 /* Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 */ 6688084 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern, Avstriski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela tudi iz Slovenije v 1920ih. ÖLAG je bila 6. letalska družba ustanovljena v Evropi in 12. na svetu. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo A.D. (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 3n7n14skonqgzara2ou99tru8zokryq Naravni park Bucegi 0 445227 6687859 6486456 2026-06-10T17:45:21Z TadejM 738 keslerjev golobček > kesslerjev globoček 6687859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Naravni park Bucegi <br> Parcul Natural Bucegi | iucn_category = V | photo = Bucegi mountains, 'on fire'.jpg | photo_caption = Gorovje Bucegi | location = {{ROM}} <br><small>V upravnih okrožjih:</small><br>[[File:Actual Brasov county CoA.png|20px]] [[Okrožje Brașov|Brașov]] <br>[[File:Stema Dambovita.svg|20px|Dâmbovița]] [[Okrožje Dâmbovița|Dâmbovița]]<br>[[File:Stema Prahova.svg|20px|Prahova]] [[Okrožje Prahova|Prahova]] | nearest_city = [[Sinaia]] | map = Romania | relief = 1 | lat_d = 45 | lat_m =38 | lat_s = | lat_NS = N | long_d = 25 | long_m = 44 | long_s = | long_EW = E | area = 32.663 ha | established = 1974, potrjen 2000 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | website = [http://www.bucegipark.ro www.bucegipark.ro] }} [[Image:Bucegi Natural Park.jpg|thumb]] '''Naravni park Bucegi''' (romunsko ''Parcul Natural Bucegi'') je zaščiteno območje (kategorija naravnega parka V po [[IUCN]]) v upravnih okrožjih Brașov, Dambovița in Prahova v [[Romunija|Romuniji]].<ref>[http://protectedplanet.net/20678 protectedplanet.net - Bucegi Natural Park (location)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190820032347/https://www.protectedplanet.net/20678/ |date=2019-08-20 }}; retrieved on June 23, 2012</ref> == Lega == Naravni park je v jugovzhodnem delu Romunije v pogorju Bucegi v južnih [[Karpati]]h. == Opis == S površino 32.663 ha<ref>{{ro icon}} [http://apmph.anpm.ro apmph.anpm.ro - Agenţia pentru Protecţia Mediului Prahova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200816224637/http://apmph.anpm.ro/ |date=2020-08-16 }}; retrieved on June 27, 2012</ref> je bil z zakonom št. 5 z dne 6. marca 2000 razglašen za zavarovano območje (objavljeno v Uradnem listu št. 152 z dne 12. aprila 2000), je gorsko območje ([[jama|jame]], brezna, [[kanjon]]i, [[greben]]i, [[vrtača|vrtače]], [[dolina|doline]], [[slap]]ovi, [[pašnik]]i in [[gozd]]ovi) z raznovrstno floro in favno. Park je znan po kamnitih tvorbah gob (babele) in sfinge.<ref name=natureFlip>{{navedi splet| url = http://www.natureflip.com/bucegi-natural-park| title = Bucegi Natural Park| publisher = Nature Flip| editor = Louise McTigue| year = 2014| accessdate = 17 June 2014| quote = Latitude: 45.382416 Longitude: 25.449116.| archive-date = 2013-11-21| archive-url = https://web.archive.org/web/20131121023223/http://www.natureflip.com/bucegi-natural-park| url-status = dead}}</ref> === Naravni rezervat === Zaščitena območja, vključena v park: *''Abruptul Mălăiești - Bucșoiu - Gaura'' (1634 ha) in ''Locul fosilifer Vama Strunga'' v okrožju Brașov;<ref>{{ro icon}} [http://apmbv.anpm.ro apmbv.anpm.ro - Agenţia pentru Protecţia Mediului Braşov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200128045929/http://apmbv.anpm.ro/ |date=2020-01-28 }}; retrieved on June 27, 2012</ref> *''Jama Cocora'' in ''Cheile Urșilor'' (307 ha) v okrožju Dâmbovița<ref>{{ro icon}} [http://apmdb.anpm.ro apmdb.anpm.ro - Agenţia pentru Protecţia Mediului Dâmboviţa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200803143629/http://apmdb.anpm.ro/ |date=2020-08-03 }}: retrieved on June 27, 2012</ref> in *''Abruptul Prahovean Bucegi'' (3478 ha) in ''Colții lui Barbeș'' (1513 ha) v okrožju Prahova == Geologija == [[Slika:Urlatoarea.JPG|200px|thumb|left|Slap Urlătoarea]] Geološko so Bucegi sestavljeni iz različnih kamnin, kot sta [[apnenec]], kristalinski apnenec, in so raznovrstnega [[relief]]a. Značilne so nenavadne oblike, kot so gobe (''babele''), človeška glava ([[Sfinga (mitologija)|sfinga]]), stolpi, igle in police, jame (''Ialomița'') in pomoli (''Zănoagei'', ''Ghimbarului''). Lepoto pokrajine dopolnjujejo ostri vrhovi nad 1000 m nad dolino Prahove, gladke stene Bucegi in [[slap]]ovi (''Urlatoarea''). Višine se gibljejo med 800 m in 2505 m (Omu), kjer je meteorološka postaja. Za park so značilni velika [[biotska pestrost]], geološki geomorfološki pojavi in [[kras]], ki je še posebej pomemben v znanstvenem pomenu: jama Ialomița, jama Rătei, korita Zănoagei, Urșilor, Orzei, Tătarului, Lespezi, kanjon Horoabei, jezera, doline. Na vrhu Caraimana na nadmorski višini 2291 m je bil postavljen križ junakom, viden z velike razdalje, ki je namenjen počastitvi spomina na junake, ki so umrli v prvi svetovni vojni. == Biotska pestrost == Gozdovi Bucegi (z naravnimi, geološkimi in geografskimi, florističnimi, hidrološkimi in speleološkimi značilnostmi) so gorsko naravno območje z raznovrstnim rastlinstvom in živalstvom na ravni [[Vrsta (biologija)|vrst]] in ekosistemov. === Habitat === V naravnem parku je več habitatov:<ref>[http://natura2000.mmediu.ro/site/154/rosci0013.html Natura2000.mmediu.ro - Bucegi - Sit de importanță comunitară] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304204833/http://natura2000.mmediu.ro/site/154/rosci0013.html |date=2016-03-04 }}; accesat la 14 ianuarie 2014</ref> gozd [[Navadni macesen|navadnega macesna]] in/ali [[cemprin]]a, dačanski bukov gozd (''Symphyto-Fagion''), gozd jugovzhodne karpatske smreke (''Picea abies'') z alpskim zvončkom (''Soldanella hungarica''), gozdovi kisloljubne navadne smreke (''Picea abies'') in drugih iglavcev, bukovi gozdovi, gozdovi na strmih pobočjih, grapah, različni gorski travniki in alpsko borealno grmičevje z vrstama planinski bor (''Pinus mugo'') in sleč (''Rhododendron myrtifolium''), jame, do katerih je dostop prepovedan, melišča, vegetacija skalnih razpok na skalnatih pobočjih apnenca, zelnata in lesnata vegetacija gorskih rek (''Salix elaeagnos'') vzdolž gorskih vodotokov <ref>[http://eunis.eea.europa.eu/sites/ROSCI0013/habitats Situl de importanță comunitară - Bucegi (habitate) - Eunis.eea.europa.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140116080438/http://eunis.eea.europa.eu/sites/ROSCI0013/habitats |date=2014-01-16 }}; accesat la 14 ianuarie 2014</ref>, izviri, apnenčasta skalnata pobočja in polsuha travišča. === Živalstvo === [[File:Bucegi - Babele (9372151742).jpg|thumb|Babele]] '''Sesalci''': [[rjavi medved]] (''Ursus arctos''),<ref>[http://www.iucnredlist.org/details/41688/0 Iucnredlist.org - The IUCN Red List of Threatened Species ''Ursus arctos'']; accesat la 14 ianuarie 2014</ref> [[volk]] (''Canis lupus''),<ref>[http://www.iucnredlist.org/details/3746/0 Iucnredlist.org - The IUCN Red List of Threatened Species ''Canis lupus'']; accesat la 14 ianuarie 2014</ref> [[jeleni]] (''Cervus elaphus''), [[damjak]] (''Dama dama''), [[gams]] (''Rupicapra rupicapra''), [[srna]] (''Capreolus capreolus''), [[divja mačka]] (''Felis silvestris''),<ref>[http://www.iucnredlist.org/details/8543/0 Iucnredlist.org - The IUCN Red List of Threatened Species ''Felis silvestris'']; accesat la 14 ianuarie 2014</ref> [[risi]] (''Lynx lynx''),<ref>[http://www.iucnredlist.org/details/12519/0 Iucnredlist.org - The IUCN Red List of Threatened Species ''Lynx lynx'']; accesat la 14 ianuarie 2014</ref> [[kuna zlatica]] (''Martes martes''), [[navadna lisica]] (''Vulpes vulpes crucigea''), [[siva veverica]] (''Sciurus carolineansis''), podgana (''Nannospalax leucodon''), [[širokouhi netopir]] (''Barbastella barbastellus''), [[mali podkovnjak]] (''Rhinolophus hipposideros''), [[pozni netopir]] (''Eptesicus serotinus''), [[rjavi uhati netopir]] (''Plecotus auritus''), [[dvobarvni netopir]] (''Vespertilio murinus''), dvobarvna rovka (''Crocidura leucodon''), [[drevesni polh]] (''Dryomys nitedula''), brezova miš (''Sicista betulina''); '''Ptice''': [[divji petelin]] (''Tetrao urogallus''), [[planinski orel]] (''Aquila chrysaetos''), [[beloglavi jastreb]] (''Gyps fulvus''), [[krokar]] (''Corvus corax''), [[rdečerepa kanja]] (''Buteo jamaicensis''), [[slegur]] (''Monticola saxatilis''), [[krivokljun]] (''Loxia curvirostra''), [[Hudournik (ptič)|hudournik]] (''Apus apus''), vodna cipa (''Anthus spinoleta''); '''Plazilci in dvoživke''': [[navadni gož]] (''Elaphe longissima''), [[smokulja]] (''Coronella austriaca''), [[navadni slepec]] (''Anguis fragilis''), [[navadni gad]] (''Vipera berus''), [[martinček]] (''Lacerta agilis''), [[pozidna kuščarica]] (''Podarcis muralis''), [[hribski urh]] (''Bombina variegata''),<ref>[http://www.iucnredlist.org/details/54451/0 Iucnredlist.org - The IUCN Red List of Threatened Species - ''Bombina variegata'']; accesat la 14 ianuarie 2014</ref> karpatski močerad (''Triturus montandoni''), [[zelena rega]] (''Hyla arborea''), [[sekulja]] (''Rana temporaria''), [[rosnica]] (''Rana dalmatina''), [[planinski pupek]] (''Triturus alpestris''), [[navadni pupek]] (''Triturus vulgaris''), [[navadni močerad]] (''Salamandra salamandra''); '''Ribe''': [[kesslerjev globoček]] (''Gobio kessleri'') in glavač (''Cottus gobio'').<ref>[http://www.romania.ici.ro/ro/geografie/pagina.php?id=432 Romania.ici.ro - Geografie - Fauna României] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140111134556/http://www.romania.ici.ro/ro/geografie/pagina.php?id=432 |date=2014-01-11 }}, accesat la 14 ianuarie 2014</ref> === Rastlinstvo === Različne rastlinske vrste so razporejene po geoloških značilnostih tal in podnebja, geomorfološki strukturi in višini. Drevesa in grmičevje: [[jelka (rod)|jelka]] (''Abies''), [[macesen (rod)|macesen]] (''Larix''), [[navadna tisa]] (''Taxus baccata''), [[cemprin]] (''Pinus cembra''), [[navaden macesen]] (''Larix decidua''), [[Jesen (drevo) |jesen]] (''Fraxinus''), [[bukev]] (''Fagus sylvatica''), [[breza]] (''Betula pendula''), [[trepetlika]] (''Populus tremula''), [[Iva (drevo)|iva ]] (''Salix capreea''), vrba (''Salix myrtilloides''), vrba (''Salix retusa''), [[planinski bor]] (''Pinus mugo''), [[navadni brin]] (''Juniperus communis''), [[navadna leska]] (''Corylus avellana''), [[brusnica]] (''Vaccinium vitis idaea''), [[Borovnica (grm)|borovnice]] (''Vaccinium myrtillus L.''), [[navadna robida|robidnice]] (''Rubus fruticosus''), [[navadna trdoleska]] (''Euonymus europaeus''). '''Cvetje in zelišča''' z redkimi vrstami, nekatera zaščitena z zakonom ali endemična v tej regiji: [[planika]] (''Leontopodium alpinum Cass''), [[lepi čeveljc]] (''Cypripedium calceolus''), potonika (''Rhododendron Kotschy''), [[Blagajev volčin]] (''Daphne blagayana''), [[alpska velesa]] (''Dryas octopetala''), [[Zdravilni gozdni koren|angelika]] (''Angelica archangelica''), ''Astragalus depressus'', [[navadna mladomesečinka]] (''Botrychium lunaria''), ''Cysptopteris alpina'', ''Erysimum officinalis'', ''iris ruthenica'', rumeni mak (''Glaucium flavum''), [[rdeča murka]] (''Nigritella rubra''), [[jetrnik]] (''Hepatitis transsilvanica''), [[zlatica]] (''Ranunculus repens L.''), [[rumeni svišč]] (''Gentiana lutea''), [[alpska mastnica]] (''Pinguicula alpina''), [[Clusijev svišč]], preobjeda (''Aconitum anthora''), ''Hieracium aurantiacum'', ''Doronicum austriacum'', [[baldrijan]] (''Valeriana officinalis''), [[gorska zlatica]] (''Ranunculus mont anus''), [[navadni popon]] (''Helianthemum nummularium''), [[plazeči petoprstnik]] (''Potentilla reptans''), [[navadna šparnica]] (''Biscutella laevigata''), [[poljska materina dušica]] (''Thymus serpyllum''), [[bodeča neža]] (''Carlina acaulis''), [[alpska velesa]] (''Dryas octopela''), ''Cerastium arvense'', [[pomladanski jeglič]] (''Primula Eilat''), [[nasprotnolistni kamnokreč]] (''Saxifraga oppositifolia''), [[travniška ivanjščica]] (''Leucanthemum vulgare''), ''Cerastium tomentosum'', [[alpska zvončica]] (''Campanula alpina''), [[črna detelja]] (''Trifolium pratense''), lepnica (''Silene acaulis'').<ref>[http://spontana.robustit.com/2009/Pages_Doc/Doc_Species.php?lit=A Spontana.robustit.com - Specii din flora spontană a României] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120305131241/http://spontana.robustit.com/2009/Pages_Doc/Doc_Species.php?lit=A |date=2012-03-05 }}, accesat la 14 ianuarie 2014</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Bucegi Natural Park}} * [http://www.bucegipark.ro Site-ul oficial al Parcului Natural Bucegi] * [http://alpinet.org/main/articole/show_ro_t_pestera-ratei_id_1225.html Pestera Ratei], 23 Decembrie 2003, Alpinet, articol despre Pestera Ratei, autor G. P. Dragomir, ''Alpinet'' '''Reportaže''' * [http://ziardebusteni.ro/areal-bucegi/muntii-bucegi/parcul-natural-bucegi/ Arealul Bucegilor - Parcul Natural Bucegi], ziardebusteni.ro * [http://stiri.tvr.ro/taxa-pentru-turistii-care-vor-vizita-parcul-national-bucegi_37180.html Taxă pentru turiștii care vor vizita Parcul Național Bucegi], stiri.tvr.ro * [http://buceginfo.ro/eveniment/busteni/lucrari-demarate-la-centrul-de-vizitare-al-parcului-natural-bucegi/73 În stațiunea Bușteni au fost demarate lucrările pentru viitorul Centru de Vizitare al Parcului Natural Bucegi], buceginfo.ro {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Romunije]] [[Kategorija:IUCN kategorija V]] [[Kategorija:Zavarovana območja Romunije]] kbiei46etl9deg8z3yyia6svbg79ezd Randolph Bresnik 0 446234 6688066 6448521 2026-06-11T10:50:16Z Yerpo 8417 resne novice namesto trivie 6688066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Astronavt | name =Randolph James Bresnik |image = Randy Bresnik Artemis III (portrait crop).jpg |caption = Bresnik leta 2026 |other_names = Komrade | nationality =[[ZDA]] | birth_date =<!-- Wikidata --> | birth_place =<!-- Wikidata --> | occupation =<!-- Wikidata --> | alma_mater =[[The Citadel, The Military College of South Carolina|The Citadel]], B.A. 1989<br>[[Univerza Tennessee-Knoxville]], M.S. 2002 |type = [[NASA|NASIN astronavt]] | rank =[[Polkovnik (ZDA)|Polkovnik]] ([[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]]) |selection = [[NASA Astronaut Group 19|NASA Group 19 (2004)]] | eva1 = 5 | eva2 = 32 ur <ref name="EVA">{{navedi splet|url=http://www.spacefacts.de/eva/astronauts/english/bresnik_randolph.htm|title=EVA info for Astronaut Randolph Bresnik |publisher=spacefacets.de |access-date=September 11, 2017}}</ref> | time = 149 dni 12 ur 12 minute |mission = [[STS-129]]<br>[[Soyuz MS-05]] ([[Expedition 52]]/[[Expedition 53|53]]) |insignia = [[File:STS-129 patch.png|40px]] [[File:ISS Expedition 52 Patch.svg|50px]] [[File:ISS Expedition 53 Patch.png|50px]] }} '''Randolph James »Randy« »Komrade« Bresnik''', [[Američani|ameriški]] [[astronavt]] in [[pilot]] [[Slovenci|slovenskih]] korenin, * [[11. september]] [[1967]], [[Fort Knox, Kentucky|Fort Knox]], [[Kentucky]], [[ZDA]]. Bresnik je [[Polkovnik (ZDA)|polkovnik]] [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike]] in [[astronavt]] pri [[NASA|Nasi]].<ref name="bio">{{navedi splet|url=http://www.jsc.nasa.gov/Bios/htmlbios/bresnik-rj.html|title=Randolph J. Bresnik (Colonel, USMC)|accessdate=September 2, 2008|publisher=[[NASA]]|year=2008|author=[[National Aeronautics and Space Administration]]}}</ref> Maja 2004 je bil izbran v [[NASA Astronaut Group 19]]<ref name=Group19>{{navedi splet|accessdate=2007-04-22 |url=http://www.jsc.nasa.gov/Bios/04class.html |title=Astronaut Class of 2004 (Group 19)|date=February 13, 2006 |work=Astronaut Biographies|publisher=NASA|author=NASA}}</ref> in nato sodeloval v odpravah [[STS-129]], [[Expedition 52]] in [[Expedition 53]] na [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodni vesoljski postaji]].<ref name="exp52">{{navedi splet|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-updates-2017-international-space-station-crew-assignments|title=NASA Updates 2017 International Space Station Crew Assignments|publisher=NASA|accessdate=22 November 2016|date=15 November 2016}}</ref> Junija 2026 je bil imenovan za poveljnika odprave [[Artemis III]], druge odprave s posadko v sklopu Nasinega [[program Artemis|programa Artemis]], v sklopu katere bodo astronavti preskušali spajanje kapsule [[Orion (vesoljsko plovilo)|orion]] s plovili komercialnih partnerjev programa.<ref name="t769">{{navedi novice | title=Poveljnik Artemis 3 bo astronavt slovenskega rodu | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-06-09 | url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/clan-posadke-artemis-3-tudi-astronavt-slovenskega-rodu | access-date=2026-06-11}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.jsc.nasa.gov/Bios/htmlbios/bresnik-rj.html Profil] na NASA * {{Twitter|AstroKomrade}} {{voj-bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Bresnik, Randolph}} [[Kategorija:Ameriški Slovenci]] [[Kategorija:Ameriški astronavti]] [[Kategorija:Ameriški preizkusni piloti]] [[Kategorija:Častniki Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Tennesseeja]] [[Kategorija:Nosilci zračne medalje (ZDA)|Nosilci zračne medalje]] ko7qmemvj6qreqmjfvg1pxnu2nzafgb Župnija Štanjel 0 453302 6688093 6611316 2026-06-11T11:42:26Z Shabicht 3554 6688093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = | parish_church = [[cerkev sv. Danijela, Štanjel]] | dedication = [[sveti Danijel]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Ciril Cej | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Branica, Kobjeglava | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Štanjel]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija v [[škofija Koper|Škofiji Koper]]. Sodi v [[Kraška dekanija|kraško dekanijo]]. ==Sakralni objekti== *[[cerkev sv. Danijela, Štanjel|cerkev svetega Danijela]] v [[Štanjel|Štanjelu]] - [[župnijska cerkev]] *[[cerkev sv. Jožefa, Hruševica|cerkev svetega Jožefa]] v [[Hruševica|Hruševici]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] *[[cerkev sv. Gregorja Velikega, Kobdilj|cerkev svetega Gregorja]] v [[Kobdilj|Kobdilju]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Kodreti|cerkev sv. Katarine Aleksandrijske]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Mihaela, Kobjeglava|cerkev sv. Mihaela]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] ==Nedeljske svete maše== V župniji sta v nedeljo dopoldan dve sveti maši, in sicer v [[Štanjel|Štanjelu]] in [[Kobjeglava|Kobjeglavi]], izmenično ob 9.00 in 10.30. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Štanjel]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Štanjel]] [[Kategorija:Štanjel]] {{Škofija Koper}} spqqfm15kokvflxl2nqh8fndz4e2tu9 Župnija Tomaj 0 453338 6688096 6611317 2026-06-11T11:46:06Z Shabicht 3554 6688096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Tomaj 68, 6221 Dutovlje | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = | parish_church = [[cerkev sv. Petra in Pavla, Tomaj]] | dedication = [[sveti Peter in Pavel|sv. Peter in Pavel]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gabrijel Vidrih | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Avber | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Tomaj]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|kraške dekanije]] v [[škofija Koper|Škofiji Koper]]. ==Sakralni objekti== * cerkev [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Tomaj|sv. Petra in Pavla]] v [[Tomaj|Tomaju]] - [[župnijska cerkev]] * cerkev [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tomaj|Marijinega vnebovzetja]] v [[Tomaj|Tomaju]], * cerkev [[Cerkev sv. Lovrenca, Kazlje|Svetega Lovrenca]] v [[Kazlje|Kazljah]], * cerkev [[Cerkev sv. Križa, Križ|Svetega Križa]] v [[Križ, Sežana|Križu]], * cerkev [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Šepulje|Svetega Antona Puščavnika]] v [[Šepulje|Šepuljah]], * cerkev [[Cerkev sv. Justa, Utovlje| Svetega Justa]] v [[Utovlje|Utovljah]], '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * cerkev [[Cerkev sv. Nikolaja, Avber|Svetega Nikolaja]] v [[Avber|Avberju]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Tomaj]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Tomaj]] 4v825uwkbj1yg1f8d0ai4hm2zsfa0hf Trg Tahrir 0 454781 6688024 6607826 2026-06-11T07:52:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6688024 wikitext text/x-wiki {{Coord|30.0444|31.2357|display=title|type:landmark_region:EG-C}} [[File:Tahrir Square in 1941.jpg|thumb|300px|Trg Tahrir leta 1958]] [[File:Omar Makram Statue near Omar Makram Mosque - Tahrir square - Cairo.jpg|thumb|Kip Omarja Makrama blizu mošeje Omarja Makrama — trg Tahrir, Kairo]] '''Trg Tahrir''' (arabsko ميدان التحرير ''Mīdān at-Taḥrīr'' - Trg osvoboditve), znan tudi pod imenom ''Trg mučenikov'', je velik javni mestni trg v centru [[Kairo|Kaira]] v [[Egipt]]u. Trg je bil kraj in središče političnih demonstracij v Kairu, predvsem tistih, ki so pripeljale do egiptovske revolucije leta 2011 in odstopa predsednika [[Hosni Mubarak|Hosnija Mubaraka]]. == Zgodovina == Trg je bil prvotno imenovan ''Ismailijev trg'' (ميدان الأسماعيلية ''Mīdān al-Ismā'īliyyah''), po vladarju iz 19. stoletja Isma'il Paša, ki je naročil novo okrožje "Paris on the Nile". Po egiptovski revoluciji leta 1919 je trg postal splošno znan kot Trg Tahrir (Trg osvoboditve), vendar se ni uradno preimenoval do egiptovske revolucije leta 1952, ko se je Egipt spremenil iz ustavne monarhije v avtokratsko republiko. Trg je bil osrednja točka egiptovske revolucije leta 2011 <ref>{{navedi knjigo |author=Vatikiotis, Panayiotis J. |title=The Middle East: From the End of Empire to the End of the Cold War |url=https://archive.org/details/middleeastfromen0000vati |year=1997 |publisher=Routledge |page=[https://archive.org/details/middleeastfromen0000vati/page/194 194] }}</ref>. [[File:Talet harb roundabout-cairo-egypt.JPG|left|thumb|Trg Tahrir ponoči s krožiščem]] == Značilnosti == [[File:Modan Tahrir (2005-05-343).jpg|thumb| Mogamma in kip Omarja Makrama]] V središču trga Tahrir je veliko krožišče. Na severovzhodni strani je prostor s kipom domoljubnega junaka Omarja Makrama, ki je dobil zaradi svojega upora proti napadu [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] na Egipt in stoji nasproti mošeje Omar Makram. <ref>{{navedi splet|url=http://www.touregypt.net/featurestories/midanaltahrir.htm |title=Midan Al-Tahrir, Liberation Square |publisher=Tour Egypt}}</ref> Trg je severni konec zgodovinske ulice Qasr al-Ayni, zahodni konec ulice Talaat Harb in ima preko ulice Qasr al-Nil, ki prečka južni del, neposreden dostop do mostu Qasr al-Nil, ki prečka bližnjo reko [[Nil]]. Na območju okrog trga so [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanski muzej]], Folklorna umetniška hiša, stavba vlade [[Mogamma]], stavba sedeža [[Arabska liga|Arabske lige]], hotel Nile Ritz Carlton, evangeličanska cerkev Kasr El Dobara in prvotni mestni kampus ameriške univerze v Kairu. Stavba narodne demokratične partije-NDP je stala tukaj, dokler ni bila med revolucijo požgana in porušena leta 2015. <ref>[http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2015/06/egypt-cairo-building-mubarak-demolition-architecture.html Egypt demolishes Mubarak’s party headquarters]</ref> Kairski metro vozi skozi trg Tahrir s postajo [[Anvar Sadat |Sadat]], ki je središče križanja dveh linij sistema, ki povezujeta z Gizo, Maadi, Helwan in druga okrožja in predmestja Velikega Kaira. Njeni viadukti podzemnega dostopa zagotavljajo najvarnejše poti za pešce, ki prečkajo široke ceste na močno prometnem trgu == Javna uporaba in demonstracije == Trg Tahrir je bil tradicionalno kraj številnih večjih protestov in demonstracij v preteklih letih, vključno z egiptovskimi neredi leta 1977 in protesti proti vojni v Iraku marca 2003. <ref>{{navedi novice |url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/s_345537.html |title=Egyptian reformers taking it to streets |publisher=Pittsburgh Tribune-Review |author=Hiel, Betsy |date=19 June 2005 |accessdate=2018-12-14 |archive-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110615161631/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/s_345537.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110615161631/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/s_345537.html |date=2011-06-15 }}</ref> [[File:Demonstrators on Army Truck in Tahrir Square, Cairo.jpg|left|thumb|Protestniki na vojaški vozilih v času revolucije leta 2011 na trgu Tahrir]] === Revolucija 2011 === Trg Tahrir je bil osrednja točka egiptovske revolucije 2011 proti bivšemu predsedniku Hosniju Mubaraku <ref>{{navedi novice | publisher=BBC News | url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-12289475 | title=Egypt protests: Anti-Mubarak demonstrators arrested | date=26 January 2011 | accessdate=26 January 2011}}</ref>. Več kot 50.000 protestnikov je najprej zasedlo trg 25. januarja, ki so ugotovili, da je bilo brezžično omrežje na območju oslabljeno. <ref name="Egyptians report poor communication services on Day of Anger">{{navedi splet|author=|url=http://www.almasryalyoum.com/en/news/egyptians-report-poor-communication-services-day-anger-1|title=Egyptians report poor communication services on Day of Anger|publisher=Almasry Alyoum|date=25 January 2011 |accessdate=25 January 2011}}</ref> V naslednjih dneh je trg ostal glavni center protesta v Kairu. 29. januarja so egiptovska lovska letala nizko preletavala ljudi, zbrane na trgu. 30. januarja, sedmi dan protestov, so [[BBC]] in drugih dopisniki sporočali, da je število demonstrantov naraslo na vsaj 100.000 in 31. januarja so dopisniki Al Jazeere poročali, da so demonstracije zajele najmanj 250.000 ljudje. [[Al Džazira]] je 1. februarja poročala, da se je na trgu in sosednjih ulicah mirno zbralo več kot milijon protestnikov <ref>{{navedi novice | publisher=Al Jazeera News | url=http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2011/02/2011215827193882.html | title=Protesters flood Egypt streets | date=1 February 2011 | accessdate=1 February 2011}}</ref>. Vendar pa so bila takšna medijska poročila verjetno pretirana za politične namene in po analizi Stratforja naj ne bi dejansko število zbranih protestnikov nikoli preseglo 300.000 ljudi. <ref>{{navedi splet | publisher=STRATFOR | url=http://www.stratfor.com/analysis/20110131-gauging-size-egyptian-protests | title=Gauging the Size of the Egyptian Protests | date=31 January 2011 | accessdate=14 June 2011}}</ref><ref>{{navedi splet | publisher=STRATFOR | url=http://www.stratfor.com/analysis/20110201-update-size-protests-cairo | title=Update on the Size of Protests in Cairo | date=1 February 2011 | accessdate=14 June 2011}}</ref> [[File:Tahrir Square -&nbsp;February&nbsp;9,&nbsp;2011.png|thumb|Ljudje se zbirajo na trgu Tahrir 9 februarja 2011]] Trg se je uveljavil kot žarišče in simbol za egipčanske demonstracije demokracije. 2. februarja je prišlo do nasilja med pro-Mubarakovimi in pro-demokratičnimi demonstranti, nato pa 3. februarja "Petek odhoda", ki je bil eden od imenovanih "dnevnih" dogodkov, osredotočenih na trgu. V enem tednu so zaradi mednarodne medijske pokritosti podoba in ime trga Tahrir postala znana po vsem svetu. Facebook stran, imenovana "Tahrir Square" (ميدان التحرير), je vzdrževala osebje dvajsetih med vstajo, zlasti da bi izravnalo pomanjkanje in / ali izkrivljeno pokritost dogodkov in odzivov v državnih medijih. <ref>{{navedi novice | last1=Fahim | first1=Kareem | first2=Mana | last2=El-Naggar | first3=Liam | last3=Stack | first4=Ed | last4=Ou | url=https://www.nytimes.com/2011/02/09/world/middleeast/09ghonim.html?_r=1&scp=1&sq=Mona%20El-Nagger&st=cse | title=Emotions of a Reluctant Hero Galvanize Protesters | publisher=The New York Times | date=8 February 2011 | accessdate=9 February 2011}}</ref> 18-dnevni upor, osredotočen na trgu, je egiptovskim oboroženim silam prinesel priložnost, da v petek, 11. februarja 2011, ko je predsednik uradno odstopil s funkcije, umakne Mubaraka s položaja. Obvestilo, da je Mubarak prenesel vso oblast Svetu oboroženih sil, je podal dolgoletni generalni obveščevalec in novi podpredsednik Omar Sulejman. Trg Tahrir je bil po večerni objavi prostor praznične slovesnosti, z zvoki, kot so "Dvignite glavo visoko, ste Egipčani", "Vsi, ki ljubijo Egipt, prihajajo in obnovijo Egipt" in druge. Naslednji dan so se Egipčan iz Kaira očistili trg, "prišli in očistili po svoji revoluciji", pri tem pa odstranili tlakovce in smeti ter grafite, ki so se nabirali osemnajst dni. === Po revoluciji === [[File:Tahrir Square, Cairo, in the early morning.jpg|thumb|Trg Tahrir zgodaj zjutraj, november 2012]] Trg Tahrir je s praznovanji obletnice demokracije in obiski tujih dostojanstvenikov še naprej simbol egipčanske revolucije leta 2011. Britanski premier [[David Cameron]], visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropske unije [[Catherine Ashton]], državni sekretar Združenih držav [[Hillary Clinton]], [[John Kerry]], predsednik ameriškega odbora senatnega odbora za zunanje odnose, Kevin Rudd za zunanje zadeve Minister za Avstralijo in ameriški igralec [[Sean Penn]] so obiskali trg po revoluciji leta 2011. Ena od ladij v načrtovani Svobodni Flotilji II., ki naj bi prekinila izraelsko blokado Gaze, se je po trgu poimenovala Tahrir. Med potniki je bil reporter ''Haaretza'', Amira Hass. Navsezadnje se plovba ni zgodila. <ref>{{navedi splet |last=Hass |first=Amira |url=http://www.haaretz.com/print-edition/news/fear-and-no-clean-clothing-amira-hass-preparing-to-sail-for-gaza-1.369611 |title=Fear and no clean clothing: Amira Hass preparing to sail for Gaza - Haaretz Daily Newspaper &#124; Israel News |publisher=Haaretz.com |date=31 January 2011 |accessdate=28 December 2011 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402232359/http://www.haaretz.com/print-edition/news/fear-and-no-clean-clothing-amira-hass-preparing-to-sail-for-gaza-1.369611 |url-status=dead }}</ref> ==== Protesti junija 2013 in državni udar ==== 29. junija 2013 so se na trgu Tahrir združili milijoni Egipčanov, ki so demonstrirali proti egiptovskemu predsedniku Mohamedu Morsiju, in zahteval njegov odstop s položaja. Demonstranti so uporabili slogan "Ljudje želijo odreči režim", ki se je uporabljal v protestih, ki so pripeljali do revolucije leta 2011. Do 30. junija se je njihovo število povečalo, pri čemer so poročali o demonstracijah na 18 lokacijah v celotnem Kairu. Demonstracije so bile opisane kot največja revolucija v sodobni zgodovini. Združile so več kot 33 milijonov ljudi na egiptovskih ulicah. 3. julija 2013 je general Abdul Fatah al-Sisi napovedal odstop predsednika Mohameda Morsija in začasno ustavil egiptovsko ustavo po potekajočih javnih protestih, kar je opisano kot državni udar (''coup d'état'') in mednarodna skupnost in njegovi podporniki in mediji kot revolucija. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Tahrir Square}} *{{wikivoyage-inline|Cairo/Midan Tahrir|Tahrir Square}} *[https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-12386712 BBC: Tahrir Square in wide angle images slideshow] *[https://itunes.apple.com/us/app/tahrir-square/id432745435?mt=8 iPhone Tahrir Square App] *[http://appworld.blackberry.com/webstore/content/43256?lang=en BlackBerry Tahrir Square App] * {{navedi splet |title=Tahrir Documents |url= http://www.TahrirDocuments.org/ |publisher=University of California, Los Angeles |quote=Collected from demonstrations in Cairo’s Tahrir Square }} 2011–present * {{navedi splet |title=University on the Square: Documenting Egypt's 21st century revolution |url= http://digitalcollections.aucegypt.edu/cdm/landingpage/collection/p15795coll7 |publisher=Rare Books and Special Collections Library, the American University in Cairo}} [[Kategorija:Trgi v Kairu]] {{normativna kontrola}} 4uhu8oqt54fsifsaswfbt82spol22v8 Valentin Hajdinjak 0 455776 6688030 6342011 2026-06-11T08:44:17Z Pv21 142817 minister 6688030 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Valentin Hajdinjak|office2=|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Borut Sajovic]]|premier2=[[Janez Janša]]|birth_date=6. december 1973|birth_place=[[Ljubljana]]|party=NSi|order2=<nowiki>[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo</nowiki><br>Republike Slovenije}}{{Infopolje Funkcionar}} '''Valentin Hajdinjak''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[6. december]] [[1973]], [[Ljubljana]] Je trenutni minister za obrambo Republike Slovenije. Bil je predsednik uprave družbe [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|DARS]].<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Valentin Hajdinjak novi šef Darsa|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/valentin-hajdinjak-novi-sef-darsa-328940.html|website=www.delo.si|date=2020-07-10|accessdate=2020-07-25|language=sl-si|first=Janez|last=Tomažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DARS d.d.|url=https://www.dars.si/Nase_vodstvo/Uprava|website=www.dars.si|accessdate=2020-07-25|archive-date=2020-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200607055352/https://www.dars.si/Nase_vodstvo/Uprava|url-status=dead}}</ref> 6. novembra 2023 je odstopil s položaja.<ref>{{Navedi splet|title=Valentin Hajdinjak odstopil z mesta predsednika uprave Darsa |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/valentin-hajdinjak-odstopil-z-mesta-predsednika-uprave-darsa/687279|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-06|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]] je doštudiral mednarodno menjavo. Med študijem je deloval kot turistični delavec in vodnik, dve letu tudi kot novinar [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Leta 2001 je zasedel mesto urednika informativnega programa [[Radio Antena|Radia Antena]], ki ga je zapustil naslednje leto. Kot študent je bil predstavnik študentov v Svetu [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] RS. Leta 1995 je bil v dvoletnem obdobju član upravnega odbora in svetovalnega odbora Evropskega mladinskega centra in Evropske mladinske fundacije pri [[Svet Evrope|Svetu Evrope]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]]. == Poklicna pot == Leta 1994 je postal predstavnik za javnost Slovenskih krščanskih demokratov, s podobno funkcijo pa je nadaljeval v kabinetu [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]], ki je bil takrat [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentin Hajdinjak, tiskovni predstavnik vlade|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/zivljenjepisi/valentin_hajdinjak_tiskovni_predstavnik_vlade/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2020-02-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=090: Valentin Hajdinjak – PR in mediji (3. del) – Metina lista|url=https://metinalista.si/090-valentin-hajdinjak-pr-in-mediji-3-del/|website=metinalista.si|accessdate=2020-02-05}}</ref> Leta 2002 je prestopil na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je kasneje postal vodja službe za odnose z javnostmi in promocijo. Je viden član [[Nova Slovenija|Nove Slovenije - krščanskih demokratov]], nekaj let je bil tudi njen podpredsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Predvolilni klepet: Valentin Hajdinjak (NSi)|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/predvolilni-klepet-valentin-hajdinjak-nsi/455289|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Tonin: Odlična udeležba na kongresu NSi najboljši odgovor skeptikom|url=https://www.sta.si/2698533/tonin-odlicna-udelezba-na-kongresu-nsi-najboljsi-odgovor-skeptikom|website=www.sta.si|accessdate=2020-02-05}}</ref> Nadzorni svet [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS) ga je 10. julija 2020 imenoval na mesto predsednika uprave.<ref name="#1"/> 6. novembra 2023 je na seji Nadzornega sveta odstopil s položaja.<ref>{{Navedi splet|title=Valentin Hajdinjak odstopil z mesta predsednika uprave Darsa|url=https://n1info.si/gospodarstvo/hajdinjak-je-odstopil-z-vrha-darsa/|website=n1info.si|accessdate=2023-11-06|language=sl}}</ref> 4. junija 2026 je bil imenovan na mesto ministra za obrambo Republike Slovenije. == Glej tudi: == * [[Matej Tonin]] * [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanka skupina NSi]] == Sklici == <references />{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hajdinjak, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Nove Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] mgowgfbm9ae6qz48ea963ckq4rkqhaw 6688031 6688030 2026-06-11T08:44:45Z Pv21 142817 6688031 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Valentin Hajdinjak|office2=|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Borut Sajovic]]|premier2=[[Janez Janša]]|birth_date=6. december 1973|birth_place=[[Ljubljana]]|party=NSi|order2=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo<br>Republike Slovenije]]}} '''Valentin Hajdinjak''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenski ekonomist]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]], * [[6. december]] [[1973]], [[Ljubljana]] Je trenutni minister za obrambo Republike Slovenije. Bil je predsednik uprave družbe [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|DARS]].<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Valentin Hajdinjak novi šef Darsa|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/valentin-hajdinjak-novi-sef-darsa-328940.html|website=www.delo.si|date=2020-07-10|accessdate=2020-07-25|language=sl-si|first=Janez|last=Tomažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DARS d.d.|url=https://www.dars.si/Nase_vodstvo/Uprava|website=www.dars.si|accessdate=2020-07-25|archive-date=2020-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200607055352/https://www.dars.si/Nase_vodstvo/Uprava|url-status=dead}}</ref> 6. novembra 2023 je odstopil s položaja.<ref>{{Navedi splet|title=Valentin Hajdinjak odstopil z mesta predsednika uprave Darsa |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/valentin-hajdinjak-odstopil-z-mesta-predsednika-uprave-darsa/687279|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-06|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]] je doštudiral mednarodno menjavo. Med študijem je deloval kot turistični delavec in vodnik, dve letu tudi kot novinar [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Leta 2001 je zasedel mesto urednika informativnega programa [[Radio Antena|Radia Antena]], ki ga je zapustil naslednje leto. Kot študent je bil predstavnik študentov v Svetu [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] RS. Leta 1995 je bil v dvoletnem obdobju član upravnega odbora in svetovalnega odbora Evropskega mladinskega centra in Evropske mladinske fundacije pri [[Svet Evrope|Svetu Evrope]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]]. == Poklicna pot == Leta 1994 je postal predstavnik za javnost Slovenskih krščanskih demokratov, s podobno funkcijo pa je nadaljeval v kabinetu [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]], ki je bil takrat [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentin Hajdinjak, tiskovni predstavnik vlade|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/si/kabinet_predsednika_vlade_rs/zivljenjepisi/valentin_hajdinjak_tiskovni_predstavnik_vlade/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2020-02-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=090: Valentin Hajdinjak – PR in mediji (3. del) – Metina lista|url=https://metinalista.si/090-valentin-hajdinjak-pr-in-mediji-3-del/|website=metinalista.si|accessdate=2020-02-05}}</ref> Leta 2002 je prestopil na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je kasneje postal vodja službe za odnose z javnostmi in promocijo. Je viden član [[Nova Slovenija|Nove Slovenije - krščanskih demokratov]], nekaj let je bil tudi njen podpredsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Predvolilni klepet: Valentin Hajdinjak (NSi)|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/predvolilni-klepet-valentin-hajdinjak-nsi/455289|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Tonin: Odlična udeležba na kongresu NSi najboljši odgovor skeptikom|url=https://www.sta.si/2698533/tonin-odlicna-udelezba-na-kongresu-nsi-najboljsi-odgovor-skeptikom|website=www.sta.si|accessdate=2020-02-05}}</ref> Nadzorni svet [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS) ga je 10. julija 2020 imenoval na mesto predsednika uprave.<ref name="#1"/> 6. novembra 2023 je na seji Nadzornega sveta odstopil s položaja.<ref>{{Navedi splet|title=Valentin Hajdinjak odstopil z mesta predsednika uprave Darsa|url=https://n1info.si/gospodarstvo/hajdinjak-je-odstopil-z-vrha-darsa/|website=n1info.si|accessdate=2023-11-06|language=sl}}</ref> 4. junija 2026 je bil imenovan na mesto ministra za obrambo Republike Slovenije. == Glej tudi: == * [[Matej Tonin]] * [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanka skupina NSi]] == Sklici == <references />{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hajdinjak, Valentin}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Nove Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] 1f4blbjxsz9bb17z73mrhnlmwjgvv65 Župnija Grgar 0 465235 6688011 6611423 2026-06-11T07:29:11Z Shabicht 3554 6688011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Grgar 58, 5251 Grgar<br>Čepovan 71, 5253 Čepovan | parish_church = | dedication = [[Martin iz Toursa|sv. Martin]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Evgen Gantar | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Pavel Šavelj | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Bajnšice, Bate, Čepovan, Lokovec, Lokve, Trnovo | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = }} '''[[Župnija]] [[Grgar]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] Leta 1968 so med sondiranjem v župnijski cerkvi sv. Martina naleteli na ostanke še starejše predhodne cerkve - romanske apside z originalnim tlakom. Na tem nivoju so našli tudi figuralni relief iz bakrene pločevine z upodobitvijo [[Sveta Marija|Marije]], ki moli. Nastal naj bi konec 12. ali v začetku 13. stoletja in je najstarejša upodobitev Marije na ozemlju Republike Slovenije. Relief danes hrani [[Goriški muzej]]. Domnevno je v cerkvi sv. Martina pokopana [[Urška Ferligoj]], pastirica in Marijina vidkinja. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | | [[Cerkev sv. Martina, Grgar|cerkev sv. Martina]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Grgar]] |- | 2. | | [[Cerkev sv. Petra, Grgar|cerkev sv. Petra]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Grgar]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | | <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 2. | | <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Grgar]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Grgar]] {{Škofija Koper}} mzowsv6ofcqh78nbpgt3epsb8ui7shw Župnija Hrenovice 0 465239 6688012 6649802 2026-06-11T07:30:41Z Shabicht 3554 6688012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Postojna|Postojna]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest =[[Vinko Lapajne]] | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = [[Župnija Ubeljsko|Ubeljsko]] | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Hrenovice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Postojna|dekanije Postojna]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Cerkev sv. Urha, Veliko Ubeljsko|Cerkev sv. Urha]] [[Podružnična cerkev|podružnica]]<br>[[Veliko Ubeljsko]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174594577 Zgodovina hrenoviške župnije - 83 let od natisa]«. ''Sledi časa'' (10. februar 2019). RTV Slovenija. [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Hrenovice]] [[Kategorija:Dekanija Postojna|Hrenovice]] {{Škofija Koper}} ndipsaf41o5rdqqejk0bqhvyqyevddm Župnija Hrpelje - Kozina 0 465246 6688013 6623445 2026-06-11T07:32:34Z Shabicht 3554 6688013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church =Cerkev sv. Antona, Gorica, Hrpelje | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | annexed_parishes = [[Župnija Brezovica|Brezovica]], [[Župnija Klanec|Klanec]] | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Hrpelje - Kozina''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper.]] Župnijska cerkev v [[Hrpelje|Hrpeljah]] je posvečena [[Anton Puščavnik|sv. Antonu Puščavniku]]. V župniji stoji 25 cerkva.<ref>{{Navedi splet|title=Reportaža o župniji Hrpelje – Kozina {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/reportaza-o-zupniji-hrpelje-kozina|website=Reportaža o župniji Hrpelje – Kozina {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-01-31|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Hrpelje - Kozina]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Hrpelje - Kozina]] {{Škofija Koper}} pp6k8zwexdn6jtxqxy8em6im57kn0qn 6688014 6688013 2026-06-11T07:34:06Z Shabicht 3554 6688014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church =Cerkev sv. Antona, Gorica, Hrpelje | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | annexed_parishes = Brezovica, Klanec | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Hrpelje - Kozina''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper.]] Župnijska cerkev v [[Hrpelje|Hrpeljah]] je posvečena [[Anton Puščavnik|sv. Antonu Puščavniku]]. V župniji stoji 25 cerkva.<ref>{{Navedi splet|title=Reportaža o župniji Hrpelje – Kozina {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/reportaza-o-zupniji-hrpelje-kozina|website=Reportaža o župniji Hrpelje – Kozina {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-01-31|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Hrpelje - Kozina]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Hrpelje - Kozina]] {{Škofija Koper}} 9rzcf7udo0ne2d9bvqs9pj8g4m3rjdf 6688015 6688014 2026-06-11T07:35:03Z Shabicht 3554 6688015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church =Cerkev sv. Antona, Gorica, Hrpelje | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | annexed_parishes = Brezovica, Klanec, Rodik, Slivje | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Hrpelje - Kozina''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper.]] Župnijska cerkev v [[Hrpelje|Hrpeljah]] je posvečena [[Anton Puščavnik|sv. Antonu Puščavniku]]. V župniji stoji 25 cerkva.<ref>{{Navedi splet|title=Reportaža o župniji Hrpelje – Kozina {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/reportaza-o-zupniji-hrpelje-kozina|website=Reportaža o župniji Hrpelje – Kozina {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-01-31|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Hrpelje - Kozina]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Hrpelje - Kozina]] {{Škofija Koper}} r8hxdv3zr100a1l24zrm8ynqp3tgf47 Župnija Hrušica 0 465247 6688017 6611426 2026-06-11T07:36:40Z Shabicht 3554 6688017 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest =Iztok Mozetič dr.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Hrušica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Ilirska Bistrica|dekanije Ilirska Bistrica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Hrušica]] [[Kategorija:Dekanija Ilirska Bistrica|Hrušica]] {{Škofija Koper}} bwxnsy74pp5nklfzsi3zwwrc9s9a6bi 6688018 6688017 2026-06-11T07:37:49Z Shabicht 3554 6688018 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest =Iztok Mozetič dr.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Golac, Pregarje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Hrušica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Ilirska Bistrica|dekanije Ilirska Bistrica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Hrušica]] [[Kategorija:Dekanija Ilirska Bistrica|Hrušica]] {{Škofija Koper}} azt8twafxavyrkcbfjfkt6rmk7f3703 Župnija Idrija 0 465248 6688019 6611428 2026-06-11T07:40:19Z Shabicht 3554 6688019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Marko Rijavec | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Gore, Vojsko | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Idrija]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Sv. Jožefa Delavca, Idrija|sv. Jožefa Delavca]] * [[Podružnična cerkev|podružnične]] in kapele: ** Gore; cerkev sv. Marije Magdalene ** Vojsko; cerkev sv. Jožefa<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ** Čekovnik; cerkev Svetogorske Matere Božje ** cerkev sv. Trojice ** cerkev sv. Antona s kalvarijo ** cerkev Žalostne Matere Božje na pokopališču ** kapela sv. Trojice v Antonijevem rovu ** kapela Marije Pomagaj v psihiatrični bolnišnici ** nekdanja cerkev sv. Barbare in kripta == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == *{{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Churches_in_Idrija|Cerkve v Idriji}} * [https://zupnija-idrija.rkc.si/ Župnijska spletna stran] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Idrija]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija]] [[Kategorija:Župnija Idrija| ]] {{Škofija Koper}} ez9jb2cbsocjhp47ytsfz3ga6flar51 Župnija Ilirska Bistrica 0 465249 6688020 6612945 2026-06-11T07:41:28Z Shabicht 3554 6688020 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Stanko Fajdiga | parish_administrator = | pastor = | chaplain = Gašper Naglost | assistant = Tilen Kocjančič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Prem | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Ilirska Bistrica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Ilirska Bistrica|dekanije Ilirska Bistrica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | [[Slika:Trnovo Ilirska Bistrica Slovenia - church.jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Petra, Ilirska Bistrica|Cerkev sv. Petra]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Trnovo, Ilirska Bistrica|Trnovo]], [[Ilirska Bistrica]] |- | 2. | [[Slika:|150px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Ilirska Bistrica|Cerkev sv. Jurija]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Ilirska Bistrica]] |- | 3. | [[Slika:Chapel of saint jk.jpg|150px]] | [[Kapela svetega Janeza Krstnika na Baču|Kapela sv. Janeza Krstnika]] <br> [[kapela]] | [[Bač, Ilirska Bistrica|Bač]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | [[Slika:Prem Ilirska Bistrica Slovenia - church.jpg|150px]] | [[Cerkev svete Helene, Prem|Cerkev sv. Helene]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Prem]] |- |} ==Drugi verski objekti== * '''Dom matere Tereze'''<ref>{{navedi splet |url= https://notredamke.rkc.si/ponudba/dmt_01/|title=Dom matere Tereze |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> [[šolske sestre de Notre Dame |šolskih sester notredamk]] (od 1888) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Ustanove v Ilirski Bistrici‎]] {{Škofija Koper}} 19s3ju9fman4jggi6zjgll2yfb7crju Župnija Kanal 0 465250 6688021 6637806 2026-06-11T07:42:54Z Shabicht 3554 6688021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Avče, Marijino Celje, Ročinj | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kanal]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Kanal]] [[Kategorija:Kanal, Kanal ob Soči]] {{Škofija Koper}} 0g3lkvqkc28ljn33pxba8wqpm3u3ce4 Župnija Kobarid 0 465252 6688022 6611431 2026-06-11T07:44:53Z Shabicht 3554 6688022 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Kobarid|Kobarid]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Boris Milavec<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Borjana, Breginj, Kred, Libušnje, Livek, Sedlo | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Kobarid]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Kobarid|dekanije Kobarid]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kobarid]] [[Kategorija:Dekanija Kobarid|Kobarid]] {{Škofija Koper}} 7go49skqcb9lyivf5x8t55ms7iyzofg 6688045 6688022 2026-06-11T09:54:40Z Shabicht 3554 6688045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Kobarid|Kobarid]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Boris Milavec<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Borjana, Breginj, Kred, Libušnje, Livek, Sedlo | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Kobarid]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Kobarid|dekanije Kobarid]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kobarid]] [[Kategorija:Dekanija Kobarid|Kobarid]] {{Škofija Koper}} buvwmnc22mij9rjhk1jinldh7wgi5ai Župnija Kojsko 0 465256 6688023 6612269 2026-06-11T07:47:21Z Shabicht 3554 6688023 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kojsko 49, 5211 Kojsko | parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Cerovo, Podsabotin | neigboring_parishes = '''[[Župnija]] [[Kojsko]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361376}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|cerkev Marijinega vnebovzetja]]<br><small>([[župnijska cerkev]])</small> | [[Kojsko]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361378}} | [[Cerkev sv. Križa, Kojsko|cerkev sv. Križa]] | [[Kojsko]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361373}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|cerkev Marije Pomočnice]] {{efn|Cerkev teritorialno spada pod [[Župnija Biljana|Župnijo Biljana]], pastoralno in gospodarsko pa pod Župnijo Kojsko in je [[de facto]] kojska [[Podružnična cerkev|podružnica]]. Obnovo in vzdrževanje opravlja Župnija Kojsko. Poprej je cerkev spadala pod Župnijo Šmartno, ta pa je bila s škofijskim odlokom o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je nastopil veljavo 1. januarja 2018, pridružena župniji Biljana. Kljub temu je cerkev tudi po tej spremembi ohranila svoj eksteritorialni status.}} | [[Vrhovlje pri Kojskem]] |- ! colspan=4 | Od 1. januarja 2018<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15. maj 2017|date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | {{Slika d|Q60361382}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Podsabotin|cerkev sv. Lovrenca]] | [[Podsabotin]] |- | 4. | {{Slika d|Q60361371}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gornje Cerovo|cerkev sv. Nikolaja]] | [[Gornje Cerovo]] |- | 5. | {{Slika d|Q105700981}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|cerkev sv. Nikolaja]] | [[Podsabotin]] |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kojsko]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Kojsko]] [[Kategorija:Kojsko]] {{Škofija Koper}} 6hbhy1iy2ydcwidkmvzilsl113ezdn6 6688046 6688023 2026-06-11T09:55:10Z Shabicht 3554 6688046 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kojsko 49, 5211 Kojsko | parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Cerovo, Podsabotin | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Kojsko]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361376}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|cerkev Marijinega vnebovzetja]]<br><small>([[župnijska cerkev]])</small> | [[Kojsko]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361378}} | [[Cerkev sv. Križa, Kojsko|cerkev sv. Križa]] | [[Kojsko]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361373}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|cerkev Marije Pomočnice]] {{efn|Cerkev teritorialno spada pod [[Župnija Biljana|Župnijo Biljana]], pastoralno in gospodarsko pa pod Župnijo Kojsko in je [[de facto]] kojska [[Podružnična cerkev|podružnica]]. Obnovo in vzdrževanje opravlja Župnija Kojsko. Poprej je cerkev spadala pod Župnijo Šmartno, ta pa je bila s škofijskim odlokom o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je nastopil veljavo 1. januarja 2018, pridružena župniji Biljana. Kljub temu je cerkev tudi po tej spremembi ohranila svoj eksteritorialni status.}} | [[Vrhovlje pri Kojskem]] |- ! colspan=4 | Od 1. januarja 2018<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15. maj 2017|date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | {{Slika d|Q60361382}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Podsabotin|cerkev sv. Lovrenca]] | [[Podsabotin]] |- | 4. | {{Slika d|Q60361371}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gornje Cerovo|cerkev sv. Nikolaja]] | [[Gornje Cerovo]] |- | 5. | {{Slika d|Q105700981}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|cerkev sv. Nikolaja]] | [[Podsabotin]] |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kojsko]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Kojsko]] [[Kategorija:Kojsko]] {{Škofija Koper}} n3misc4eogl3kw1y4nh7kjzb92ac6x1 6688047 6688046 2026-06-11T10:01:09Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6688047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Kojsko 49, 5211 Kojsko | parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Cerovo, Podsabotin | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Kojsko]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361376|100px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kojsko|cerkev Marijinega vnebovzetja]]<br><small>([[župnijska cerkev]])</small> | [[Kojsko]] |- | 2. | {{Slika d|Q60361378|100px}} | [[Cerkev sv. Križa, Kojsko|cerkev sv. Križa]] | [[Kojsko]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361373|100px}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Vrhovlje pri Kojskem|cerkev Marije Pomočnice]] {{efn|Cerkev teritorialno spada pod [[Župnija Biljana|Župnijo Biljana]], pastoralno in gospodarsko pa pod Župnijo Kojsko in je [[de facto]] kojska [[Podružnična cerkev|podružnica]]. Obnovo in vzdrževanje opravlja Župnija Kojsko. Poprej je cerkev spadala pod Župnijo Šmartno, ta pa je bila s škofijskim odlokom o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je nastopil veljavo 1. januarja 2018, pridružena župniji Biljana. Kljub temu je cerkev tudi po tej spremembi ohranila svoj eksteritorialni status.}} | [[Vrhovlje pri Kojskem]] |- ! colspan=4 | Od 1. januarja 2018<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15. maj 2017|date= |format= |work= }}</ref> |- | 3. | {{Slika d|Q60361382|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Podsabotin|cerkev sv. Lovrenca]] | [[Podsabotin]] |- | 4. | {{Slika d|Q60361371|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gornje Cerovo|cerkev sv. Nikolaja]] | [[Gornje Cerovo]] |- | 5. | {{Slika d|Q105700981|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|cerkev sv. Nikolaja]] | [[Podsabotin]] |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kojsko]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Kojsko]] [[Kategorija:Kojsko]] {{Škofija Koper}} gp9ls2dr8sw91cazm6cc5x51dr5krxp Župnija Kostanjevica na Krasu 0 465262 6688050 6483597 2026-06-11T10:06:11Z Shabicht 3554 6688050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Kraška dekanija|Kraška]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Fon<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Temnica, Vojščica | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Kostanjevica na Krasu]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Kraška dekanija|Kraške dekanije]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kostanjevica na Krasu]] [[Kategorija:Kraška dekanija|Kostanjevica na Krasu]] {{Škofija Koper}} 7vfkeemz7b74p75owavgvi0sa8rpd31 Župnija Košana 0 465276 6688051 6634011 2026-06-11T10:07:11Z Shabicht 3554 6688051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Košana | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Dolnja Košana 78<br>6256 Košana | parish_church = [[cerkev sv. Štefana, Dolnja Košana]] | dedication = [[Sveti Štefan]] | established = | first_mentioned = 1247 | previous_name = Pražupnija Košana | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Postojna|Postojna]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Marjan Škvarč | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = Zdenko Štrukelj | dean = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Suhorje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Košana]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Postojna|dekanije Postojna]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Štefana, Dolnja Košana]] - [[župnijska cerkev]] * [[cerkev sv. Ane, Nova Sušica]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Antona puščavnika, Neverke]] - podružnica * [[cerkev sv. Florijana, Buje]] - podružnica * [[cerkev Marijinega obiskanja, Gornja Košana]] - podružnica * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Stare Sušica]] - podružnica * [[cerkev sv. Jerneja, Kal]] - podružnica * [[cerkev sv. Petra, Volče]] - podružnica * [[cerkev sv. Urbana, Volče - Vremščica]] - podružnica * [[cerkev sv. Trojice, Čepno]] - podružnica '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[cerkev sv. Nikolaja, Suhorje]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] * [[cerkev sv. Antona Padovanskega, Ostrožno Brdo]] - podružnica == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{Škofija Koper}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Košana]] [[Kategorija:Dekanija Postojna|Košana]] thpielw9d958gpv1m3f5bs3ok09pjf1 Župnija Krkavče 0 465277 6688052 6611433 2026-06-11T10:08:34Z Shabicht 3554 6688052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Janez Ivan Gregorc | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Koštabona | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Krkavče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Dekani|dekanije Dekani]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | [[Slika:Chiesa di s Anna - panoramio.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Mihaela, Krkavče|cerkev sv. Mihaela]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Krkavče]] |} [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]] (od 1. januarja 2018):<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | [[Slika:Kostabona Slovenia - Cosmas and Damian.jpg|100px]] | [[cerkev svetih Kozme in Damjana|cerkev sv. Kozme in Damjana]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Koštabona]] |- | 2. |[[Slika:Kostabona Slovenia - Andrew.jpg|100px]] | [[Cerkev svetega Andreja, Koštabona|cerkev sv. Andreja]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Koštabona]] |- | 3. | [[Slika:Kostabona Slovenia - Elias.jpg|100px]] | [[cerkev blaženega Elija|cerkev blaženega Elija]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Koštabona]] |- | 4. | | [[cerkev Karmelske matere Božje, Puče|cerkev Karmelske matere Božje]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Puče]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Krkavče]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Krkavče]] {{Škofija Koper}} ts5vfvt09e7dem7gljihxcsrdphvycb 6688053 6688052 2026-06-11T10:10:07Z Shabicht 3554 6688053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = žpk Janez Ivan Gregorc | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Koštabona | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Krkavče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Dekani|dekanije Dekani]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | [[Slika:Chiesa di s Anna - panoramio.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Mihaela, Krkavče|cerkev sv. Mihaela]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Krkavče]] |} [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]] (od 1. januarja 2018):<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | [[Slika:Kostabona Slovenia - Cosmas and Damian.jpg|100px]] | [[cerkev svetih Kozme in Damjana|cerkev sv. Kozme in Damjana]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Koštabona]] |- | 2. |[[Slika:Kostabona Slovenia - Andrew.jpg|100px]] | [[Cerkev svetega Andreja, Koštabona|cerkev sv. Andreja]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Koštabona]] |- | 3. | [[Slika:Kostabona Slovenia - Elias.jpg|100px]] | [[cerkev blaženega Elija|cerkev blaženega Elija]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Koštabona]] |- | 4. | | [[cerkev Karmelske matere Božje, Puče|cerkev Karmelske matere Božje]]<br>[[podružnična cerkev]] | [[Puče]] |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Krkavče]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Krkavče]] {{Škofija Koper}} n7nctktupea74bwwu2gam33ffagewrr Župnija Levpa 0 465278 6688060 6611434 2026-06-11T10:38:59Z Shabicht 3554 6688060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Kal nad Kanalom | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Levpa]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Štefana, Levpa]] - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] <includeonly> [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Levpa]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Levpa]] {{Škofija Koper}} 1kr582gyfj0oxlr66xk151wd0tto6wv Župnija Marezige 0 465279 6688061 6611435 2026-06-11T10:39:57Z Shabicht 3554 6688061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = [[cerkev sv. Križa, Marezige]] | dedication = sveti Križ | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Martin Šustar | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Truške | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Marezige]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Dekani|dekanije Dekani]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66545467}} | [[cerkev sv. Križa, Marezige|cerkev sv. Križa]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Marezige]] |- | 2. | {{Slika d|Q105688900}} | [[ cerkev Marije pomočnice, Vanganel|cerkev Marije pomočnice]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Vanganel]] |- | 3. | {{Slika d|Q130553194}} | [[ cerkev sv. Janeza in Pavla, Rojci|cerkev sv. Janeza in Pavla<ref>{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=67,68}}</ref> (sv. Ivan)]] <br>ruševinska cerkev | [[Babiči|Babiči/Rojci]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361887}} | [[cerkev sv. Kancijana, Truške|cerkev sv. Kancijana]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Truške]] |- | 2. | {{Slika d|Q105681726}} | [[ cerkev sv. Martina, Labor|cerkev sv. Martina]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Labor]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361885}} | [[ cerkev sv. Roka, Boršt|cerkev sv. Roka]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Boršt, Koper|Boršt]] |- | 4. | {{Slika d|Q60362046}} | [[ cerkev Marijinega vnebovzetja, Glem|cerkev Marijinega vnebovzetja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Glem]] |- | 5. | {{Slika d|Q60361889}} | [[ cerkev sv. Nazarija, Glem|cerkev sv. Nazarija]] <br>pokopališka cerkev | [[Glem]] |- | 6. | {{Slika d|Q105705312}} | [[ cerkev sv. Rufa, Lopar|cerkev sv. Rufa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Lopar, Koper|Lopar]] |- | 7. | {{Slika d|Q60361891}} | [[ cerkev sv. Andreja, Popetre|cerkev sv. Andreja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Popetre]] |- | 8. | {{Slika d|Q60361882}} | [[ cerkev sv. Brigite Švedske, Trsek|cerkev sv. Brigite]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Trsek]] |- |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Marezige]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Marezige]] [[Kategorija:Marezige]] {{Škofija Koper}} eoihw9z8h9cvquy1klbxx8iur4zwrw3 Župnija Matenja vas 0 465280 6688063 6611436 2026-06-11T10:42:11Z Shabicht 3554 6688063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Postojna|Postojna]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Orehek pri Postojni | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Matenja vas]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Postojna|dekanije Postojna]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Matenja vas]] - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Matenja vas]] [[Kategorija:Dekanija Postojna|Matenja vas]] {{Škofija Koper}} row8rlc4it9gplzs7684vz9kanvcg6u Župnija Most na Soči 0 465281 6688064 6617929 2026-06-11T10:46:27Z Shabicht 3554 6688064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Most na Soči | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church =Cerkev sv. Lucije, Sveta Lucija na Soči | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Tolmin|Tolmin]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Dolenja Trebuša, Gorenja Trebuša, Grahovo ob Bači, Idrija pri Bači, Lom, Podmelec, Roče | neigboring_parishes = }} '''Župnija Sveta Lucija na Soči''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Tolmin|Dekanije Tolmin]] [[Škofija Koper|Škofije Koper.]] == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Lucije, Most na Soči]] - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Most na Soči]] [[Kategorija:Dekanija Tolmin|Most na Soči]] {{Škofija Koper}} 2m7tfqsbpcb79ud8yt8vqj4zsxtcbre Župnija Podbrdo 0 465289 6688067 6611438 2026-06-11T10:50:46Z Shabicht 3554 6688067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Tolmin|Tolmin]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Rut | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Podbrdo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Tolmin|dekanije Tolmin]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Nikolaja, Podbrdo]] - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Podbrdo]] [[Kategorija:Dekanija Tolmin|Podbrdo]] {{Škofija Koper}} 0rtuhbhjrm2n1vaz2rbhjllzfnadvhi Župnija Predloka 0 465290 6688073 6653568 2026-06-11T11:01:31Z Shabicht 3554 6688073 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = [[Predloka]] 14<br>6275 [[Črni Kal]] | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Predloka]] | dedication = [[Janez Krstnik]] | established = 10. stoletje{{sfn|Höfler|2016|p=6}} | first_mentioned = 1272{{sfn|Höfler|2016|p=125}} | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Milan Stepan | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = [[Cerkev Marije Snežne, Črnotiče]],<br>[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica]] | notable_people = | annexed_parishes= Osp, Podgorje, Kastelec, Socerb | neigboring_parishes = }} '''Župnija Predloka''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Dekani|Dekanije Dekani]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].<br> Župnija se razteza od [[Slavnik (gora)|Slavnika]] na severovzhodu, na jugovzhodu do meje s [[Hrvaška|Hrvaško]] in v istrsko zaledje do [[Rižana|reke Rižane]], pod [[Kraški rob|kraškim robom]] pa proti severozahodu, vse do [[Črni Kal|Črnega Kala]], [[Osp|Ospa]] in [[Socerb|Socerba]] ter tamkajšnje meje z [[Italija|Italijo]], nad [[Trst|Trstom]]. Poleg župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika ima še veliko število sedanjih [[Podružnična cerkev|podružničnih cerkva]]. == Zgodovina == Kako je potekalo organiziranje župnij na teritoriju tržaške škofije, ni znano, saj prvi podatki o tamkajšnjih župnijah izvirajo šele iz 13. stoletja;<ref>{{navedi splet |url=https://www2.arnes.si/~rzjtopl/ziz/A.pdf |title=Zgodovinski imenik župnij |accessdate=10. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> njihova struktura pa je vendarle deloma razvidna iz popisa papeških dajatev iz leta 1272. V skladu s tem za prvo pražupnijo velja Župnija Predloka, ki je nastala za slovansko prebivalstvo tržaškega zaledja, vas pa se prvič omenja že leta 1067. Glede na zapise v zadevni listini je tamkajšnja cerkev tedaj že stala, o čemer priča tudi patrocinij sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]], ki se povezuje s poznoantičnimi krstnimi cerkvami oziroma pražupnijami in prednicami župnij na podeželju, tako imenovanih ecclesia baptismalis. Nastanek župnije tako lahko postavimo v 10. stoletje, sprva pa je obsegala še kasnejše župnije v [[Osp]]u, [[Dolina, Trst|Dolini pri Trstu]] in [[Brezovica pri Gradinu|Brezovici]].{{sfn|Höfler|2016|p=6}} Župnija se leta 1272 v zgodovinskih virih posredno omenja z župnikom, s patrocinijem pa leta 1346. Pravice nad župnijo je v polni meri (de iure) uveljavljal in izvajal [[Škofija Trst|tržaški škof]]. Leta 1740 se je cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] s soglasjem tržaškega škofa [[Seznam rimskokatoliških škofov Trsta|Antona Goppa]] obrnil na [[Papež Pavel II.|papeža Pavla II.]], s prošnjo, da župnijo inkorporira benediktinskemu ženskemu samostanu sv. Ciprijana (S. Benedetto della Cella) v Trstu. Inkorporacijsko listino je izdal šele papež [[Papež Sikst IV.|Sikst IV.]] leta 1475. Župnija je ostala ostala v posesti tržaških benediktink vse do 19. stoletja.{{sfn|Höfler|2016|p=125}} Župnijska kronika in drugi dokumenti naj bi bili uničeni leta 1943, ko sta bila požgana župnišče in tudi cerkev v Loki, tako da v župniji hranijo matične knjige šele od leta 1960 dalje. Pred [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] je župnijski kompleks v vasi obsegal samo cerkev, župnišče in skromno mežnarijo. Del župnijske cerkve so po vojni [[Nacionalizacija|nacionalizirali]], vendar ga kasneje, tudi na zahteve župnika in župljanov, verjetno tudi tedanjega apostolskega administratorja za Slovensko Primorje, vrnili župniji. === Povečanje župnije === Na podlagi škofijskega odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila župnija Predloka povečana, k njej sta bili namreč pridruženi dve župniji s svojima župnijskima cerkvama, ki sta postali [[Podružnična cerkev|podružnici]], ter še dve podružnici drugih župnij: * Župnija Osp – podružnica sv. Tomaža v [[Osp|Ospu]] * Župnija Podgorje – podružnica sv. Saba v [[Podgorje, Koper|Podgorju]] ** podružnica Povišanja sv. Križa v [[Kastelec|Kastelcu]] (iz Župnije Klanec) ** podružnica sv. Socerba (Servula) v [[Socerb|Socerbu]] (iz Župnije Klanec).<ref name="odlok KP">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/preureditev-zupnij-v-skofiji-koper/?utm_source=copilot.com|title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360701}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Predloka|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Predloka]] |- | 2. | {{Slika d|Q105627462}} | [[Cerkev sv. Apolonije, Bezovica|cerkev sv. Apolonije]] | [[Bezovica, Koper|Bezovica]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360704}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bezovica|cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Bezovica, Koper|Bezovica]] (Vzroček) |- | 4. | {{Slika d|Q1296934}} | [[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|cerkev sv. Trojice]] | [[Hrastovje]] |- | 5. | | [[Cerkev sv. Cecilije|cerkev sv. Cecilije]] | [[Loka, Koper|Loka]] |- | 6. | {{Slika d|Q60360852}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeč|cerkev sv. Helene]] | [[Podpeč]] |- | 7. | {{Slika d|Q105645140}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Stepani|cerkev sv. Jakoba]] | [[Stepani]] |- | 8. | {{Slika d|Q105646715}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Dol pri Hrastovljah|cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Dol pri Hrastovljah]] |- | 9. | {{Slika d|Q60361849}} | [[Cerkev sv. Jurija, Rožar|cerkev sv. Jurija]] | [[Rožar]] |- | 10. | {{Slika d|Q60360728}} | [[Cerkev sv. Martina, Zazid|cerkev sv. Martina]] | [[Zazid]] |- | 11. | {{Slika d|Q47488822}} | [[Cerkev sv. Štefana, Zanigrad|cerkev sv. Štefana]] | [[Zanigrad]] |- |} '''Po 1. januarju 2018:'''<ref name="odlok KP">{{navedi splet |url=https://skofija-koper.si/preureditev-zupnij-v-skofiji-koper/?utm_source=copilot.com|title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- |1. | {{Slika d|Q60360693}} | [[Cerkev sv. Valentina, Črni Kal|cerkev sv. Valentina]] | [[Črni Kal]] |- |2. | {{Slika d|Q105700852}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Gabrovica pri Črnem Kalu|cerkev sv. Nikolaja]] | [[Gabrovica pri Črnem Kalu]] |- |3. | {{Slika d|Q60361856}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Osp|cerkev sv. Tomaža]] | [[Osp]] |- |4. | {{Slika d|Q60360831}} | [[Cerkev sv. Pavla, Črnotiče|cerkev sv. Pavla]] | [[Črnotiče]] |- |5. | {{Slika d|Q69419319}} | [[cerkev Marije Snežne, Črnotiče|cerkev Marije Snežne]] | [[Črnotiče|Črnotiče (Gradišca)]] |- |6. | {{Slika d|Q60360537}} | [[Cerkev sv. Sabe, Podgorje|cerkev sv. Saba]] | [[Podgorje]] |- |7. | {{Slika d|Q60360762}} | [[Cerkev sv. Socerba, Socerb|cerkev sv. Socerba]] | [[Socerb]] |- |8. | {{Slika d|Q60360759}} | [[Cerkev sv. Križa, Kastelec|cerkev sv. Križa]] | [[Kastelec|Kastelec]] |- |9. | {{Slika d|Q60360525}} | [[Cerkev sv. Križa, Rakitovec|cerkev sv. Križa]] | [[Rakitovec, Koper|Rakitovec]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska (Oglejski patriarhat, Tržaška škofija) |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-01-4 |cobiss=286622464 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Premrl, Božidar |year=2012 |title=Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu: ob stoletnici njene dograditve |publisher=Župnija Predloka |isbn= |cobiss=262630912 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} * {{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} {{Škofija Koper}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Predloka]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Predloka]] [[Kategorija:Predloka]] 0dqcfil4g4z83t80ir56zndbvidqlqm Župnija Sočerga 0 465291 6688082 6611440 2026-06-11T11:09:08Z Shabicht 3554 6688082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Sočerga 30<br>6272 Gračišče | parish_church = Cerkev srca Jezusovega, Sočerga | dedication = Srce Jezusovo <br> (sv. Just Tržaški, sv. Evfemija) | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Boštjan Fegic | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Gradin, Kubed, Movraž | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Sočerga]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Dekani|dekanije Dekani]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66900961}} | [[cerkev srca Jezusovega, Sočerga|cerkev srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Sočerga]] |- | 2. | {{Slika d|Q66476550|}} | [[cerkev sv. Kvirika, Sočerga|cerkev sv. Kvirika]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Sočerga]] |- | 3. | | [[cerkev sv. Martina, Trebeše|cerkev sv. Martina]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Trebeše]] |- | 4. | | [[cerkev sv. Križa, Gradin|cerkev sv. Križa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradin]] |- | 5. | | [[cerkev Karmelske matere božje, Pregara|cerkev Karmelske matere božje]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Pregara]] |- | 6. | [[Slika:Church in Gračišče.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Nikolaja, Gračišče|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gračišče]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | [[Slika:Kubed st. Florian church.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Florijana, Kubed|cerkev sv. Florijana]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Kubed]] |- | 4. | [[Slika:Kubed Slovenia - chapel.jpg|150px]] | [[kapela sv. Mihaela, Kubed|kapela sv. Mihaela]] <br>[[kapela]] | [[Kubed]] |- | 5. | {{Slika d|Q105715927}} | [[Cerkev sv. Zenona, Hrvoji|cerkev sv. Zenona, Hrvoji]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- | 6. | | [[Cerkev Marijino vnebovzetje, Movraž|cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Movraž]] |- ! colspan=4 | Nekdanja cerkev |- | 1. | | [[Cerkev sv. Hieronima, Topolovec|cerkev sv. Hieronima, Topolovec]] <br> nekdanja cerkev | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Naldini Paolo, ''Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper'' {{COBISS|ID=110649344}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Sočerga]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Sočerga]] {{Škofija Koper}} 7e7nn68mhpvx4wv1f5k8m2f4cwfwa7y 6688083 6688082 2026-06-11T11:13:49Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6688083 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Sočerga 30<br>6272 Gračišče | parish_church = Cerkev srca Jezusovega, Sočerga | dedication = Srce Jezusovo <br> (sv. Just Tržaški, sv. Evfemija) | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Boštjan Fegic | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Gradin, Kubed, Movraž | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Sočerga]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Dekani|dekanije Dekani]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66900961}} | [[cerkev srca Jezusovega, Sočerga|cerkev srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Sočerga]] |- | 2. | {{Slika d|Q66476550|}} | [[cerkev sv. Kvirika, Sočerga|cerkev sv. Kvirika]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Sočerga]] |- | 3. | {{Slika d|Q105681906}} | [[cerkev sv. Martina, Trebeše|cerkev sv. Martina]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Trebeše]] |- | 4. | | [[cerkev sv. Križa, Gradin|cerkev sv. Križa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradin]] |- | 5. | | [[cerkev Karmelske matere božje, Pregara|cerkev Karmelske matere božje]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Pregara]] |- | 6. | [[Slika:Church in Gračišče.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Nikolaja, Gračišče|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gračišče]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | [[Slika:Kubed st. Florian church.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Florijana, Kubed|cerkev sv. Florijana]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Kubed]] |- | 4. | [[Slika:Kubed Slovenia - chapel.jpg|150px]] | [[kapela sv. Mihaela, Kubed|kapela sv. Mihaela]] <br>[[kapela]] | [[Kubed]] |- | 5. | {{Slika d|Q105715927}} | [[Cerkev sv. Zenona, Hrvoji|cerkev sv. Zenona, Hrvoji]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- | 6. | | [[Cerkev Marijino vnebovzetje, Movraž|cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Movraž]] |- ! colspan=4 | Nekdanja cerkev |- | 1. | | [[Cerkev sv. Hieronima, Topolovec|cerkev sv. Hieronima, Topolovec]] <br> nekdanja cerkev | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Naldini Paolo, ''Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper'' {{COBISS|ID=110649344}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Sočerga]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Sočerga]] {{Škofija Koper}} dayu4hcxwpg9aom6jwbjqvsexdsllxp 6688085 6688083 2026-06-11T11:16:33Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6688085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Sočerga 30<br>6272 Gračišče | parish_church = Cerkev srca Jezusovega, Sočerga | dedication = Srce Jezusovo <br> (sv. Just Tržaški, sv. Evfemija) | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Boštjan Fegic | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Gradin, Kubed, Movraž | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Sočerga]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Dekani|dekanije Dekani]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66900961}} | [[cerkev srca Jezusovega, Sočerga|cerkev srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Sočerga]] |- | 2. | {{Slika d|Q66476550|}} | [[cerkev sv. Kvirika, Sočerga|cerkev sv. Kvirika]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Sočerga]] |- | 3. | {{Slika d|Q105681906}} | [[cerkev sv. Martina, Trebeše|cerkev sv. Martina]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Trebeše]] |- | 4. | {{Slika d|Q60362180}} | [[cerkev sv. Križa, Gradin|cerkev sv. Križa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradin]] |- | 5. | | [[cerkev Karmelske matere božje, Pregara|cerkev Karmelske matere božje]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Pregara]] |- | 6. [[Slika:Church in Gračišče.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Nikolaja, Gračišče|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gračišče]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | [[Slika:Kubed st. Florian church.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Florijana, Kubed|cerkev sv. Florijana]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Kubed]] |- | 4. | [[Slika:Kubed Slovenia - chapel.jpg|150px]] | [[kapela sv. Mihaela, Kubed|kapela sv. Mihaela]] <br>[[kapela]] | [[Kubed]] |- | 5. | {{Slika d|Q105715927}} | [[Cerkev sv. Zenona, Hrvoji|cerkev sv. Zenona, Hrvoji]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- | 6. | | [[Cerkev Marijino vnebovzetje, Movraž|cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Movraž]] |- ! colspan=4 | Nekdanja cerkev |- | 1. | | [[Cerkev sv. Hieronima, Topolovec|cerkev sv. Hieronima, Topolovec]] <br> nekdanja cerkev | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Naldini Paolo, ''Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper'' {{COBISS|ID=110649344}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Sočerga]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Sočerga]] {{Škofija Koper}} aim7wr9a6egej3ro8gqvyqmy74ugvl5 6688086 6688085 2026-06-11T11:17:13Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6688086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Sočerga 30<br>6272 Gračišče | parish_church = Cerkev srca Jezusovega, Sočerga | dedication = Srce Jezusovo <br> (sv. Just Tržaški, sv. Evfemija) | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Boštjan Fegic | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Gradin, Kubed, Movraž | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Sočerga]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Dekani|dekanije Dekani]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66900961}} | [[cerkev srca Jezusovega, Sočerga|cerkev srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Sočerga]] |- | 2. | {{Slika d|Q66476550|}} | [[cerkev sv. Kvirika, Sočerga|cerkev sv. Kvirika]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Sočerga]] |- | 3. | {{Slika d|Q105681906}} | [[cerkev sv. Martina, Trebeše|cerkev sv. Martina]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Trebeše]] |- | 4. | {{Slika d|Q60362180}} | [[cerkev sv. Križa, Gradin|cerkev sv. Križa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradin]] |- | 5. | | [[cerkev Karmelske matere božje, Pregara|cerkev Karmelske matere božje]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Pregara]] |- | 6. | [[Slika:Church in Gračišče.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Nikolaja, Gračišče|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gračišče]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | [[Slika:Kubed st. Florian church.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Florijana, Kubed|cerkev sv. Florijana]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Kubed]] |- | 4. | [[Slika:Kubed Slovenia - chapel.jpg|150px]] | [[kapela sv. Mihaela, Kubed|kapela sv. Mihaela]] <br>[[kapela]] | [[Kubed]] |- | 5. | {{Slika d|Q105715927}} | [[Cerkev sv. Zenona, Hrvoji|cerkev sv. Zenona, Hrvoji]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- | 6. | | [[Cerkev Marijino vnebovzetje, Movraž|cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Movraž]] |- ! colspan=4 | Nekdanja cerkev |- | 1. | | [[Cerkev sv. Hieronima, Topolovec|cerkev sv. Hieronima, Topolovec]] <br> nekdanja cerkev | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Naldini Paolo, ''Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper'' {{COBISS|ID=110649344}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Sočerga]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Sočerga]] {{Škofija Koper}} rn6ofc15d8lgevb3h0oru41sl42y2ah 6688089 6688086 2026-06-11T11:36:31Z Shabicht 3554 6688089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Sočerga 30<br>6272 Gračišče | parish_church = Cerkev srca Jezusovega, Sočerga | dedication = Srce Jezusovo <br> (sv. Just Tržaški, sv. Evfemija) | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Boštjan Fegic | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Gradin, Kubed, Movraž, vikariat Pregara, kaplanija Topolovec | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Sočerga]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Dekani|dekanije Dekani]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66900961}} | [[cerkev srca Jezusovega, Sočerga|cerkev srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Sočerga]] |- | 2. | {{Slika d|Q66476550|}} | [[cerkev sv. Kvirika, Sočerga|cerkev sv. Kvirika]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Sočerga]] |- | 3. | {{Slika d|Q105681906}} | [[cerkev sv. Martina, Trebeše|cerkev sv. Martina]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Trebeše]] |- | 4. | {{Slika d|Q60362180}} | [[cerkev sv. Križa, Gradin|cerkev sv. Križa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradin]] |- | 5. | | [[cerkev Karmelske matere božje, Pregara|cerkev Karmelske matere božje]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Pregara]] |- | 6. | [[Slika:Church in Gračišče.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Nikolaja, Gračišče|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gračišče]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | [[Slika:Kubed st. Florian church.jpg|150px]] | [[cerkev sv. Florijana, Kubed|cerkev sv. Florijana]]<br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Kubed]] |- | 4. | [[Slika:Kubed Slovenia - chapel.jpg|150px]] | [[kapela sv. Mihaela, Kubed|kapela sv. Mihaela]] <br>[[kapela]] | [[Kubed]] |- | 5. | {{Slika d|Q105715927}} | [[Cerkev sv. Zenona, Hrvoji|cerkev sv. Zenona, Hrvoji]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- | 6. | | [[Cerkev Marijino vnebovzetje, Movraž|cerkev Marijinega vnebovzetja, Movraž]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Movraž]] |- ! colspan=4 | Nekdanja cerkev |- | 1. | | [[Cerkev sv. Hieronima, Topolovec|cerkev sv. Hieronima, Topolovec]] <br> nekdanja cerkev | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Naldini Paolo, ''Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper'' {{COBISS|ID=110649344}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Sočerga]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Sočerga]] {{Škofija Koper}} 3ezzva0fuvptx1j76hjy1a9tz4o4hyc Župnija Šentviška Gora 0 465292 6688090 6611441 2026-06-11T11:38:24Z Shabicht 3554 6688090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Tolmin|Tolmin]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Pečine, Ponikve | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Šentviška Gora]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Tolmin|dekanije Tolmin]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Vida, Šentviška Gora]] - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Šentviška Gora]] [[Kategorija:Dekanija Tolmin|Šentviška Gora]] {{Škofija Koper}} 15fqkgkxnau7ie7ga4c54d86wl58ly2 Župnija Šlovrenc 0 465294 6688091 6643908 2026-06-11T11:39:39Z Shabicht 3554 6688091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Žunija Šlovenc | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Šlovrenc 11<br>5212 Dobrovo v Brdih | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Gradno, Kožbana | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Šlovrenc]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper.]] == Sakralni objekti == * [[cerkev sv. Lovrenca, Šlovrenc]] - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Šlovrenc]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Šlovrenc]] {{Škofija Koper}} sewevzoi5wz3scbizvgjdd82bfl6hcw Župnija Šmarje pri Kopru 0 465296 6688092 6611443 2026-06-11T11:41:04Z Shabicht 3554 6688092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Šmarje pri Kopru | image = Šmarje pri Kopru1.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = 1222 | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[rimski obred]] | deanery = [[dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Janez Kavčič | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Pomjan | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Šmarje pri Kopru]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Dekani|dekanije Dekani]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje [[Župnijska cerkev|župnijske cerkve]], posvečena [[Marijino brezmadežno spočetje|Brezmadežni materi Božji]], je tu stala že pred 11. stoletjem, o čemer priča tranzena (kamnito okno) iz 9. stoletja, ki je sedaj vzidana v zvoniku.{{sfn|Pucer|1995|p=9}} ===Srednji vek=== Na rimsko nagrobno stelo z reliefnim okrasom in napisom iz prvega stoletja pred [[Jezus Kristus|Kristusom]], ki jo je dal izklesati osvobojenec Pubij Sardij Prudens, vzidano na južnem pročelju cerkve, so v trinajstem stoletju dodali napis o posvetitvi obnovljene cerkve z letnico 1222 in omembo [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|koprskega škofa Absalona]]. V zgodovinskih virih se leta 1152 omenja šmarski benediktinski samostan, za katerega pa se domneva, da je bil verjetno le priorat oz. pristava ene od italijanskih opatij,<ref>{{navedi splet |url=https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/10/ASHS_22-2012-2_Oter-Gorencic.pdf |title=Srednjeveška stavbna dediščina benediktincev, dominikancev, manjših bratov sv. Frančiška in klaris v Slovenski Istri |accessdate=9. januar 2021 |date= |format= |work= }}</ref> ter je verjetno zaradi epidemij ter vojnih pustošenj kmalu zamrl. 8. avgusta 1152 je namreč tržaški škof Bernard (Wernardo), kot apostolski administrator koprske škofije, z odobritvijo oglejskega patriarha [[Pelegrin I.|Pelegrina]] beneškemu samostanu sv. Jurija (Monastero di San Giorgio di Venezia) podaril pravice od hiš, cerkve, vasi in ozemlja Šmarij, čemur se je tedanji koprski [[stolni kapitelj]] odločno uprl. Spor, ki se je v naslednjih stoletjih še zaostril, je bil dokončno rešen šele v 14. stoletju, ko je samostan od svojih pravic nad Šmarjami odstopil.{{sfn|Pucer|1995|p=7}} ===Novi vek=== Šmarje z okolico so bile od 15. stoletja dalje v lasti raznih koprskih plemiških družin, v 17. stoletju pa so postale škofijska posest. V vizitacijskem poročilu koprskega škofa Francesca Zena so bile v Šmarjah leta 1664{{sfn|Pucer|1995|p=20}} poleg sedanje župnijske cerkve še cerkvica oz. pokopališka kapela sv. Antona puščavnika (iz 1488), cerkev sv. Nazarija, cerkev sv. Blaža (iz 1349) ter cerkev sv. Križa, ob cesti proti [[Pomjan|Pomjanu]], zadnjih treh danes ni več. Šmarsko župnijsko cerkev omenja tudi koprski škof [[Paolo Naldini|Pavel Naldini]], v svojem delu Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper {{COBISS|ID=110649344}}, ki so ga natisnili v [[Benetke|Benetkah]] leta 1700. [[Župnijska cerkev]] je bila prenovljena leta 1730, v času županovanja Antona Rojca (o tem priča napisna plošča nad obokom, ki povezuje cerkev z zvonikom), verjetno tudi s pomočjo bogate družine Srgaš, po kateri se imenujejo [[Srgaši]].{{sfn|Pucer|1995|p=10}} Sedanje župnišče je dal leta 1723 zgraditi župnik Peter Vidacovich.{{sfn|Pucer|1995|p=10}} ==Župnijska cerkev== [[Slika:Šmarska Marija.jpg|250px|thumb|desno|Glavni oltar župnijske cerkve]] Župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja s poligonalnim [[prezbiterij|prezbiterijem]] s [[Kupola|kupolo]] in k cerkvi leta 1730 prizidani [[zvonik]] sta najstarejši in najpomembnejši ohranjeni stavbi v naselju Šmarje.{{sfn|Pucer|1995|p=17}} V arhivu [[škofija Trst|tržaške škofije]] je hranjeno tudi gradivo, da so 8. decembra 1926 župnijsko cerkev v Šmarjah po prenovi ponovno [[zakramentali|posvetili]]. V letu 2000 je bila zvoniku nadzidana osmerokotna betonska konica, visoka 7,20 m, tako da sedaj zvonik meri 24,50 m. Na vrhu zvonika je še 1,60 m visoki bronasti kip nadangela Gabrijela, delo akademskega kiparja [[Mirsad Begić|Mirsada Begića]]. V župnijskem arhivu hranijo dragoceni [[misal]], tiskan v [[Glagolica|glagolici]], iz leta 1631.{{sfn|Pucer|1995|p=11}} Kot tudi drugod po Istri so namreč tudi v Šmarjah, še vse do leta 1833, bogoslužje opravljali iz mašnih knjig, napisanih v tej pisavi.{{sfn|Pucer|1995|p=11}} ==Preureditev koprske škofije== Ob preureditvi [[Škofija Koper|škofije Koper]] v letu 2017 je bila župniji pripojena dotedanja [[župnija Pomjan]], ki je bila ukinjena, tamkajšnji cerkvi pa sta postali [[Podružnična cerkev|podružnici]].<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60362151|130px}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Šmarje|cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Šmarje, Koper|Šmarje]] |- | 2. | {{Slika d|Q124211390|130px}} | [[Kapela sv.Antona puščavnika, Šmarje|kapela sv. Antona puščavnika]]<br>(pokopališka kapela) | [[Šmarje, Koper|Šmarje]] |- | 3. | {{Slika d|Q60362142|130px}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Gažon|cerkev sv. Petra in Pavla]]<br>([[podružnična cerkev]]) | [[Gažon]] |- | 4. | {{Slika d|Q66458885|130px}} | [[Cerkev sv. Jurija, Pomjan|cerkev sv. Jurija]]<br>([[podružnična cerkev]]) | [[Pomjan]] |- | 5. | {{Slika d|Q60361988|130px}} | [[Cerkev Marijinega rojstva, Pomjan|cerkev Marijinega rojstva]]<br>([[podružnična cerkev]]) | [[Pomjan]] |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Pavel Naldini|Naldini Paolo]], ''Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper'' {{COBISS|ID=110649344}} * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=1995 |title=Šmarje pri Kopru|publisher=Župnijski urad Šmarje |isbn= |cobiss= 55002624 |pages=}} ==Zunanje povezave== *[https://www2.arnes.si/~rzjtopl/ziz/Uvod.htm Zgodovinski imenik župnij] pridobljeno 10. januarja 2024 == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Šmarje pri Kopru]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Šmarje pri Kopru]] {{Škofija Koper}} 6l9k3edfl1r5gs55af6ye3jiwm6szut Hipogej 0 474505 6687867 6489629 2026-06-10T18:19:34Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6687867 wikitext text/x-wiki [[File:Tomb-of-Senenmut.jpg|thumb|Vhod grobnice v Tebanski nekropoli - TT 353. Vhod je bil zgrajen po naročilu Sen-en-Muta, dolg 97,36 m in globok 41,93 m]] [[File:hypogeum cyark 1.jpg|thumb|right|3D lasersko skeniranje hipogeja iz družine Volumnus]] [[File:hypogeum cyark 3.jpg|thumb|right|Tablinum v hipogeju Volumnov, na severnem koncu kripte]] [[File:Three Brother's hypogeum, Palmyra.jpg|thumb|right|Vhod v hipogej ''Treh bratov'' v Palmiri v Siriji]] [[File:Damascus, National Museum, Hypogeum of Yarhai (6362299863).jpg|thumb|right|250px|Hipogej Yarhai, Damask, Sirija]] '''Hipogej''' (''hypogaeum'' - dobesedno pomeni 'pod zemljo', iz grške ''hypo'' (pod) in ''gaia'' (mati zemlja ali boginja zemlje) <ref>[[James Stevens Curl]] (2006) ''A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture''</ref>) je podzemni [[tempelj]] ali [[grobnica]]. Hipogej pogosto vsebuje niše za kremirane človeške ostanke ali lokule za pokop trupla. Občasno se tovrstne grobnice imenujejo ''grajene grobnice''.<ref>{{navedi knjigo|last=Hadjisavvas|first=Sophocles|title=The Phoenician Period Necropolis of Kition, Volume II|year=2013|publisher=Shelby White and Leon Levy Program for Archaeological Publications|url=|page=Preface|quote= dve pomembni zgrajeni grobnici, in sicer Ikarou Street Tomb in Lefkaritis Tomb sta bili glavna razloga za avtorstvo knjige ''The Phoenician Period Necropolis of Kition'' Volume II.}}</ref> Hipogej se lahko nanaša tudi na katero koli antično zgradbo ali del stavbe, zgrajene pod zemljo, na primer niz predorov pod [[Kolosej]]em, v katerih so bili sužnji (zlasti sovražnikovi ujetniki) in živali, hkrati pa so se pripravljali na boj v gladiatorskih igrah. Živali in sužnje bi bilo mogoče kadar koli med pretepom spustiti skozi pododrje pod s peskom prekrito areno. == Primeri == Zgodnji primer hipogeja je najden iz minojske bronaste dobe na [[Knosos]]u na [[Kreta|Kreti]]. Hogan ugotavlja, da je bil to podzemni obok v obliki čebelnjaka in vrezan v mehko skalo<ref>{{navedi splet|url= https://www.themodernantiquarian.com/site.php/10854/knossos.html#fieldnotes |author=C. Michael Hogan |title=Knossos fieldnotes |website=Modern Antiquarian |year=2007 |accessdate=2019-12-09}}</ref>. [[Hipogej Ħal-Saflieni]] na Paoli na [[Malta|Malti]] je najstarejši primer prazgodovinskega hipogeja, najzgodnejša faza iz 3600–3300 pr. n. št.; gre za kompleks podzemnih komor, dvoran in prehodov, ki na treh nivojih pokrivajo približno 500 m², delno vklesanih, posnemajo tempeljsko arhitekturo in vsebujejo obsežno prazgodovinsko umetnost <ref>{{navedi splet |url=https://heritagemalta.org/hal-saflieni-hypogeum/ |title=Ħal Saflieni Hypogeum |publisher=Heritage Malta |accessdate=2019-12-09 |archive-date=2019-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191019151509/https://heritagemalta.org/hal-saflieni-hypogeum/ |url-status=dead }}</ref>. V [[Larnaka|Larnaki]] na [[Ciper|Cipru]] je bila leta 1999 odkrita grobnica Lefkaritisa. <ref>{{navedi knjigo|last=Hadjisavvas|first=Sophocles|title=The Phoenician Period Necropolis of Kition, Volume I|year=2012|publisher=Shelby White and Leon Levy Program for Archaeological Publications|url=http://www.fas.harvard.edu/~semitic/wl/publications/2012/hadjisavvas.html|page=1|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304111945/http://www.fas.harvard.edu/~semitic/wl/publications/2012/hadjisavvas.html|archivedate=2016-03-04}}</ref> Hipogej so našli tudi v dinastičnem Egiptu, na primer pri severni piramidi Mazghuna, južni piramidi Mazghuna in piramidi južna Sakara. Hipogej v starodavni [[Palmira|Palmiri]] je vseboval lokule, zaprte s ploščami, na katerih so bili portretni reliefi in sarkofage z izklesanimi prizori družinskih banketov na njihovih pokrovih. Kasnejši kristjani so zgradili podobna podzemna svetišča, [[kripta|kripte]] in grobnice, ki so jih poimenovali [[katakombe]]. Toda to je bila le razlika v imenu, bolj kot namen in rituali, arheološke in zgodovinske raziskave pa kažejo, da so bili dejansko enaki. Werner Jacobsen je napisal: <blockquote> »Tako kot drugi ambiciozni Rimljani so bili tudi škofijski svetniki iz 3. in 4. stoletja običajno pokopani v hipogejih na pokopališčih zunaj obzidja svojih mest; pogosto so samo njihovi čudeži na njihovih grobnicah povzročili, da so njihovi nasledniki sprejeli sodobnejše zasnove. V Dijonu je bil svetnik in škof Benignus (ok. 274) pokopan v velikem sarkofagu v komorni grobnici na rimskem pokopališču. Do 6. stoletja je grob že zdavnaj razpadel in so ga smatrali celo za poganskega, celo škof Gregorij iz Langresa.« <ref>Werner Jacobsen, "Saints' Tombs in Frankish Church Architecture" ''Speculum'' '''72'''.4 (October 1997:1107-1143) p. 1127.</ref></blockquote> == Druge podzemne konstrukcije == Druge izkopane konstrukcije, ki se ne uporabljajo v obredne namene, vključujejo grško-rimske kriptoportike. Tudi druge kulture so zgradile podzemne strukture, vključno zemljanke, železnodobni souterrain, kitajski yaodong ('hišna jama'), fogou (zgradba iz suhega kamna, ki jo najdemo v železni dobi ali rimsko-britanskih mestih v Cornwallu), erdstall (vrsta predora) in kiva (prostor, ki ga Pueblčani uporabljajo za obrede in politična srečanja). == Sklici == {{sklici}} == Reference == *Curl, James Stevens (2006). A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture (Paperback) (Second ed.). Oxford University Press. p. 880. ISBN 0-19-860678-8. ==Zunanje povezave== {{commonscat|Hypogeum}} *[https://web.archive.org/web/20090922211541/http://archive.cyark.org/hypogeum-of-the-volumnis-info Hypogeum of the Volumnis digital media archive] (creative commons-licensed photos, laser scans, panoramas), data from a University of Ferrara/CyArk research partnership {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podzemlje]] [[Kategorija:Tehnično izrazje]] 12st5azum8051kq0689mexkvpztzcje Svet24 0 477137 6687932 6686487 2026-06-10T21:32:54Z A09 188929 −[[Kategorija:Mediji v Sloveniji]]; +[[Kategorija:Ustanovitve leta 2013]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6687932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Časopis | name = Svet24 | type = [[dnevni časopis]]; [[spletni novičarski portal]] | format = tiskana izdaja; spletni portal | publisher = SVET24, informativne vsebine d.o.o. | maneditor = [[Mitja Prek]] | foundation = 2013 | language = [[slovenščina]] | headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | website = {{URL|https://svet24.si}} }} '''''Svet24''''' je slovenski [[dnevni časopis]] in [[spletni novičarski portal]]. Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o. Portal svet24.si objavlja novice iz [[Slovenija|Slovenije]] in tujine, lokalne novice, športne, gospodarske, estradne, zdravstvene in druge vsebine.<ref name="svet24-prva" /> Svet24 je del medijske skupine [[Media24]], ki jo javni viri povezujejo z [[Martin Odlazek|Martinom Odlazkom]] in njegovimi družinskimi člani.<ref name="podcrto-infografika" /> Odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani Svet24.si je [[Mitja Prek]].<ref name="svet24-kontakt" /> Po podatkih raziskave [[Merjenje obiskanosti spletnih strani]] (MOSS) je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani in povprečni dnevni doseg 301.327 uporabnikov.<ref name="moss-rezultati" /> Pomemben del portala Svet24 je tudi podportal [[Njena.si]], katerega ciljno občinstvo so ženske.<ref name="svet24-njena" /> == Zgodovina in razvoj == Časopis Svet24 je začel izhajati leta 2013. Ob začetku izhajanja je bil predstavljen kot dnevni časopis, ki bo bralce hkrati informiral in zabaval.<ref name="trafika-arhiv" /> V prvih letih je bil Svet24 vsebinsko povezan tudi z zabavnimi, revijalnimi in [[tabloid]]nimi vsebinami. Pozneje se je portal razvil v splošnoinformativni novičarski portal, ki poleg zabavnih in življenjskostilnih vsebin objavlja tudi politične, gospodarske, lokalne, zunanjepolitične, športne in zdravstvene novice.<ref name="svet24-novice" /> == Vsebina == Svet24 objavlja splošnoinformativne vsebine, med njimi novice iz Slovenije, tujine, [[politika|politike]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[šport]]a, lokalnega dogajanja, [[kronika|kronike]], [[zdravje|zdravja]], [[estrada|estrade]], prostega časa in življenjskega sloga.<ref name="svet24-novice" /> Spletna stran se predstavlja kot informativni portal z novicami iz Slovenije in tujine, zgodbami iz sveta zabave in estrade ter nasveti za družino.<ref name="svet24-prva" /> Pomemben del spletne ponudbe so tudi revijalne in življenjskostilne vsebine. Podportal Njena.si je namenjen predvsem temam s področja [[moda|mode]], [[lepota|lepote]], zdravja, odnosov, [[kulinarika|kulinarike]], doma, estrade in vsakdanjega življenja.<ref name="svet24-njena" /> == Obiskanost == Po podatkih raziskave MOSS je bil svet24.si med merjenimi spletnimi mesti v Sloveniji uvrščen na tretje mesto. Dosegel je 813.210 uporabnikov iz Slovenije, 54,3-odstotni doseg, 25.612.941 prikazov strani, povprečni dnevni doseg pa je znašal 301.327 uporabnikov.<ref name="moss-rezultati" /> MOSS je raziskava merjenja obiskanosti spletnih strani, ki deluje pod okriljem [[Slovenska oglaševalska zbornica|Slovenske oglaševalske zbornice]]. Namenjena je zagotavljanju podatkov za vrednotenje spletnih komunikacijskih aktivnosti in zakup oglaševalskega prostora na internetu.<ref name="soz-moss" /> == Uredništvo in novinarji == Uredništvo Svet24 je na spletni strani navedeno pod družbo Media Partner Agencija d.o.o. s sedežem na Vevški cesti 52 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kot odgovorni urednik časopisa ''Svet24'' in spletne strani svet24.si je naveden [[Mitja Prek]].<ref name="svet24-kontakt" /> Med stalnimi sodelavci portala so Grega Gruber, Robert Marin, Sonči Nered Čebašek, Savo Radjenović, Andraž Zupančič, Katja Kaja Mejač, Primož Salmič, Mitja Prek, Tea Dečman, Sara Štrk, Matej Arh, Luka Tetičkovič, Almira Sakalić, Niko Hari, Tadeja Lepoša, Barbara Slivnik, Anja Plesec Kontrec, Špela Kaurin in Katja Svenšek.<ref name="svet24-kontakt" /> Na portalu objavlja tudi Žan Urbanija.<ref name="urbanija-mesec" /><ref name="urbanija-cipi" /> == Lastništvo == Izdajatelj medija je družba SVET24, informativne vsebine d.o.o.<ref name="moss-rezultati" /> Svet24 je del medijske skupine [[Media24]], ki jo javni viri povezujejo z [[Martin Odlazek|Martinom Odlazkom]] in njegovimi družinskimi člani.<ref name="podcrto-infografika" /> Po poročanju portala [[Pod črto]] je skupina Media24 navzoča na področju [[revija|revij]], [[časopis]]ov, [[radio|radijskih postaj]], spletnih mest in [[televizija|televizije]], mediji v skupini pa imajo več različnih izdajateljev, povezanih v kompleksno lastniško mrežo.<ref name="podcrto-infografika" /> Pod črto je poročal tudi, da je lastnica družb Svet24 in Media24 Alena Nardini, prej [[Alenka Odlazek]].<ref name="podcrto-drugi-del" /> == Svet24 TV == Od 8. maja 2023 novice izhajajo tudi v video obliki kot [[Svet24 TV|Svet24TV]]. Ob uvedbi so bila poročila napovedana za predvajanje od ponedeljka do petka, večkrat dnevno, na programih [[Aktual TV]] in [[TV Veseljak]].<ref name="svet24tv" /> Novice so izmenjaje vodili Simon Rosc, Vesna Kovač in [[Mitja Prek]], dnevni urednik je bil Simon Rosc, odgovorni urednik pa Mitja Prek.<ref name="svet24tv" /> Nekdaj so bili del ekipe tudi Petra Rupnik Mikyška in Milena Novak kot voditeljici, Tina Bertoncelj kot terenska novinarka, Andreja Gregorič Berdajs in Dejan Komparić kot dnevna urednika ter Barbara Pance in Nataša Markovič kot odgovorni urednici programa.<ref name="domovina-svet24tv" /> == Sklici == <references> <ref name="svet24-prva">{{navedi splet |url=https://svet24.si/ |title=Prva stran dneva |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="svet24-kontakt">{{navedi splet |url=https://svet24.si/kontakt |title=Uredništvo |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="svet24-novice">{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice |title=Novice |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="svet24-njena">{{navedi splet |url=https://svet24.si/njena |title=Njena |website=Svet24.si |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="moss-rezultati">{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |title=Rezultati MOSS |website=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="soz-moss">{{navedi splet |url=https://www.soz.si/samoregulativa/moss |title=MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani |website=Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="trafika-arhiv">{{navedi splet |url=https://trafika24.si/revija/svet24/1565?page=457 |title=Svet24 – arhiv izdaj |website=Trafika24 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="podcrto-infografika">{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |title=Infografika: Mediji Martina Odlazka |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=4. december 2020 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="podcrto-drugi-del">{{navedi splet |url=https://podcrto.si/mediji-martina-odlazka-2-del-ni-varovalk-pred-zlorabo-kopicenja-medijev/ |title=Mediji Martina Odlazka (2. del): ni varovalk pred zlorabo kopičenja medijev |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=23. november 2020 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="urbanija-mesec">{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/luka-mesec-kandidat-zupan-mestna-obcina-ljubljana-zoran-jankovic-volitve-1904300 |title=Se bo Luka Mesec iz poslanskih klopi podal v bitko za župana? |website=Svet24.si |date=6. junij 2026 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="urbanija-cipi">{{navedi splet |url=https://svet24.si/novice/slovenija/cipi-polprevodniki-tehnoloska-suverenost-nacionalni-program-160-milijonov-evrov-1893283 |title=Brez čipov ni prihodnosti: Slovenija stavi z najmanj 160 milijoni evrov |website=Svet24.si |date=16. april 2026 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="svet24tv">{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |title=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |website=Svet24.si |date=maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="domovina-svet24tv">{{navedi splet |url=https://www.domovina.je/ekskluzivno-svet24tv-odpustil-zaposlene-med-njimi-tudi-andrejo-gregoric-berdajs |title=Ekskluzivno: Svet24TV odpustil zaposlene, med njimi tudi Andrejo Gregorič Berdajs |website=Domovina |accessdate=12. julij 2024}}</ref> </references> [[Kategorija:Slovenski časopisi]] [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2013]] 84y90dfpb4gytz5abz28ejxfpdqz80c 6687936 6687932 2026-06-10T21:48:48Z A09 188929 -AI ponavljanje, -primarni viri, slog, strnitev, pp ref 6687936 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Časopis | name = Svet24 | type = [[dnevni časopis]]; [[spletni novičarski portal]] | format = tiskana izdaja; spletni portal | publisher = SVET24, informativne vsebine d.o.o. | maneditor = [[Mitja Prek]] | foundation = 2013 | language = [[slovenščina]] | headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | website = {{URL|https://svet24.si}} }} '''''Svet24''''' je slovenski [[dnevni časopis]] in [[spletni novičarski portal]], ki objavlja novice iz [[Slovenija|Slovenije]] in tujine, športne, gospodarske, estradne, zdravstvene in druge vsebine. Ustanovljen je bil leta 2013 kot dnevnik, ki je sprva objavljal zabavne in [[tabloid]]ne vsebine, kasneje pa je postal splošnoinformativni novičarski portal. Svet24 je sicer del medijske skupine Media24, ki je navzoča na področju [[revija|revij]], [[časopis]]ov, [[radio|radijskih postaj]], spletnih mest in [[televizija|televizije]], mediji v skupini pa imajo več različnih izdajateljev, povezanih v kompleksno lastniško mrežo, ki je povezana z [[Martin Odlazek|Martinom Odlazkom]] in njegovimi družinskimi člani.<ref name="podcrto-infografika" /> Odgovorni urednik spletišča je [[Mitja Prek]]. Glede na meritve [[Merjenje obiskanosti spletnih strani|MOSS]] je bilo spletišče maja 2026 s povprečno 301.327 dnevnimi obiskovalci tretje najbolj obiskano merjeno spletišče v Sloveniji.<ref name="moss-rezultati" /> Od maja 2023 novice portala med ponedeljkom in petkom izhajajo tudi v video obliki kot Svet24TV in se predvajajo na nekaterih kanalih, kot sta Aktual TV in TV Veseljak.<ref name="svet24tv" /> == Sklici == <references> <ref name="moss-rezultati">{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |title=Rezultati MOSS |website=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="podcrto-infografika">{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |title=Infografika: Mediji Martina Odlazka |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=4. december 2020 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="svet24tv">{{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |title=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |website=Svet24.si |date=maj 2023 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> </references> [[Kategorija:Slovenski časopisi]] [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2013]] etv6c06v9tlx9s3k3thuu22w60i2139 6687959 6687936 2026-06-11T01:49:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Časopis | name = Svet24 | type = [[dnevni časopis]]; [[spletni novičarski portal]] | format = tiskana izdaja; spletni portal | publisher = SVET24, informativne vsebine d.o.o. | maneditor = [[Mitja Prek]] | foundation = 2013 | language = [[slovenščina]] | headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | website = {{URL|https://svet24.si}} }} '''''Svet24''''' je slovenski [[dnevni časopis]] in [[spletni novičarski portal]], ki objavlja novice iz [[Slovenija|Slovenije]] in tujine, športne, gospodarske, estradne, zdravstvene in druge vsebine. Ustanovljen je bil leta 2013 kot dnevnik, ki je sprva objavljal zabavne in [[tabloid]]ne vsebine, kasneje pa je postal splošnoinformativni novičarski portal. Svet24 je sicer del medijske skupine Media24, ki je navzoča na področju [[revija|revij]], [[časopis]]ov, [[radio|radijskih postaj]], spletnih mest in [[televizija|televizije]], mediji v skupini pa imajo več različnih izdajateljev, povezanih v kompleksno lastniško mrežo, ki je povezana z [[Martin Odlazek|Martinom Odlazkom]] in njegovimi družinskimi člani.<ref name="podcrto-infografika" /> Odgovorni urednik spletišča je [[Mitja Prek]]. Glede na meritve [[Merjenje obiskanosti spletnih strani|MOSS]] je bilo spletišče maja 2026 s povprečno 301.327 dnevnimi obiskovalci tretje najbolj obiskano merjeno spletišče v Sloveniji.<ref name="moss-rezultati" /> Od maja 2023 novice portala med ponedeljkom in petkom izhajajo tudi v video obliki kot Svet24TV in se predvajajo na nekaterih kanalih, kot sta Aktual TV in TV Veseljak.<ref name="svet24tv" /> == Sklici == <references> <ref name="moss-rezultati">{{navedi splet |url=https://www.moss-soz.si/rezultati/ |title=Rezultati MOSS |website=MOSS – Slovenska oglaševalska zbornica |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="podcrto-infografika">{{navedi splet |url=https://podcrto.si/infografika-mediji-martina-odlazka/ |title=Infografika: Mediji Martina Odlazka |author=Lenart J. Kučić |website=Pod črto |date=4. december 2020 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="svet24tv">{{navedi splet |url=https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |title=Uspešen začetek novih televizijskih poročil Svet24TV |website=Svet24.si |date=maj 2023 |accessdate=7. junij 2026 |archive-date=2023-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231028000000/https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/64578c96c902d/uspesen-zacetek-novih-televizijskih-porocil-svet24tv |url-status=bot: unknown }}</ref> </references> [[Kategorija:Slovenski časopisi]] [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2013]] oqy6cgho6u0z6n32heonk0hfdhp6u8i Helena Jaklitsch 0 480076 6687988 6687710 2026-06-11T06:28:50Z Uszs slo 261326 foto 6687988 wikitext text/x-wiki {{for|pisateljico|Helena Jaklič}} {{Infopolje Politik|birth_date|party=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Slovenska demokratska stranka]]|term_end3=|term_start3=|order2=|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Helena Jaklitsch|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|successor=[[Matej Arčon]]|predecessor=[[Peter Jožef Česnik]]|term_end=1. junij 2022|term_start=[[13. marec]] [[2020]]|order=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu]]|image=IMG-20220409-WA0000 POP.jpg|premier=[[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]])}} '''Helena Jaklitsch''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka, * [[1. julij]] [[1977]], [[Novo mesto]]. Je nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu-vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/dr-helena-jaklitsch-ministrica-brez-resorja-pristojna-za-podrocje-odnosov-med-republiko-slovenijo-in-avtohtono-slovensko-narodno-skupnostjo-v-sosednjih-drzavah-ter-med-republiko-slovenijo-in-slovenci-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-22|language=sl}}</ref> == Življenjepis == [[Rojstvo|Rodila]] se je v Novem mestu, slovensko-[[Kočevarji|kočevarski]] [[Družina|družini]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Helena Jaklitsch {{!}} Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu – SVOBODNA SLOVENIJA|url=http://svobodnaslovenija.com.ar/dr-helena-jaklitsch-nova-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI}}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je leta 2002 diplomirala iz sociologije in [[Zgodovina|zgodovine]]. Iz slednje je leta 2009 še magistrirala, leta 2016 pa še doktorirala na temo slovenskega begunskega šolstva v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Leta 2005 se je zaposlila na [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]], kjer je sodelovala v procesu priprav in same izvedbe [[Svet Evropske unije|predsedovanja]] [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] v letu 2008. Ob dnevu pravosodja 4. novembra 2008 je prejela diplomo za nadpovprečne delovne uspehe ter za uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja. Leta 2014 se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, kjer je delovala v Službi za slovenski jezik ter nato na Direktoratu za ustvarjalnost.<ref name=":0" /> Leta 2022 je prejela odlikovanje viteza velikega križa, najvišje priznanje Republike Italije. Kot zgodovinarka raziskuje predvsem slovensko zgodovino 20. stoletja ter zgodovino Kočevarjev. Je predsednica Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino], podpredsednica [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]] ter avtorica številnih strokovnih in drugih člankov. Dolga leta je bila tudi članica uredniškega odbora revije [[Tretji dan]]. Je tudi članica Komisije za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci.{{cn}} === Ministrica za Slovence po svetu === 13. marca 2020 je bila v kvoti [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] imenovana za [[Minister brez listnice|ministrico brez listnice]], [[Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.|pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref name=":1" /> Že pred ministrovanjem je aktivno spremljala slovensko izseljenstvo, večkrat je slovenske skupnosti po svetu tudi obiskala.<ref name=":1" /> Kot ministrica je obiskala Slovence v Argentini, Braziliji, Združenih državah Amerike, Kanadi, v Evropi in v državah Zahodnega Balkana. Redno se je udeleževala srečanj in dogodkov v vseh štirih slovenskih zamejstvih, v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. <ref>{{Navedi splet|title=Novice |url=https://www.gov.si/novice/?cat%5B0%5D=1|website=Portal GOV.SI|date=2025-06-11|accessdate=2025-06-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jaklitsch, Helena}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri brez resorja Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 97j5xj5zgen0m8pu9fkl0c386rat9tr 6687990 6687988 2026-06-11T06:34:16Z Uszs slo 261326 Foto 6687990 wikitext text/x-wiki {{for|pisateljico|Helena Jaklič}} {{Infopolje Politik|birth_date|party=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Slovenska demokratska stranka]]|term_end3=|term_start3=|order2=|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Helena Jaklitsch|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|successor=[[Matej Arčon]]|predecessor=[[Peter Jožef Česnik]]|term_end=1. junij 2022|term_start=[[13. marec]] [[2020]]|order=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu]]|image=Dr. Helena Jaklitsch.jpg|premier=[[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]])}} '''Helena Jaklitsch''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka, * [[1. julij]] [[1977]], [[Novo mesto]]. Je nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu-vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/dr-helena-jaklitsch-ministrica-brez-resorja-pristojna-za-podrocje-odnosov-med-republiko-slovenijo-in-avtohtono-slovensko-narodno-skupnostjo-v-sosednjih-drzavah-ter-med-republiko-slovenijo-in-slovenci-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-22|language=sl}}</ref> == Življenjepis == [[Rojstvo|Rodila]] se je v Novem mestu, slovensko-[[Kočevarji|kočevarski]] [[Družina|družini]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Helena Jaklitsch {{!}} Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu – SVOBODNA SLOVENIJA|url=http://svobodnaslovenija.com.ar/dr-helena-jaklitsch-nova-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI}}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je leta 2002 diplomirala iz sociologije in [[Zgodovina|zgodovine]]. Iz slednje je leta 2009 še magistrirala, leta 2016 pa še doktorirala na temo slovenskega begunskega šolstva v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Leta 2005 se je zaposlila na [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]], kjer je sodelovala v procesu priprav in same izvedbe [[Svet Evropske unije|predsedovanja]] [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] v letu 2008. Ob dnevu pravosodja 4. novembra 2008 je prejela diplomo za nadpovprečne delovne uspehe ter za uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja. Leta 2014 se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, kjer je delovala v Službi za slovenski jezik ter nato na Direktoratu za ustvarjalnost.<ref name=":0" /> Leta 2022 je prejela odlikovanje viteza velikega križa, najvišje priznanje Republike Italije. Kot zgodovinarka raziskuje predvsem slovensko zgodovino 20. stoletja ter zgodovino Kočevarjev. Je predsednica Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino], podpredsednica [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]] ter avtorica številnih strokovnih in drugih člankov. Dolga leta je bila tudi članica uredniškega odbora revije [[Tretji dan]]. Je tudi članica Komisije za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci.{{cn}} === Ministrica za Slovence po svetu === 13. marca 2020 je bila v kvoti [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] imenovana za [[Minister brez listnice|ministrico brez listnice]], [[Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.|pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref name=":1" /> Že pred ministrovanjem je aktivno spremljala slovensko izseljenstvo, večkrat je slovenske skupnosti po svetu tudi obiskala.<ref name=":1" /> Kot ministrica je obiskala Slovence v Argentini, Braziliji, Združenih državah Amerike, Kanadi, v Evropi in v državah Zahodnega Balkana. Redno se je udeleževala srečanj in dogodkov v vseh štirih slovenskih zamejstvih, v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. <ref>{{Navedi splet|title=Novice |url=https://www.gov.si/novice/?cat%5B0%5D=1|website=Portal GOV.SI|date=2025-06-11|accessdate=2025-06-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jaklitsch, Helena}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri brez resorja Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] qsvgwsw35jngk1rir9tu57c2emitzk2 6688027 6687990 2026-06-11T08:00:16Z Yerpo 8417 pnp 6688027 wikitext text/x-wiki {{for|pisateljico|Helena Jaklič}} {{Infopolje Politik|birth_date|party=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Slovenska demokratska stranka]]|term_end3=|term_start3=|order2=|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Helena Jaklitsch|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|successor=[[Matej Arčon]]|predecessor=[[Peter Jožef Česnik]]|term_end=1. junij 2022|term_start=[[13. marec]] [[2020]]|order=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu]]|image=Dr. Helena Jaklitsch.jpg|premier=[[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]])}} '''Helena Jaklitsch''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in [[politik|političarka]], * [[1. julij]] [[1977]], [[Novo mesto]]. Je nekdanja [[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu-vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/dr-helena-jaklitsch-ministrica-brez-resorja-pristojna-za-podrocje-odnosov-med-republiko-slovenijo-in-avtohtono-slovensko-narodno-skupnostjo-v-sosednjih-drzavah-ter-med-republiko-slovenijo-in-slovenci-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-22|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Rodila se je v Novem mestu, slovensko-[[Kočevarji|kočevarski]] družini.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Helena Jaklitsch {{!}} Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu – SVOBODNA SLOVENIJA|url=http://svobodnaslovenija.com.ar/dr-helena-jaklitsch-nova-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI}}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] je leta 2002 diplomirala iz sociologije in [[Zgodovina|zgodovine]]. Iz slednje je leta 2009 še magistrirala, leta 2016 pa še doktorirala na temo slovenskega begunskega šolstva v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Leta 2005 se je zaposlila na [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]], kjer je sodelovala v procesu priprav in same izvedbe predsedovanja [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] v letu 2008. Ob dnevu pravosodja 4. novembra 2008 je prejela diplomo za nadpovprečne delovne uspehe ter za uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja. Leta 2014 se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, kjer je delovala v Službi za slovenski jezik ter nato na Direktoratu za ustvarjalnost.<ref name=":0" /> Leta 2022 je prejela odlikovanje viteza velikega križa, najvišje priznanje Republike Italije. Kot zgodovinarka raziskuje predvsem slovensko zgodovino 20. stoletja ter zgodovino Kočevarjev. Je predsednica Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino], podpredsednica [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]] ter avtorica številnih strokovnih in drugih člankov. Dolga leta je bila tudi članica uredniškega odbora revije [[Tretji dan]]. Je tudi članica Komisije za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci.{{cn}} === Ministrica za Slovence po svetu === 13. marca 2020 je bila v kvoti [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] imenovana za [[Minister brez listnice|ministrico brez listnice]], pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu.<ref name=":1" /> Že pred ministrovanjem je aktivno spremljala slovensko izseljenstvo, večkrat je slovenske skupnosti po svetu tudi obiskala.<ref name=":1" /> Kot ministrica je obiskala Slovence v Argentini, Braziliji, Združenih državah Amerike, Kanadi, v Evropi in v državah Zahodnega Balkana. Redno se je udeleževala srečanj in dogodkov v vseh štirih slovenskih zamejstvih, v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. <ref>{{Navedi splet|title=Novice |url=https://www.gov.si/novice/?cat%5B0%5D=1|website=Portal GOV.SI|date=2025-06-11|accessdate=2025-06-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jaklitsch, Helena}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri brez resorja Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] p780vwz2m5qghn8qkilfdst5pjrwizu 6688087 6688027 2026-06-11T11:17:56Z MaksiKavsek 244409 infop 6688087 wikitext text/x-wiki {{for|pisateljico|Helena Jaklič}} {{Infopolje Politik|party=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|birth_date=|party_election=[[Slovenska demokratska stranka]]|term_end3=|term_start3=|order2=|footnotes=|signature=|religion=|education=|profession=|children=|spouse=|constituency=|name=Helena Jaklitsch|death_place=|death_date=|birth_place=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|successor=[[Matej Arčon]]|predecessor=[[Peter Jožef Česnik]]|term_end=1. junij 2022|term_start=[[13. marec]] [[2020]]|order=[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu]]|premier=[[Janez Janša]] ([[14. vlada Republike Slovenije|III.]])}} '''Helena Jaklitsch''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in [[politik|političarka]], * [[1. julij]] [[1977]], [[Novo mesto]]. Je nekdanja [[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/o-uradu-vlade-republike-slovenije-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/dr-helena-jaklitsch-ministrica-brez-resorja-pristojna-za-podrocje-odnosov-med-republiko-slovenijo-in-avtohtono-slovensko-narodno-skupnostjo-v-sosednjih-drzavah-ter-med-republiko-slovenijo-in-slovenci-po-svetu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-22|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Rodila se je v Novem mestu, slovensko-[[Kočevarji|kočevarski]] družini.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Helena Jaklitsch {{!}} Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu – SVOBODNA SLOVENIJA|url=http://svobodnaslovenija.com.ar/dr-helena-jaklitsch-nova-ministrica-za-slovence-v-zamejstvu-in-po-svetu/|accessdate=2020-05-22|language=sl-SI}}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] je leta 2002 diplomirala iz sociologije in [[Zgodovina|zgodovine]]. Iz slednje je leta 2009 še magistrirala, leta 2016 pa še doktorirala na temo slovenskega begunskega šolstva v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Leta 2005 se je zaposlila na [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]], kjer je sodelovala v procesu priprav in same izvedbe predsedovanja [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] v letu 2008. Ob dnevu pravosodja 4. novembra 2008 je prejela diplomo za nadpovprečne delovne uspehe ter za uspešno končane zahtevne projekte na področju pravosodja. Leta 2014 se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, kjer je delovala v Službi za slovenski jezik ter nato na Direktoratu za ustvarjalnost.<ref name=":0" /> Leta 2022 je prejela odlikovanje viteza velikega križa, najvišje priznanje Republike Italije. Kot zgodovinarka raziskuje predvsem slovensko zgodovino 20. stoletja ter zgodovino Kočevarjev. Je predsednica Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino], podpredsednica [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]] ter avtorica številnih strokovnih in drugih člankov. Dolga leta je bila tudi članica uredniškega odbora revije [[Tretji dan]]. Je tudi članica Komisije za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci.{{cn}} === Ministrica za Slovence po svetu === 13. marca 2020 je bila v kvoti [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] imenovana za [[Minister brez listnice|ministrico brez listnice]], pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu.<ref name=":1" /> Že pred ministrovanjem je aktivno spremljala slovensko izseljenstvo, večkrat je slovenske skupnosti po svetu tudi obiskala.<ref name=":1" /> Kot ministrica je obiskala Slovence v Argentini, Braziliji, Združenih državah Amerike, Kanadi, v Evropi in v državah Zahodnega Balkana. Redno se je udeleževala srečanj in dogodkov v vseh štirih slovenskih zamejstvih, v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. <ref>{{Navedi splet|title=Novice |url=https://www.gov.si/novice/?cat%5B0%5D=1|website=Portal GOV.SI|date=2025-06-11|accessdate=2025-06-19|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jaklitsch, Helena}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri brez resorja Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] jj496js4n0bwgprmam8df0ivycxf4sz Strumica 0 495511 6687957 6352269 2026-06-11T01:17:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Strumica |native_name = Струмица |nickname = |image_skyline = Плоштад Гоце Делчев Струмица (2).jpg |image_caption = Trg Goceja Delčeva v središču mesta |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Severna Makedonija |latd=41 |latm=26 |lats=20 |latNS=N |longd=22 |longm=38 |longs=19 |longEW=E |coordinates_region = MK |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Severna Makedonija}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = [[Slika:Coat of arms of Strumica Municipality.svg|15px]] Strumica |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 230 |population_as_of = 2002 |population_footnotes = <ref name="popis"/> |population_total = 35311 |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 2400 |area_code = +389 (0)34 |blank_name = [[Registracijske oznake za cestna vozila v Makedoniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = SR |website = https://strumica.gov.mk/ |footnotes = }} '''Strumica''' ({{jezik-mk|Струмица|italic=yes}}) je [[mesto]] na jugovzhodu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]], nedaleč stran od meje z Bolgarijo in Grčijo, z okoli 36.000 prebivalci. Ime je dobilo po [[Strumica (reka)|reki Strumici]], ki teče po obrobju mesta. Mesto je družbeno, gospodarsko in kulturno središče jugovzhoda države. ==Zemljepis== Strumica z okolico se razteza v široki dolini [[Strumica (reka)|reke Strumice]], ki jo obkrožajo gorstva [[Belasica]], [[Ogražden]] in [[Elenica]]. Najvišji vrh Belasice meri 2029 metrov, Ogražden dosega 1744 metrov nadmorske višine in Elenica 970 metrov. Gorstva prekrivajo listasti in iglasti gozdovi.<ref name="gov-prirodni">{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/prirodni-karakteristiki/|title=Природни карактеристики|accessdate=1. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk}}</ref> Območje ima še ne dobro raziskan geotermalni potencial: izvir v banji Bansko na primer bruha vodo temperature 72 °C s pretokom 53 litrov na sekundo. Voda se uporablja večinoma za hidroterapijo in ogrevanje rastlinjakov.<ref>{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/prirodni-resursi/|title=Природни ресурси|accessdate=1. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk}}</ref> Območje uživa [[sredozemsko podnebje]] z dolgimi vročimi poletji in malo padavinami. Daljša obdobja suše so vseeno redka. Vreme je sončno s povprečno 230 sončnimi dnevi v letu.<ref name="gov-prirodni" /> ==Zgodovina== [[Slika:The Grave of Struma (2).JPG|levo|sličica|»Strumin grob«, antična ali srednjeveška grobnica pri Strumici]] Območje Strumice je poseljeno od [[neolitik]]a, kar nakazujejo izkopanine iz 6. tisočletja pred našim štetjem.<ref name="gov-istorija">{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/%d0%b8%d1%81%d1%82%d0%be%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0/|title=Историја|accessdate=3. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk}}</ref> Omembe naselja segajo v 5. stoletje pr. n. št.; območje so tedaj poseljevali [[Tračani]]. Mesto samo prvič omenja [[Tit Livij]] leta 181 pr. n. št. pod imenom ''Astraion''.<ref name="travel">{{Navedi splet|url=https://travel2macedonia.com/destinations/strumica/history-culture|title=Strumica {{!}} history & culture|accessdate=3. aprila 2021|website=travel2macedonia.com|language=en|archive-date=2021-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210614235335/https://travel2macedonia.com/destinations/strumica/history-culture|url-status=dead}}</ref> [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so ga preimenovali v ''Tiberiopolis''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mpc.org.mk/english/mpc/Strumica/history.asp|title=A brief history of Strumica Diocese|accessdate=3. aprila 2021|website=www.mpc.org.mk|language=en}}</ref> Kasneje je mesto postalo del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], v poznem 6. in zgodnjem 7. stoletju pa je utrpelo škodo zaradi preseljevanja [[Slovani|Slovanov]]. Slovansko pleme, znano kot ''Strumljani'' ali ''Strimoniti'', je na območju ustanovila [[sklavinija|sklavinijo]], ki je pozneje prišla pod oblast [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarije]], dokler le-te leta 1018 niso znova osvojili Bizantinci.<ref name="gov-istorija" /><ref name="travel" /> Leta 1395 je mesto postalo del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Imenovalo se je ''Ustrumce'' in postalo pravo osmansko mesto, kjer so se ustalili turški trgovci z živino. Ob popisu prebivalstva leta 1519 je v Strumici živelo 2780 ljudi, od tega 1450 [[Kristjani|kristjanov]] in 1330 [[Muslimani|muslimanov]]. Do leta 1570 se je razmerje prevesilo na 2200 muslimanov in 1230 kristjanov. Po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] je mesto sprejelo veliko število Turkov, ki so se umaknili iz Srbije, Bolgarije in drugih dotlej turških območij Balkana. Med [[Prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] leta 1912 so združene srbske, bolgarske in grške sile dokončno izgnale Turke z Balkana in si razdelile [[Makedonija|Makedonijo]]. Območje Strumice je bilo vrnjeno Bolgariji, ki je leto zatem sprožila [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]], med katero je grška vojska mesto požgala. Bolgarija je po drugi balkanski vojni obdržala Strumico, kot poraženka [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa jo je bila po [[Neulijska mirovna pogodba|neuillyjski mirovni pogodbi]] prisiljena odstopiti [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1941 je Strumico okupirala [[nacistična Nemčija]], ki jo je takoj predala svoji zaveznici Bolgariji. [[Jugoslovanski partizani|Partizani]] so mesto osvobodili 5. novembra 1944. Posledično je postala del socialistične [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] in z letom 1991 neodvisne [[Severna Makedonija|Makedonije]].<ref name="gov-istorija" /> ==Prebivalstvo== Ob popisu leta 2002 je sama Strumica imela 35&thinsp;311 prebivalcev, občina skupaj z okoliškimi naselji pa 45&thinsp;087:<ref name="popis">{{Navedi knjigo|title=Popis na naselenieto, domakinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002: Kniga X|publisher=Državni zavod za statistiko Republike Makedonije|page=182–183|url=https://www.stat.gov.mk/Publikacii/knigaX.pdf}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! !Skupno !Makedonci !Turki !Srbi !Romi !Ostalo |- !mesto |35&thinsp;311 |32&thinsp;075 <small>(90,84 %)</small> |2642 <small>(7,48 %)</small> |157 <small>(0,44 %)</small> |130 <small>(0,37 %)</small> |307 <small>(0,87 %)</small> |- !občina |45&thinsp;087 |41&thinsp;822 <small>(92,76 %)</small> |2642 <small>(5,86 %)</small> |176 <small>(0,39 %)</small> |130 <small>(0,29 %)</small> |317 <small>(0,70 %)</small> |} == Kultura == [[Slika:Old turkish post office in Strumica.jpg|sličica|Stara turška pošta]] Glavna kulturna ustanova v Strumici je pokrajinski muzej, ustanovljen 1952, v katerem so med drugim razstavljene arheološke izkopanine, najdene na področju, in antične [[ikona|ikone]]. V mestu delujeta tudi knjižnica in kulturni center z umetnostno galerijo in več dvoranami, v katerih se odvijajo folklorni nastopi, koncerti in predstave.<ref>{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/institucii/|title=Институции|accessdate=8. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413112949/https://strumica.gov.mk/institucii/|url-status=dead}}</ref> V mestu je ohranjenih nekaj hiš iz osmanskega obdobja, zlasti vzdolž Ulice maršala Tita, in z začetka 20. stoletja, kakršna je sedež občine. Videti je moč tudi ostanke [[antika|antične]] palače, posebej [[mozaik]]e, fevdalno kulo, [[džamija|džamijo]] in staro turško [[pošta|pošto]].<ref>{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/stara-arhitektura/|title=Стара архитектура|accessdate=8. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413100018/https://strumica.gov.mk/stara-arhitektura/|url-status=dead}}</ref> V strumiški občini stojita dve pomembni pravoslavni cerkvi, ena iz 16. stoletja, posvečena [[Sveti Ilija|svetemu Iliji]], in razvaline druge, ki datira iz 12. in 13. stoletja in je bila posvečena [[Štirideset mučenikov|štiridesetim mučenikom iz Sebaste]]. V občini so trije samostani: v Strumici, nad vasjo Veljusa in v vasi Vodoča.<ref>{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/verski-objekti/|title=Верски објекти|accessdate=8. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk}}</ref> V bližini mesta stojijo razvaline starorimskih term, masivna antična grobnica, o kateri je malo znanega, in ''Carevi kuli'', razvaline velike srednjeveške trdnjave. ==Znane osebnosti== [[Slika:Zoran Zaev.jpg|sličica|120px|[[Zoran Zaev]]]] {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} *[[Dušan Džamonja]], kipar *[[Vlado Ilievski]], košarkar *[[Blagoje Istatov]], nogometni vratar *[[Nikola Madžirov]], pesnik *[[Mitko Madžunkov]], pisatelj *[[Ferus Mustafov]], glasbenik *[[Goran Pandev]], nogometaš *[[Anton Panov]], pisatelj {{col-break|gap=2em}} *[[Veljko Paunović]], nogometaš *[[Vidoe Podgorec]], pisatelj *[[Risto Šiškov]], igralec *[[Boris Trajkovski]], politik *[[Goran Trenčovski]], režiser in pisatelj *[[Baba Vanga]], prerokinja *[[Vesna Vitanova]], nogometna vratarka *[[Zoran Zaev]], politik {{col-end}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[https://strumica.gov.mk/ Spletno mesto občine Strumica] [[Kategorija:Mesta v Severni Makedoniji]] {{normativna kontrola}} 7w27s23d9oha1elx0mwsfe257xzpf62 Squalius cephalus 0 504765 6687802 5565036 2026-06-10T15:40:01Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6687802 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Klen]] {{R from scientific name|fish}} gxwkww519wjz705i73owxww30hkgsxd Peter Klepec (filozof) 0 512340 6688028 6478088 2026-06-11T08:23:43Z ~2026-34306-13 261475 izredni profesor v redni 6688028 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{zapomen|istoimenskega literarnega junaka|Peter Klepec}}{{Infopolje Oseba|name=Peter Klepec}} '''Peter Klepec''', [[Slovenci|slovenski]] [[Filozofija|filozof]], * [[29. september]] [[1966]], [[Slovenija]].{{Cn}} Po končani izobrazbi je pridobil naziv doktorja znanosti s področja filozofije. Je znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redni profesor na Podiplomski šoli ZRC. == Življenje == Leta 1966 se je rodil materi Ljudmili, tajnici samoupravnih organov in očetu Jožetu, mizarju. Otroštvo je preživljal na Golniku, Dobju pri Planini in Škofji Loki, kjer je igral nogomet, košarko in rokomet, pa tudi kitaro v ansamblih The Flies, Yuma in Peter Klepec. Kasneje je bil član glasbene skupine Mici in stojala (2002-2012). Za filozofijo ga je na Srednji družboslovni-jezikovni šoli (sedanji gimnaziji) Škofja Loka navdušil njegov tedanji profesor sociologije Slavko Gaber. Študij filozofije (smer S-samostojna) je vpisal leta 1986 in študij dokončal leta 1992 (diploma: »Ideal čistega uma«, mentor Mladen Dolar). Njegovi učitelji na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so bili Božidar Debenjak, Mladen Dolar in Slavoj Žižek. V letih 1987-1992 je deloval na Radiu Študent, v letih 1990-1992 je bil tam urednik družbene redakcije. Kot mladi raziskovalec je na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU pod mentorstvom Rada Riha in Jelice Šumič Riha, slovenskega filozofa in filozofinje, nadaljeval podiplomski študij. Pod mentorstvom Slavoja Žižka je zagovarjal magisterij (»Končno in neskončno v nemški klasični filozofiji, 1995) in doktorat (»Sodobna francoska filozofija med imanenco in kontingenco«, 1998). Od leta 1999 je zaposlen na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, kjer je bil leta 2011 imenovan za znanstvenega svetnika. === Delo === Je prevajalec številnih del iz nemščine, angleščine in francoščine, avtor številnih del iz področja nemške klasične filozofije, psihoanalize in sodobne filozofije, ter treh monografij: ''Vznik subjekta'', Založba ZRC, Ljubljana 2004, ''Dobičkonosne strasti. Kapitalizem in perverzija 1.'', Analecta, DTP, Ljubljana 2008 (prevod v srbščino: ''Kapitalizam i perverzija. 1, Profitabilne strasti'', Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića, Novi Sad 2016), ''Matrice podrejanja. Kapitalizem in perverzija 2.'', Analecta, DTP, Ljubljana 2019; ''Časi nočne more'', Analecta, DTP, Ljubljana 2025. Kot urednik je uredil posebno mednarodno številko Filozofskega vestnika ''Radical Philosophy?'' (2008), so-uredil zbornik ''Šta je, u stvari, radikalno?'' (edicija Rizom, Narodna biblioteka Srbije, Beograd 2009), delo Gillesa Deleuza, ''Razlika in ponavljanje'' (Založba ZRC 2011), dve čitanki Slavoja Žižka: ''Začeti od začetka'' (CZ, Ljubljana 2010) in ''Poskusiti znova – spodleteti bolje'' (CZ, Ljubljana 2011) ter čitanko: Mladen Dolar, ''Strel sredi koncerta'' (CZ, Ljubljana 2012).Dejaven je tudi na pedagoškem področju: * 1999–2000, Univerza v Mariboru, * 2000–2002, Univerza na Primorskem (Koper), * 1999–2004, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, * 2003–2006, Delavsko-punkerska univerza, Ljubljana, * 2008–2014, Univerza v Novi Gorici, * 2014–, Podiplomska šola ZRC SAZU, modul »Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura« na podiplomskem programu »Primerjalni študij idej in kultur«, predmet »Psihoanaliza in družbena vez« (skupaj z dr. Alenko Zupančič Žerdin, od 2006), * 2026–, izvoljen v naziv rednega profesorja za filozofijo. Je odgovorni urednik revije ''Problemi'' (2022, član uredništva od 1992-; {{ISSN|0555-2419}}) in član uredništva revije ''Filozofski vestnik'' (2004-; odgovorni urednik 2004-2024; {{ISSN|0353-4510}}). Poleg tega je tudi član Slovenskega filozofskega društva in Društva za teoretsko psihoanalizo (mednarodno združenje). == Izbrane publikacije == *Sadizem, Schadenfreude in krutost. ''Filozofski vestnik'', 2021, letn. 42, št. 3, str. 155–201. DOI: 10.3986/fv.42.3.08. [COBISS.SI-ID 97366531] *World? Which world?: on some pitfalls of a concept. V: BENČIN, Rok (ur.). ''The concept of world in contemporary philosophy''. Ljubljana: Založba ZRC, 2021. Filozofski vestnik, 2021, 2. <nowiki>ISBN 978-961-05-0603-4</nowiki>. ISSN 0353-4510, letn. 42, št. 2, str. 45-69. DOI: 10.3986/fv.42.2.03. [COBISS.SI-ID 97153539] *Tips and tricks: remarks on the debate between Badiou and Cassin on ʼSophisticsʼ. V: JOHNSTON, Adrian (ur.), NEDOH, Boštjan (ur.), ZUPANČIČ ŽERDIN, Alenka (ur.). ''Objective fictions : philosophy, psychoanalysis, Marxism''. Edinburgh: Edinburgh University Press, cop. 2022. Str. 124-143. <nowiki>ISBN 978-1-4744-8932-4</nowiki>. [COBISS.SI-ID 94520579] * Covid 19, das Unheimliche in nočna mora. ''Problemi'', 2020, letn. 58, 9/10, str. 111-139 {{ISSN|0555-2419}} {{COBISS|ID=50029827}} * On »the idea« in Badiou. ''Problemi,'' 2019, letn. 57, št. 11/12, str. 275-300 {{ISSN|0555-2419}} {{COBISS|ID=45397549}} * Crisis, Europe. V: Šumič-Riha, Jelica (ur.). ''Rethinking the idea of Europe, Filozofski vestnik'', 2. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. Letn. 40, 2, str. 117-136 {{ISBN|978-961-05-0251-7}} {{ISSN|0353-4510}} * Kaj je sploh to - oktobrska revolucija?. V: AVSENIK NABERGOJ, Irena (ur.). ''Oktobrska revolucija: 1917-2017: med izkušnjo, interpretacijo in poetizacijo''. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. str. 9-24. Zbirka Življenja in dela, 20, Kulturnozgodovinske študije, 5. {{ISSN|1855-9360}} {{ISBN|978-961-05-0174-9}} {{COBISS|ID=44516141}} * On Lacanʼs The Triumph of Religion and related matters. ''Filozofski vestnik'', 2019, letn. 40, 1, str. 139-162 {{ISSN|0353-4510}} {{COBISS|ID=46096173}} * O zastavkih Badioujeve Imanence resnic. ''Problemi'', 2019, letn. 57, št. 3/4, str. 107-132 {{ISSN|0555-2419}} {{COBISS|ID=69766498}} * [https://www.bloomsburycollections.com/book/the-language-of-touch-philosophical-examinations-in-linguistics-and-haptic-studies/ch8-on-the-touch-of-swear-words-swearing-and-the-lacanian-real On the touch of swear words: swearing and the Lacanian real]. V: Komel, Mirt (ur.). ''The language of touch: philosophical examinations in linguistics and haptic studies''. London [etc.]: Bloomsbury Academic, 2019, str. 121-135 {{ISBN|1-3500-5926-9}} {{COBISS|ID=44287533}} * Od strukturalizma strasti do spleta afektov. ''Problemi'', 2018, letn. 56, 3/4, str. 189-235 {{ISSN|0555-2419}} {{COBISS|ID=44019501}} * [http://www.drustvo-dtp.si/analecta/product_info.php?products_id=232 Badioujev Platon]. ''Problemi.'' 2017, letn. 55, 5/6, str. 145-183 {{ISSN|0555-2419}} {{COBISS|ID=65312866}} * [https://www.cambridge.org/core/books/abs/lacan-and-deleuze/for-another-lacandeleuze-encounter/B66E0E5E8B739D1F631C37755A1E8EB2 For another Lacan-Deleuze encounter]. V: Nedoh, Boštjan (ur.), Zevnik, Andreja (ur.). ''Lacan and Deleuze: a disjunctive synthesis''. Edinburgh: Edinburgh University Press, 2017, str. 13-31 {{ISBN|978-1-4744-0829-5}} {{COBISS|ID=40711213}} == Sklici== {{sklici}} == Viri == *{{Navedi splet|title=Izr. prof. dr. Peter Klepec {{!}} ZRC SAZU|url=https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/peter-klepec-sl|website=fi2.zrc-sazu.si|accessdate=2022-02-03}} *{{Navedi splet|title=Klepec – Podiplomska šola ZRC SAZU|url=https://ps-zrc-sazu.org/kdosmo/klepec/|accessdate=2022-02-03|language=sl-SI}} *[https://www.youtube.com/watch?v=F-ia-gljyig Intervju Dobra družba | Tatjana Pirc in dr. Peter Klepec], 05.04.2022 ==Zunanje povezave== *Pogovor Radio Slovenija 3, Ars Humana, Gregor Podlogar, 15. 07. 2025: [https://ars.rtvslo.si/podkast/ars-humana/15104106/175146208 Peter Klepec – "vzdušje, ki prevladuje v današnji družbi, je zelo slabo"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klepec, Peter}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 19if6fqr3ww42iz822o58s5c3yt11y3 Tekovirimat 0 520093 6687962 6263317 2026-06-11T04:17:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687962 wikitext text/x-wiki {{Drugbox | verifiedrevid = | drug_name = | INN = | type = <!-- empty --> | image = Tecovirimat.svg | width = 200 | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Tpoxx | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|tecovirimat}} | MedlinePlus = | licence_CA = <!-- Health Canada may use generic or brand name (generic name preferred) --> | licence_EU = <!-- EMA uses INN (or special INN_EMA) --> | DailyMedID = Tecovirimat | licence_US = <!-- FDA may use generic or brand name (generic name preferred) --> | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], [[intravenska pot uporabe|v veno]] | class = | ATCvet = | ATC_prefix = J05 | ATC_suffix = AX24 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{navedi splet | title=Notice: Multiple Additions to the Prescription Drug List (PDL) [2022-01-24] | website=Health Canada | date=24. 1. 2022 | url=https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/drug-products/prescription-drug-list/notices-changes/multiple-additions-2022-01-24.html | access-date=28. 5. 2022 | archive-date=2022-05-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220529183045/https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/drug-products/prescription-drug-list/notices-changes/multiple-additions-2022-01-24.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet | title=New Medicines Approved in 2018 | website=Health Canada | date=15. 1. 2020 | url=https://www.canada.ca/en/patented-medicine-prices-review/services/npduis/analytical-studies/meds-entry-watch-2018/new-medicines-approved-2018.html | access-date=28. 5. 2022}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Summary Basis of Decision (SBD) for Tpoxx | website=Health Canada | date=23. 10. 2014 | url=https://hpr-rps.hres.ca/reg-content/summary-basis-decision-detailTwo.php?linkID=SBD00578&lang=en | access-date=29. 5. 2022}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Tpoxx FDA label">{{navedi splet | title=Tpoxx- tecovirimat monohydrate capsule | website=DailyMed | date=2. 12. 2021 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=fce826ab-4d6a-4139-a2ee-a304a913a253 | access-date=23. 4. 2022}}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Tecovirimat Siga EPAR" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | index2_label = kot monohidrat | CAS_number = 869572-92-9 | CAS_supplemental = | PubChem = 16124688 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12020 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 17281586 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = F925RR824R | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D09390 | KEGG2_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG2 = D11557 | ChEBI = | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1257073 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ST-246 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = ''N''-{3,5-diokso-4-azatetraciklo[5.3.2.0<sup>{2,6}</sup>.0<sup>{8,10}</sup>]dodek-11-en-4-il}-4-(trifluorometil)benzamid | C=19 | H=15 | F=3 | N=2 | O=3 | SMILES = FC(F)(F)c1ccc(cc1)C(=O)NN1C(=O)C2C(C3C=CC2C2CC32)C1=O | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C19H15F3N2O3/c20-19(21,22)9-3-1-8(2-4-9)16(25)23-24-17(26)14-10-5-6-11(13-7-12(10)13)15(14)18(24)27/h1-6,10-15H,7H2,(H,23,25) | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = CSKDFZIMJXRJGH-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Tekovirimat''', v Evropski uniji pod zaščitenim imenom '''Tecovirimat Siga'''<ref name= SPC_EU>https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/2022/20220106154165/anx_154165_sl.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Tecobirimat Siga, vpogled: 7. 6. 2022.</ref> ('''Tpoxx''' v ZDA),<ref name="Tpoxx FDA label" /><ref name="nyt-2018-07">{{navedi novice |last1=McNeil Jr. |first1=Donald G. | name-list-style = vanc |title=Drug to Treat Smallpox Approved by F.D.A., a Move Against Bioterrorism |url=https://www.nytimes.com/2018/07/13/health/smallpox-drug-fda-bioterrorism.html |website=[[The New York Times]] |date=13. 7. 2018 |access-date=16. 7. 2018}}</ref> je [[protivirusna učinkovina]], ki deluje proti [[ortopoksvirus]]nim okužbam; zdravilo je med drugim odobreno za zdravljenje [[črne koze|črnih]] in [[opičje koze|opičjih koz]].<ref name="Tpoxx FDA label" /> Deluje tako, da prepreči prenos virusa med celicami in s tem širjenje okužbe v tkivu.<ref name="NEJMoa1705688">{{cite journal | vauthors = Grosenbach DW, Honeychurch K, Rose EA, Chinsangaram J, Frimm A, Maiti B, Lovejoy C, Meara I, Long P, Hruby DE | display-authors = 6 | title = Oral Tecovirimat for the Treatment of Smallpox | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 379 | issue = 1 | pages = 44–53 | date = julij 2018 | pmid = 29972742 | pmc = 6086581 | doi = 10.1056/NEJMoa1705688 }}</ref> Gre za prvo odobreno zdravilo v svojem razredu.<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2018 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=januar 2019 | url=https://www.fda.gov/media/120357/download | format=PDF | access-date=16. 9. 2020}}</ref> Tekovirimat je izkazal učinkovitost v laboratorijskih preskusih; v živalskih modelih se je pokazal učinkovit pri preprečevanju opičjih koz in [[kunčje koze|kunčjih koz]]. Pri uporabi na ljudeh ni prišlo do hudih neželenih učinkov.<ref name="nyt-2018-07" /> V Evropski uniji je bilo zdravilo odobreno januarja 2022.<ref name="Tecovirimat Siga EPAR">{{navedi splet | title=Tecovirimat Siga EPAR | website=Evropska agencija za zdravila | date=10. 11. 2021 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/tecovirimat-siga | access-date=23. 4. 2022}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref><ref>{{navedi splet |title=Summary of Product Characteristics |url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/tecovirimat-siga-epar-product-information_en.pdf |website=Evropska agencija za zdravila |access-date=24. 5. 2022}}</ref> Ameriške oblasti so si naredile zalogo dveh milijonov odmerkov zdravila, za primer terorističnega napada z ortopoksvirusnim povzročiteljem.<ref>{{cite journal | vauthors = Damon IK, Damaso CR, McFadden G | title = Are we there yet? The smallpox research agenda using variola virus | journal = PLOS Pathogens | volume = 10 | issue = 5 | pages = e1004108 | date = May 2014 | pmid = 24789223 | pmc = 4006926 | doi = 10.1371/journal.ppat.1004108 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sciencenews.org/article/first-smallpox-treatment-one-step-closer-fda-approval|title=FDA approves the first smallpox treatment|first=Aimee|last=Cunningham|name-list-style=vanc|date=13. 7. 2018|accessdate=2022-06-07|archive-date=2018-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180712230149/https://www.sciencenews.org/article/first-smallpox-treatment-one-step-closer-fda-approval|url-status=dead}}</ref> == Klinična uporaba== Tekovirimat je odobren za zdravljenje odraslih bolnikov in otrok s telesno maso vsaj 13 kg z naslednjimi ortopoksvirusnimi okužbami:<ref name= SPC_EU/> * [[črne koze]], * [[opičje koze]], * [[kravje koze]]. Odobren je tudi za zdravljenje zapletov zaradi razmnoževanja virusa vakcinije po [[cepivo proti črnim kozam|cepljenju proti črnim kozam]].<ref name= SPC_EU/> Črne koze so sicer [[izkoreninjenje nalezljive bolezni|izkoreninjena bolezen]] in od leta 1978 ni bilo nobenega zaznanega primera okužbe, vendar obstaja nevarnost za uporabo virusa črnih koz za bioteroristične namene.<ref>Andrew T Russo s sod. An overview of tecovirimat for smallpox treatment and expanded anti-orthopoxvirus applications. Expert Rev Anti Infect Ther. 2021 Mar.</ref> == Mehanizem delovanja == Tekovirimat zavira beljakovino p37, ki je prisotna pri v [[virusna ovojnica|virusni ovojnici]]<ref>{{cite journal | vauthors = Yang G, Pevear DC, Davies MH, Collett MS, Bailey T, Rippen S, Barone L, Burns C, Rhodes G, Tohan S, Huggins JW, Baker RO, Buller RL, Touchette E, Waller K, Schriewer J, Neyts J, DeClercq E, Jones K, Hruby D, Jordan R | display-authors = 6 | title = An orally bioavailable antipoxvirus compound (ST-246) inhibits extracellular virus formation and protects mice from lethal orthopoxvirus Challenge | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-virology_2005-10_79_20/page/13139 | journal = Journal of Virology | volume = 79 | issue = 20 | pages = 13139–49 | date = oktober 2005 | pmid = 16189015 | pmc = 1235851 | doi = 10.1128/JVI.79.20.13139-13149.2005 }}</ref> vseh ortopoksvirusih in je visoko ohranjena (okoli 98-odstotno ujemanje aminokislin pri različnih otropoksvirusih).<ref name=Douglas>Douglas W Grosenbach s sod. Oral Tecovirimat for the Treatment of Smallpox. N Engl J Med. 2018.</ref> Tekovirimat zavira interakcijo beljakovine p37 s celično GTP-azo Rab9 in TIP47, kar preprečuje nastanek [[virion]]ov v ovojnicah, sposobnih ločitve, kar je potrebno za širjenje virusa med celicami in na dolge razdalje.<ref name= SPC_EU/> S tem se zavre [[virulentnost]] virusa.<ref name=Douglas/> == Varnost == Tekovirimat se je pri uporabi na ljudeh pokazal za varnega in ni prišlo do hudih neželenih učinkov.<ref name="nyt-2018-07" /> Najpogosteje poročana neželena učinka zdravila sta bila [[glavobol]] (pojavil se je pri 12,3 % oseb, ki so prejeli zdravilo) in [[slabost]] (pri 4,5 % oseb).<ref name= SPC_EU/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Protivirusna zdravila]] 0lsljjq6os677pp9jzsv3sa2o6rpjid Senča (čaj) 0 525461 6687749 6417445 2026-06-10T12:32:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687749 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[File:2017 Kagoshima sencha.jpg|thumb|250px|Globoko poparjena ''senča'' iz prve letine 2017. Ta čaj, pridelan v Kagošimi, je narejen iz sorte čajevca ''Sae Midori'', ki je križanec med ''Jabukito''’ in ''Asacuju''.]] [[File:2017 Kagoshima sencha - second infusion.jpg|thumb|250px|Parjen čaj, kot je ''senča'', proizvaja motno, bogato obarvano tekočino.]] '''''Senča''''' (煎茶) je vrsta japonskega zelenega čaja ''rjokuča'' (緑茶, [[zeleni čaj]]), ki se pripravi tako, da se predelani celi čajni listi vlijejo v vročo vodo. To je v nasprotju z [[Matča (čaj)|matča]] (抹茶) japonskim zelenim čajem v prahu, kjer se prašek zelenega čaja zmeša z vročo vodo in je zato sam list vključen v pijačo. ''Senča'' je najbolj priljubljen čaj na Japonskem. == Pregled == Med vrstami japonskega zelenega čaja, pripravljenega s poparkom, se ''senča'' razlikuje od tako posebnih vrst, kot je ''gjokuro'', po tem, da je zasenčen krajši čas ali sploh ne, ali ''banča'', ki je isti čaj, vendar se obira pozneje v sezoni. To je najbolj priljubljen čaj na Japonskem, saj predstavlja približno 80 odstotkov čaja, proizvedenega v državi.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=gxCBfNmnvFEC&pg=PA182|page=182|title=The Story of Tea: A Cultural History and Drinking Guide|author=Mary Lou Heiss, Robert J. Heiss|publisher=Random House LLC|date= 23 Mar 2011|isbn=9781607741725}}</ref> Okus je odvisen od letnega časa in kraja pridelave, a ''šinča'' ali 'novi čaj' iz prvega obiranja v letu velja za najbolj okusnega. Nabiranje čaja na Japonskem se začne na jugu in se postopoma pomika proti severu s spomladansko toploto. Pozimi čajne rastline shranjujejo hranila, nežni novi listi, ki poženejo spomladi, pa vsebujejo koncentrirane hranilne snovi. ''Šinča'' predstavlja te nežne nove liste. Sezona, odvisno od regije nasada, traja od začetka aprila do konca maja, natančneje 88. dan po Secubunu, ki običajno pade okoli 4. februarja, dneva, ki se na Japonskem tradicionalno šteje za začetek pomladi. Secubun ali Risšun je začetek šestdesetletnega cikla; zato lahko s pitjem ''senče'' uživate leto dobrega zdravja.<ref>Itoen HP site about shincha</ref> Idealna barva napitka ''senča'' je zelenkasto zlata barva. Odvisno od temperature vode, v kateri se skuha, bo okus drugačen, kar poveča privlačnost ''senče''. Pri razmeroma bolj zmerni vodi je razmeroma mehek; z vročo vodo je bolj trpek.<ref>[http://www.manabiya.co.jp/html/chikumeido/319.html Japanese website on "What is Sencha?"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100926110034/http://www.manabiya.co.jp/html/chikumeido/319.html |date=2010-09-26 }}</ref> Nekatere sorte se pri namakanju razširijo in po vonju, videzu in okusu spominjajo na listnato zelenjavo. Postopek pridelave čaja, po katerem se ustvarita ''senča'' in druga ''rjokuča'', se razlikuje od kitajskih zelenih čajev, ki se sprva pražijo v ponvi. Japonski zeleni čaj najprej kuhajo na pari med 15 in 20 sekundami, da preprečijo oksidacijo listov. Nato liste zvijejo, oblikujejo in posušijo. Ta korak ustvari običajno tanko cilindrično obliko čaja. Na koncu so listi razvrščeni in razdeljeni v različne kakovostne skupine.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ippodo-tea.co.jp/en/tea/sencha_03.html |title=Illustrated explanation of standard production process for sencha |accessdate=2022-10-25 |archive-date=2017-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171110055933/http://www.ippodo-tea.co.jp/en/tea/sencha_03.html |url-status=dead }}</ref> Začetni korak kuhanja na pari daje razliko v okusu med kitajskim in japonskim zelenim čajem, pri čemer ima japonski zeleni čaj bolj rastlinski, skoraj travnati okus (nekateri imajo okus po morskih algah). Poparki iz ''senče'' in drugih zelenih čajev, ki so kuhani na pari (kot večina običajnih japonskih zelenih čajev), so tudi bolj zelene barve in nekoliko bolj grenki kot zeleni čaji v kitajskem slogu. == Tipi == [[File:Aichi Prefectural Ceramic Museum (91).jpg|thumb| Komplet posode za senča čaj, posoda Sasašima Maki Bokusai, obdobje Edo, 18.–19.]] * Jō Senča (上煎茶), vrhunska senča * Tokujō Senča (特上煎茶), ekstra vrhunska senča * Hačidžūhačija Senja (八十八夜煎茶), senja, pobrana po 88 dneh (oziroma nočeh) po začetku pomladi (''risšun'') * Kabuse Senča ali kabuseča (かぶせ茶), pokrita senča * Asamuši (浅蒸し), rahlo dušena senča * Čumuši (中蒸し), srednje kuhana na pari (30-90 s) * Fukamuši (深蒸し) ali fukamušiča, globoko dušena senča – 1–2 minuti * Šinča (新茶) ali ičibanča (一番茶), prva obrana sena v letu <ref>Types of sencha http://teapedia.org/en/Sencha {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221025185439/https://teapedia.org/en/Sencha |date=2022-10-25 }}</ref> == Šinča == [[File:Shincha-2010.jpg|left|thumb|upright|Listi čaja šinča]] Šinča (新茶), »novi čaj«, predstavlja letino senča prvega meseca. V bistvu je enak ičibanča (一番茶), »prvo obranemu čaju«, zanj sta značilni sveža aroma in sladkost. Ičibanča razlikuje šinčo od nibanča (»drugi obrani čaj«) in sanbanča (»tretji obrani čaj«). Uporaba izraza šinča jasno pove, da je ta čaj najzgodnejši v letu, prvi čaj v sezoni.<ref>Itoen Japanese HP site about shincha at {{navedi splet |url=http://ocha.tv/varieties/nihoncha_varieties/varieties_shincha/ |title=新茶 &#124; お茶百科 |access-date=2014-03-07 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023044210/http://ocha.tv/varieties/nihoncha_varieties/varieties_shincha/ |archive-date=2012-10-23 }}</ref> Nasprotni izraz je ''koča'' (古茶) ali »stari čaj«, ki se nanaša na čaj, ki je ostal od prejšnjega leta.<ref>Japanese Kojien dictionary, entry for "kocha."</ref> Za šinčo je poleg sveže arome mladih listov značilna relativno nizka vsebnost grenkih katehinov in [[kofein]]a ter relativno visoka vsebnost [[aminokislina|aminokislin]].<ref>Itoen HP site about shincha</ref> Šinča je na voljo le omejen čas. Najzgodnejša serija iz južne Japonske pride na trg od konca aprila do maja. Priljubljen je na Japonskem, vendar je zunaj Japonske na voljo le v omejenih količinah. Cenjen je zaradi visoke vsebnosti vitaminov, sladkosti in travnatega okusa s smolnato aromo in minimalno trpkostjo. == Kabuseča == Kabuseča (冠茶) je senča, gojena v senci za povečanje aminokislin, kot je [[teanin]], ki prispevajo k njenemu značilnemu okusu.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=gxCBfNmnvFEC&pg=PA183|page=183|title=The Story of Tea: A Cultural History and Drinking Guide|author=Mary Lou Heiss, Robert J. Heiss|publisher=Random House LLC|date= 23 Mar 2011|isbn=9781607741725}}</ref> Približno teden dni pred pobiranjem popkov čajnih listov spomladi nasad pokrijejo z zaveso, da preprečijo neposredno sončno svetlobo. To senčenje daje blažji čaj kot standardna senča. Zasenčen čaj, znan kot ''gjokuro'', se od kabuseča razlikuje po tem, da je zasenčen dlje časa: približno 20 dni.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ujien.jp/lecture/kind/gyokuro-sencha/index.html |title=Explanation of sencha, gyokuro, and kabusecha differences (Japanese) |accessdate=2022-10-25 |archive-date=2011-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722130308/http://www.ujien.jp/lecture/kind/gyokuro-sencha/index.html |url-status=dead }}</ref> Nad rastlinami so obešene posebne mreže (''kabuse''), da dobijo naravno senco, ne da bi popolnoma preprečile sončno svetlobo. Kabuseča senča ima mehkejši okus in bolj subtilno barvo kot senča, gojena na neposredni sončni svetlobi. == ''Senčadō'' == ''Senčadō'' (煎茶道 'Pot senče') je formalna umetnost uživanja senče. Na splošno vključuje razred ''gjokuro'' visokega razreda. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category }} [[Kategorija:Čaj]] [[Kategorija:Čaji]] [[Kategorija:Japonska kuhinja]] [[Kategorija:Japonske besede in besedne zveze]] 6zir2mqr1de5l4r1x6plu8von7yodo3 Nejc Kolman 0 529913 6688032 6362623 2026-06-11T08:46:08Z ~2026-32552-67 260877 /* Sklici */ 6688032 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nejc Kolman | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[ASD Centro Sedia Calcio|Centro Sedia Calcio]] | clubnumber = | youthyears1 = –2008 | youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2008–2009 | clubs1 = [[NK Tolmin|Tolmin]] | caps1 =21 | goals1 = 4 | years2 = 2009–2010 | clubs2 = [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | caps2 = 17 | goals2 = 0 | years3 = 2010–2011 | clubs3 = [[NK Tolmin|Tolmin]] | caps3 =19 | goals3 =2 | years4 = 2011 | clubs4 = [[NK Primorje|Primorje]] | caps4 = 14 | goals4 = 1 | years5 = 2011 | clubs5 = [[Racing de Ferrol]] | caps5 =8 | goals5 =0 | years6 = 2011–2013 | clubs6 = [[SD Compostela|Compostela]] | caps6 = 37 | goals6 =8 | years7 = 2013 | clubs7 = [[PFC Shumen 2010|Shumen 2010]] | caps7 = 7 | goals7 =0 | years8 = 2013–2014 | clubs8 = [[NK Celje|Celje]] | caps8 = 23 | goals8 = 1 | years9 = 2014 | clubs9 = [[NK Tolmin|Tolmin]] | caps9 = 3 | goals9 = 0 | years10 = 2015 | clubs10 = [[Heidelberg United FC|Heidelberg United]] | caps10 = 21 | goals10 = 1 | years11 = 2016–2018 | clubs11 = [[Moreland Zebras FC|Moreland Zebras]] | caps11 = 44 | goals11 = 12 | years12= 2021–2023 | clubs12= [[NK Tolmin|Tolmin]] | caps12= 61 | goals12= 7 | years13= 2023– | clubs13= [[ASD Centro Sedia Calcio|Centro Sedia Calcio]] | caps13= | goals13= | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalyears1 = 2007 | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 1 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalyears2 = 2007 | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 }} '''Nejc Kolman''' [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[26. februar]] [[1989]], [[Šempeter pri Gorici]]. Kolman je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2023 je član italijanskega kluba [[ASD Centro Sedia Calcio|Centro Sedia Calcio]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Tolmin|Tolmin]], [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]], [[NK Primorje|Primorje]] in [[NK Celje|Celje]], španska [[Racing de Ferrol]] in [[SD Compostela|Compostelo]], bolgarski [[PFC Šumen 2010|Šumen 2010]] ter avstralska [[Heidelberg United FC|Heidelberg United]] in [[Moreland Zebras FC|Moreland Zebras]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 53 tekem in dosegel dva gola. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18 in 19 let. Tudi njegov brat [[Saša Kolman]] je nekdanji nogometaš in aktiven nogometni trener. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kolman, Nejc}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tolmina]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši Racing de Ferrola]] [[Kategorija:Nogometaši SD Compostele]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Šumena 2010]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Heidelberg Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Moreland Zebrasa]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Centro Sedia Calcia]] m5reohsz3z23f26z8jfusrg9ghs5cf5 Simon Petljura 0 539937 6687866 6574587 2026-06-10T18:17:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687866 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific-prefix= | name = Simon Petljura | birth_name = Simon Vasiljovič Petljura | native_name = {{Nobold|{{lang|uk|Симон Петлюра}}}} | honorific-suffix= | image = Symon Petlura. Photo 1919.jpg | imagesize = 250px | smallimage= | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | order= | office = 2. predsednik ukrajinskega Direktorata | term_start = 11. februar 1919 | term_end = 25. maj 1926 | predecessor = Volodimir Viničenko | successor = Andrij Livicki{{smallsup|1}} | office2 = Sekretar Ukrajine za vojaške zadeve | primeminister2 = Volodimir Viničenko | term_start2 = 28. junij 1917 | term_end2 = 6, januar 1918 | predecessor2 = nov položaj | successor2 = Mikola Porš | nationality = [[Ukrajinci|ukrajinska]] | spouse = Olga Petljura (1885–1959)<ref>[http://www.kmu.gov.ua/control/uk/publish/article?art_id=36813166&cat_id=32395 Biography of Petlura]. dead link</ref> | party = Ukrajinska revolucionarna partija (1900–1905)<br>Ukrajinska socialdemokratska delavska partija (1905–1919) | children = Lesja (1911–1941) | alma_mater = Poltavsko pravoslavno semenišče | residence= | occupation = politik in državnik | allegiance = {{flagicon|Ukrajina}} [[Ukrajinska ljudska republika]] | branch = Ukrajinska ljudska armada | serviceyears = 1914–1922 | rank = vrhovni ataman | unit= | commands = 3. Hajdamaški pehotni polk svobodne Ukrajine | battles = ⦁ [[ukrajinsko-sovjetska vojna]]<br />⦁ kijevska januarska vstaja <br />⦁ protihetmanska vstaja <br />⦁ [[poljsko-sovjetska vojna]] | awards= | military_blank1= | military_data1= | military_blank2= | military_data2= | signature = Symon Petlura Signature 1920.png | footnotes = {{smallsup|1}}Vlada v izgnanstvu }} '''Simon Vasiljovič Petljura''' ali '''Petlura''' ({{Jezik-uk|Симон Васильович Петлюра |translit=Symon Vasyl'ovyč Petljura}}) je bil [[Ukrajina|ukrajinski]] politik in novinar, * [[22. maj]] [[1879]], [[Poltava]], [[Rusko carstvo]], † [[25. maj]] [[1926]], [[Pariz]], [[Francija]]. Med ukrajinsko vojno za neodvisnost, [[ukrajinsko-sovjetska vojna|ukrajinsko-sovjetsko vojno 1917-1922]] in [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] po padcu Ruskega imperija leta 1917 je bil vrhovni komandant ukrajinske armade in predsednik [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. Po zmagi [[Boljševiki|boljševikov]] v državljanski vojni je odšel v izgnanstvo. Ukrajinska ljudska armada je bila odgovorna za smrt več tisoč [[Judje|judovskih]] civilistov v pogromih med državljansko vojno. Petljuro je v Parizu leta 1926 umoril judovski anarhist Sholem Schwarzbard, ki je v pogromih izgubil družino. ==Kariera do leta 1917== Rojen je bil v predmestju Poltave v Ruskem carstvu kot sin Vasilija Pavloviča Petljure in Olge Oleksijivne, rojene Marčenko, ki je bila [[Kozaki|kozaškega]] porekla. Oče je bil lastnik prevozniškega podjetja, materin oče pa pravoslavni hieromonah (duhovnik). Petljura je pridobil prvo znanje v župnijskih šolah in nameraval postati pravoslavni duhovnik. Od leta 1895 do 1901 je študiral v ruskem pravoslavnem semenišču v Poltavi.<ref name=ref5>Hunczak, T. ''[https://web.archive.org/web/20150830052405/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CP%5CE%5CPetliuraSymon.htm Petliura, Symon]''. Encyclopedia of Ukraine.</ref> V semenišču se je leta 1898 pridružil društvu Hromada<ref name=ref5/> in bil zaradi članstva v Hromadi leta 1901 izključen iz semenišča.<ref name=ref5/> Leta 1900 se je vključil v Ukrajinsko revolucionarno stranko.<ref name=ref5/> Leta 1902 se je pod grožnjo aretacije preselil v [[Krasnodar|Jekaterinodar]] v [[Kuban]]u, kjer je delal dve leti, sprva kot učitelj in pozneje kot arhivar Kubanske kozaške vojske.<ref name=ref5/> V Jekaterinodarju je pomagal urediti več kot 200.000 dokumentov. Decembra 1903 je bil aretiran zaradi organiziranja podružnice Ukrajinske revolucionarne stranke v Jekaterinodarju in objavljanja hujskaških proticarističnih člankov v ukrajinskem tisku zunaj cesarske Rusije, zlasti v Lembergu v [[Galicija|Galiciji]], ki je bil pod avstroogrsko oblastjo.<ref name=ref5/> Ko so ga marca 1904 proti varščini izpustili iz zapora, se je za kratek čas preselil v Kijev in nato v Lemberg. V [[Lvov]]u je Petljura živel pod imenom Svjatoslav Tagon<ref>[http://poltava-repres.narod.ru/petlura/tvor/tom_1/128.htm All pseudonyms and cryptonyms of Symon Petliura] {{webarchive|url= https://web.archive.org/web/20131219071044/http://poltava-repres.narod.ru/petlura/tvor/tom_1/128.htm |date=19. december 2013 }}.</ref> in skupaj z Ivanom Frankom in Volodimirjem Hnatjukom delal kot urednik revije ''Literaturno-naukovji vistnik'' (''Literarno-znanstveni glasnik'') Znanstvenega društva Ševčenko in kot sourednik časopisa ''Volja''. Napisal je tudi veliko člankov za ukrajinski tisk v Galiciji. Konec leta 1905 so oblasti razglasile vsedržavno amnestijo in Petljura se je za kratek čas vrnil v Kijev, a se je kmalu preselil v rusko prestolnico [[Sankt Peterburg]], da bi skupaj s Prokipom Ponjatenkom in Mikolo Poršom izdajal socialdemokratski mesečnik ''Vilna Ukrajina'' (''Svobodna Ukrajina'').<ref name=ref5/> Potem ko so ruski cenzorji julija 1905 to revijo zaprli, se je vrnil v Kijev, kjer je delal za časopis ''Rada'' (''Svet''). V letih 1907–1909 je postal urednik literarne revije ''Slovo'' (''Beseda'') in sourednik ''Ukrajine''. Ker so ruske carske oblasti ti publikaciji zaprle, se je moral Petljura znova seliti iz Kijeva. Leta 1909 je odšel v [[Moskva|Moskvo]], kjer je za kratek čas delal kot računovodja. Tam se je leta 1910 poročil z Olgo Bilsko (1885–1959), s katero je imel hčerko Lesjo (1911–1942). Od leta 1912 do maja 1917 je bil sourednik vplivne revije ''Ukrainskaja Žizn'' (''Ukrajinsko življenje''), pisane v ruskem jeziku. ==Revolucija v Ukrajini== ===Vzpon na oblast=== Maja 1917 se je Petljura kot delegat udeležil Prvega vseukrajinskega kongresa vojaških poslancev v Kijevu. 18. maja je bil izvoljen za vodjo Ukrajinskega splošnega vojaškega komiteja, ki danes velja za prednika sodobnega ukrajinskega ministrstva za obrambo. Z razglasitvijo Centralnega sveta Ukrajine (Centralna rada) 28. junija 1917 je Petljura postal prvi sekretar (minister) za vojaške zadeve. Ker se ni strinjal s politiko takratnega predsednika generalnega sekretariata Volodimirja Viničenka, je Petljura zapustil vlado in postal komandant 3. Gajdamaškega pehotnega polka Svobodne Ukrajine s sedežem v [[Harkov]]u. Januarja–februarja 1918 je bil Gajdamaški polk premeščen v Kijev, da bi zatrl vstajo delavcev kijevskega arzenala in obranil mesto pred boljševiško Rdečo gardo. Po državnem udaru 28. aprila 1918 in ustanovitvi Hetmanata je administracija hetmana [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] aretirala Petljuro in ga za štiri mesece zaprla v Bili cerkvi. Petljura je sodeloval v protihetmanskem udaru novembra 1918 in postal član Direktorata Ukrajine kot poveljnik njenih vojaških sil. Po padcu Kijeva februarja 1919 in Viničenkovem odhodu iz Ukrajine je Petljura 11. februarja 1919 postal vodja Direktorata. Kot poveljnik vojske in države se je naslednjih deset mesecev še naprej boril proti boljševiškim in belim silam v Ukrajini. ===Leto 1919=== Z izbruhom sovražnosti med Ukrajino in Sovjetsko Rusijo januarja 1919 in Viničenkovo emigracijo je Petljura postal vodilna osebnost Direktorata. Pozimi 1919 je Petljurova vojska izgubila večino Ukrajine, vključno s Kijevom, v korist boljševikov in se do 6. marca umaknila v [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolje]]. Spomladi 1919 mu je uspelo preprečiti državni udar, ki ga je zaradi Petljurovega sodelovanja s socialisti organiziral Volodimir Oskilko. Med letom je Petljura še naprej branil novonastalo republiko pred napadi boljševikov, belih Rusov [[Anton Denikin|Antona Denikina]] in romunsko-poljskih čet. Do jeseni 1919 je bila večina Denikinovih belih ruskih sil poražena in boljševiki so postali prevladujoča sila v Ukrajini. [[Slika:Symon Petliura and Antoni Listowski during Polish-Soviet War.PNG|thumb|200px|Poljski general Antoni Listowski in Simon Petljura v Berdihivu med kijevsko ofenzivo leta 1920]] [[Slika:Pilsudski-Petlura 1920 Kiev.jpg|250px|thumb| [[Józef Piłsudski]] in Simon Petljura v Kijevu maja 1920]] ===Leto 1920=== 5. decembra 1919 se je Petljura umaknil na Poljsko, ki ga je pred tem priznala za vodjo zakonite vlade Ukrajine. Aprila 1920 je kot vodja Ukrajinske ljudske republike v Varšavi podpisal zavezništvo s poljsko vlado, s katerim se je strinjal z mejo na reki Zbruh in Poljski priznal pravico do Galicije v zameno za vojaško pomoč pri strmoglavljenju boljševiškega režima. Poljske sile, okrepljene s preostalimi Petljurovimi enotami, približno dve diviziji, so 7. maja 1920 napadle Kijev, kar se je izkazalo za prelomnico v [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]] 1919–1921. Po začetnih uspehih so se morale sile Piłsudskega in Petljure umakniti do reke [[Visla|Visle]] in v poljsko prestolnico Varšavo. Poljska vojska je na koncu premagala ruske boljševiške sile, Rdeča armada pa je kljub temu ostala v delih Ukrajine, zato Ukrajinci niso mogli vzpostaviti svoje neodvisnosti. Petljura je vodil zadeve ukrajinske vlade iz izgnanstva v Tarnówu v [[Malopoljska|Malopoljski]]. Ko je sovjetska vlada v Moskvi zahtevala Petljurovo izročitev, so ga Poljaki na skrivaj preselili iz Tarnówa v Varšavo. ===Obdobje po revoluciji=== Boljševistična Rusija je vztrajno zahtevala Petljurovo izročitev. Ob ustanovitvi Sovjetske zveze 30. decembra 1922 je Petljura pod zaščito več poljskih prijateljev in kolegov, kot je bil Henrik Józewski, konec leta 1923 zapustil Poljsko in odšel v [[Budimpešta|Budimpešto]], od tam na [[Dunaj]] in v [[Ženeva|Ženevo]], dokler se ni v začetku leta 1924 za stalno naselil v [[Pariz]]u. V Parizu je urejal časopis ''Trizub'' v ukrajinskem jeziku. ==Promoviranje ukrajinske kulturne identitete== Petljura je v času vodenja Direktorata aktivno podpiral ukrajinsko kulturo tako v Ukrajini kot v ukrajinski diaspori. ===Podpiranje kulture v Ukrajini=== Petljura je uvedel podelitev naslova "Ljudski umetnik Ukrajine" umetnikom, ki so pomembno prispevali k ukrajinski kulturi. Nagrada s podobnim imenom se je nadaljevala tudi po pomembnem prelomu pod sovjetskim režimom. Med prejemniki tega priznanja je bil tudi slepi [[kobzar]] Ivan Kučuhura-Kučerenko. ===Podpiranje ukrajinske kulture v tujini=== Za enega od vzvodov za pridobivanje mednarodne podpore je imel prepoznavnost ukrajinske umetnosti prek kulturnih izmenjav. Aktivno je podpiral predvsem delo kulturnih voditeljev, kot so bili koreograf Vasil Avramenko, dirigent Oleksander Košec in [[bandurist]] Vasil Jemec. Omogočal jim je mednarodna potovanja in spodbujal zavest o ukrajinski kulturi. Košec je ustanovil ukrajinsko glasbeno skupino Capella in jo popeljal na mednarodne turneje po Evropi in Ameriki. Eden od koncertov skupine Capella je navdihnil [[George Gershwin|Georgea Gershwina]], da je napisal ''Summertime'', ki temelji na ukrajinski uspavanki ''Oj hodit son kolo vikon'' (ukrajinsko Ой ходить сон коло вікон), kar bi se lahko prevedlo v ''Oj, spanec hodi okoli oken''.<ref>Klymkiw, Walter. "Olexander Koshetz Ukraine's Great Choral Conductor." ''Forum'' '''67''', 1986: 15.</ref> Vsi trije glasbeniki so kasneje emigrirali v [[Združene države Amerike]]. ==Življenje v izgnanstvu== V Parizu je Petljura vodil vlado Ukrajinske narodne republike v izgnanstvu. Ustanovil je tednik ''Trizub'' ter nadaljeval z urejanjem in pisanjem številnih člankov pod različnimi psevdonimi (V. Marčenko, V. Salevski, I. Rokicki in O. Riastr)<ref>Encyclopedia of Ukraine – Paris–New York 1970, vol 6, str. 2029–2030.</ref> s poudarkom na vprašanjih, povezanih z nacionalnim zatiranjem v Ukrajini. Članki so bili pogosto napisani z literarnim pridihom. ==Petljurova vloga v pogromih== Petljura velja za kontroverzno osebnost, povezano s [[pogrom]]i [[Judje|Judov]] med njegovo vladavino v Ukrajinski narodni republiki.<ref name=f10>Kas'yanov, Georgiy, Philipp Terr (2009). [https://books.google.com/books?id=HjFjTRL5O_4C&dq=Symon+Petliura+Ukraine&pg=PA54 A Laboratory of Transnational History Ukraine and recent Ukrainian historiography]. Budapest, Hungary: Central European University Press. str. 54. {{ISBN|978-963-9776-26-5}}</ref><ref name=ref11>[https://web.archive.org/web/20140531162009/http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/the-jewish-card-in-russian-operations-against-ukra-44324.html The Jewish card in Russian operations against Ukraine], Kyiv Post, 30. junij 2009.</ref><ref name=ref12>{{cite journal|url=http://www.woolf.cam.ac.uk/uploads/pogromschina.pdf|title=Whither pogromshchina – historiographical synthesis or deconstruction?|archive-url=https://web.archive.org/web/20140309202323/http://www.woolf.cam.ac.uk/uploads/pogromschina.pdf|archive-date=9. marec 2014|first=Lars|last=Fischer|journal=East European Jewish Affairs|volume=38|number=3|date=december 2008|pages=303–320|doi=10.1080/13501670802450939|s2cid=147673768}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140309202323/http://www.woolf.cam.ac.uk/uploads/pogromschina.pdf |date=2014-03-09 }}</ref> Po besedah Petra Keneza je ''"pred nastopom Hitlerja prišlo do največjega množičnega pomora Judov v Ukrajini v času državljanske vojne. Za poboje Judov so bili krivi vsi udeleženci spopada, tudi boljševiki; vendar je imela največje število žrtev ukrajinska Prostovoljna armada"''.<ref name=ref13>Peter Kenez (1977). [https://books.google.com/books?id=vREGB60UPWMC&pg=PA166 Civil War in South Russia, 1919-1920: The Defeat of the Whites]. Berkeley: University of California Press. str. 166.</ref><ref>{{navedi splet |title=Was Symon Petliura "an antisemite who massacred Jews during a time of war"? |url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-centenary-of-the-proskuriv-pogrom/ |access-date=25. aprila 2022|website=openDemocracy |language=en}}</ref> Število Judov, ubitih v tem obdobju, je ocenjeno na med 50.000 in 200.000.<ref>{{navedi splet |last=Tenorio |first=Rich |title=20 years before the Holocaust, pogroms killed 100,000 Jews – then were forgotten |url=https://www.timesofisrael.com/20-years-before-the-holocaust-pogroms-killed-100000-jews-then-were-forgotten/ |access-date=2022-04-25 |website=www.timesofisrael.com |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite magazine |last=Veidlinger |first=Jeffrey |date=23. februar 2022 |title=The Killing Fields of Ukraine |url=https://www.tabletmag.com/sections/history/articles/killing-fields-ukraine |access-date=25. aprila 2022 |magazine=Tablet Magazine}}</ref><ref>{{navedi splet |last=JTA |title=Ukraine honors nationalist whose troops killed 50,000 Jews |url=http://www.timesofisrael.com/ukraine-honors-nationalist-whose-troops-killed-50000-jews/ |access-date= 25. aprila 2022 |website=www.timesofisrael.com |language=en-US}}</ref> Med letoma 1918 in 1921 je bilo v Ukrajini zabeleženih skupno 1236 nasilnih napadov na Jude. Med njimi so jih 493 izvedli vojaki Ukrajinske ljudske republike pod poveljstvom Simona Petljure, 307 neodvisni ukrajinski vojskovodje, 213 Denikinova vojska, 106 Rdeča armada in 32 poljska vojska.<ref>Richard Pipes. ''A Concise History of the Russian Revolution''. Vintage Books. 1996. str. 262.</ref><ref name=ref19>''Famous Assassinations in World History: An Encyclopedia'', Michael Newton, two volumes, ABC-CLIO, 2014, str. 418-420</ref> {{Quote box|width=50%|align=right|title= Ukaz vrhovnega poveljstvo armade Ukrajinske ljudske republike |quote= Čas je, da priznamo, da je bilo svetovno judovsko prebivalstvo – njihovi otroci, njihove ženske – zasužnjeno in prikrajšano za nacionalno svobodo, tako kot je še vedno. <br/>Tega ne smemo odrivati na stran. To že od nekdaj živi z nami in z nami deli usodo in nesrečo. <br/>Odločno ukazujem, da se vsi tisti, ki bodo hujskali k izvajanju pogromov, izključijo iz naše vojske in se jim sodi kot izdajalcem domovine. Sodišča naj jim sodijo za njihova dejanja, ne da bi zločincem prihranile po zakonu najstrožje kazni. Vlada Ukrajinske ljudske republike, ki je razumela vso škodo, ki jo pogromi povzročajo državi, je izdala razglas celotnemu prebivalstvu države s pozivom, naj se zoperstavi vsem ukrepom sovražnikov, ki spodbujajo pogrome nad judovskim prebivalstvom ... |source=Vrhovni ataman Petljura, 26. avgust 1919<ref name=ref11/>}} Novonastala Ukrajinska ljudska republika je Judom obljubila popolno enakopravnost in avtonomijo. Arnold Margolin, judovski pomočnik ministra v Petljurjevi vladi Ukrajinske ljudske republike, je maja 1919 izjavil, da je ukrajinska vlada Judom dala več pravic, kot so jih uživali pod katero koli drugo evropsko vlado.<ref name=ref20>Strauss, ur. (1993). str. 1307–1309.</ref> Po letu 1918 so se v pogrome nad Judi vključile tudi vojaške enote. Pogromi na ukrajinskem ozemlju so se še naprej izvajali tudi med Petljurjevim mandatom vodje države (1919–1920).<ref>{{navedi splet|url=http://www.jta.org/1926/07/22/archive/50000-jews-killed-in-petlura-pogroms-paris-court-hears|title=50,000 Jews Killed in Petlura Pogroms, Paris Court Hears|publisher=Jewish Telegraphic Agency|date=22. julij 1926|access-date=30. maja 2017}}</ref><ref name=ref22>{{navedi knjigo|first=Orest|last=Subtelny|author-link=|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&q=0802083900|title=Ukraine: A History|edition=4th|pages=363–364|publisher=University of Toronto Press|date=2009|isbn=9781442697287}}</ref> Petljurjeva vloga v pogromih je bila predmet spora vse od njegovega atentata leta 1926 in sojenja Schwartzbardu, ki je sledilo. Leta 1969 je revija ''Jewish Social Studies'' objavila dve nasprotujoči si mnenji učenjakov Tarasa Hunczaka<ref>{{cite journal|last=Hunczak|first=Taras|date=1969|title=A Reappraisal of Symon Petliura and Ukrainian-Jewish Relations, 1917-1921|journal=Jewish Social Studies|volume=31|issue=3|pages=163–183|jstor=4466501}}</ref> in Zose Szajkowskega<ref>{{cite journal|first=Zosa|last=Szajkowski|date=1969|title='A Reappraisal of Symon Petliura and Ukrainian-Jewish Relations, 1917-1921': A Rebuttal|journal=Jewish Social Studies|volume=31|issue=3|pages=184–213|jstor=4466502}}</ref> o odgovornosti Petljure za pogrome nad Judi med njegovo vladavino v Ukrajini. Kasneje je revija objavila pismi obeh avtorjev.<ref>{{cite journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20160807020444/http://shron.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Vidkryte_obhovorennia_statti_A_Reappraisal_of_Symon_Petliura_and_Ukrainian-Jewish_Relations.pdf|archive-date=August 7, 2016|url=http://shron.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Vidkryte_obhovorennia_statti_A_Reappraisal_of_Symon_Petliura_and_Ukrainian-Jewish_Relations.pdf|jstor=4466608|journal=Jewish Social Studies|title=Communications|first1=Taras|last1=Hunczak|first2=Zosa|last2=Szajkowski|volume=32|number=3|date=julij 1970|pages=246–263}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160807020444/http://shron.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Vidkryte_obhovorennia_statti_A_Reappraisal_of_Symon_Petliura_and_Ukrainian-Jewish_Relations.pdf |date=2016-08-07 }}</ref>. Po besedah Hunczaka si je Petljura ob številnih priložnostih dejavno prizadeval zaustaviti protijudovsko nasilje in uvedel smrtno kazen za izvajanje pogromov.<ref>{{navedi knjigo|author-link=|last=Hunczak|first=Taras|date=1985|archive-url=https://web.archive.org/web/20180305000710/http://shron1.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Symon_Petliura_and_the_Jews.pdf|url=http://shron1.chtyvo.org.ua/Hunchak_Taras/Symon_Petliura_and_the_Jews.pdf|archive-date=March 5, 2018|title=Symon Petliura and the Jews: A Reappraisal|location=Toronto|publisher=Ukrainian Historical Association|page=33|series=Ukrainian Jewish studies|number=1}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|last=Hunczak|first=Taras|date=1993|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=/pages/p/e/petliurasymon.htm|title=Symon Petliura|encyclopedia=Internet Encyclopedia of Ukraine|access-date=25. aprila 2022}}</ref> V nasprotju z njim ga drugi obtožujejo, da ni naredil dovolj za zaustavitev pogromov<ref name=ref20/> in da se je bal kaznovati častnike in vojake, ki so sodelovali pri zločinih proti Judom, ker se je bal, da bi izgubil njihovo podporo.<ref name=ref28>Strauss, ur. (1993). str. 1321.</ref><ref name=ref29>Friedman (1976).</ref> ==Atentat== [[Slika:Yuschenko in Paris 2005 2.jpg|thumb|250px|Ukrajinski predsednik [[Viktor Juščenko]] in sporoga Katerina polagata cvetje na grob Simona Petljure v Parizu leta 2005]] 25. maja 1926 ob 14.12 je k Petljuri pristopil Sholom Schwartzbard in ga vprašal, če je to on, in ga nato petkrat ustrelil. Schwartzbard se je nato predal policiji in izjavil: ''"Petljuro sem ubil, da bi maščeval smrt tisočih žrtev pogroma v Ukrajini, ki so jih pobile Petljurove sile, ne da bi on ukrepal in preprečil te pokole"''. Judovska telegrafska agencija je 27. maja 1926 poročala, da so Petljurove "pogromaške skupine" odgovorne za poboj več deset tisoč Judov.<ref>{{navedi novice |title= Semion Petlura, Leader of Ukrainian Pogrom Bands, Killed |newspaper=Jewish Daily Bulletin |issue=483 |location= New York |date=27. maj 1926 |agency=Jewish Telegraphic Agency (JTA) |url= https://www.jta.org/archive/semion-petlura-leader-of-ukrainian-pogrom-bands-killed |access-date=11. septembra 2021}}</ref><ref>{{navedi novice |title= Tragedy Leading to Schwartzbard's Act in Shooting Petlura, Is Described |newspaper=Jewish Daily Bulletin |issue=484 |date=28. maj 1926 |via=JTA |url= https://www.jta.org/archive/daily-digest-of-public-opinion-on-jewish-matters-98}}</ref> Schwartzbard je bil anarhist judovskega rodu, rojen v Ukrajini. Sodeloval je pri judovski samoobrambi Balte med pogromom leta 1905. Ruska carska vlada ga je obsodila na 3 mesece zapora, ker naj bi on "izzival" pogrom v Balti.<ref>Friedman (1976). str. 58.</ref> Dvakrat je bil obsojen zaradi sodelovanja pri anarhističnih "razlastitvah " (vlomi) in bančnih ropih v Avstro-Ogrski. Kasneje se je pridružil francoski tujski legiji (1914–1917) in bil ranjen v [[Bitka na Somi (1916)|bitki na Sommi]]. Poročajo tudi, da je Schwartzbard slavnemu kolegu anarhističnemu voditelju Nestorju Mahnu v Parizu povedal, da je neozdravljivo bolan in pričakuje, da bo umrl ter da bo s seboj vzel Petljuro. Mahno je Schwartzbardu to prepovedal.<ref>[http://www.gpu.ua/index.php?&id=113694&eid=131 Nestor Makhno forbade Schwartzbard to Shoot Petlura] (in Ukrainian), at www.gpu.ua.</ref> Schwartzbardovi starši so bili med petnajstimi člani njegove družine, umorjenimi v pogromih v Odesi. Jedro obrambe na Schwartzbardovem sojenju je bilo – kot ga je predstavil znani pravnik Henri Torres – da je maščeval smrt več kot 50.000 judovskih žrtev pogromov, medtem ko je tožilstvo poskušalo dokazati, da Petljura ni bil odgovoren za pogrome in da je bil Schwartzbard sovjetski agent. Po osemdnevnem sojenju je porota Schwartzbarda oprostila.<ref name=ref29/><ref>"FRANCE: Petlura Trial". Time. 7. november 1927. Arhivirano iz izvirnika 13. septembra 2012. Pridobljeno 24. maja 2010.</ref> Po besedah prebeglega operativca KGB Petra Derjabina je bil Schwartzbard sovjetski (NKVD) agent in je deloval po ukazu nekdanjega predsednika sovjetske ukrajinske vlade in tedanjega sovjetskega veleposlanika v Franciji Christiana Rakovskega. Posebno operacijo Državnega političnega direktorata je odobril agent direktorata Mihail Volodin, ki je prispel v Francijo 8. avgusta 1925 in je bil v tesnem stiku s Schwartzbardom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gpu.ua/index.php?&id=113694&eid=131|title=Парковая СЃС'раница Imena.UA|date=25. maj 2006|access-date=17. april 2015}}</ref><ref name=ref19/><ref>[http://rus.newsru.com.ua/arch/ukraine/22may2009/petlyura.html UNP requests Chernomyrdin to hand over archive documents about the assassination of Petliura] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200510143318/https://deltafinance.com.ua/ru/news/ |date=10. maj 2020 }}, Newsru.ua, 22. maj 2009.</ref><ref>[http://tyzhden.ua/History/23915 "Convenient" assassination], "Tyzhden.ua", 15. junij 2011.</ref> Petljura je pokopan na Cimetière du Montparnasse v Parizu. Petljurovi sestri, pravoslavni nuni, ki sta ostali v Poltavi, je NKVD (sovjetska tajna policija) leta 1928 aretirala in ustrelila. Trdi se, da je marca 1926 Vlas Čubar (predsednik Sveta ljudskih komisarjev Ukrajine) v govoru, ki ga je imel v Harkovu in ponovil v Moskvi, opozoril na nevarnost, ki jo Petljura predstavlja za sovjetsko oblast. Po tem govoru naj bi bil izdan ukaz za atentat na Petljuro.<ref>''Ukrainian'': Shelest, V. Symon Petliura – Liudyna i derzhavnyk Toronto, 1997, str. 47.</ref> ==Zapuščina== ===Ukrajina=== Z razpadom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991 so prej omejeno dostopni sovjetski arhivi številnim politikom in zgodovinarjem omogočili pregled vloge Petljure v ukrajinski zgodovini. Nekateri ga imajo za narodnega heroja, ki si je prizadeval za neodvisnost Ukrajine. Več mest, vključno s Kijevom, ukrajinsko prestolnico, in Poltavo, mestom njegovega rojstva, je Petljuri postavilo spomenike, v Poltavi pa načrtujejo tudi muzejski kompleks. Petljurov kip, ki so ga oktobra 2017 odkrili v Vinici, je Svetovni judovski kongres označil za sramotnega in obžalovanja vrednega.<ref>[https://www.haaretz.com/world-news/europe/1.817619 Ukraine Unveils Statue Honoring Nationalist Leader Behind Regime That Killed Up to 50,000 Jews] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171228175856/https://www.haaretz.com/world-news/europe/1.817619 |date=2017-12-28 }}. Haaretz (17. oktober 2017)<br/>{{navedi novice|title=WJC denounces 'disgraceful and deplorable' Ukrainian monument honoring anti-Semitic nationalist leader|url=http://www.worldjewishcongress.org/en/news/world-jewish-congress-denounces-disgraceful-and-deplorable-ukrainian-monument-honoring-anti-semitic-nationalist-leader-10-2-2017|access-date=28. oktobra 2017|work=World Jewish Congress|date=17. oktober 2017}}</ref> Ob 80. obletnici njegovega atentata sta v Kijevu Univerza Tarasa Ševčenka in Državni arhiv Ukrajine izdala dvanajst zvezkov njegovih del, vključno s članki, pismi in zgodovinskimi dokumenti. Leta 1992 je v Poltavi serija branj, znana kot "Petlurivski čitannia", postala vsakoletni dogodek. Od leta 1993 vsako leto potekajo branja na Kijevski univerzi.<ref>{{navedi splet|url=http://petlura.poltava.ua/|title=Симон Петлюра|access-date=April 17, 2015}}</ref> Junija 2009 je kijevski mestni svet v počastitev 130. obletnice njegovega rojstva preimenoval Ulico Kominterne v Ulico Simona Petljure.<ref>[https://archive.today/2012.09.17-122420/http://www.ukranews.com/eng/article/204626.html Kyiv Council Renames Kominterna Street Into Petliura Street], Ukrainian News Agency (18. Junij 2009).</ref> V sedanji Ukrajini Petljura ni tako čaščen kot Mihajlo Hruševski, ki je imel veliko manjšo vlogo v Ukrajinski ljudski republiki, saj je bil Petljura pretesno povezan z nasiljem, da bi bil dobra simbolna osebnost.<ref name=ref44>Serhy Yekelchyk (2007). [https://books.google.com/books?id=yZLtAAAAMAAJ ''Ukraine: Birth of a Modern Nation'']. Oxford University Press, {{ISBN|978-0-19-530546-3}}.</ref> V anketi "Slavni Ukrajinci vseh časov" iz leta 2008, v kateri anketiranci niso prejeli nobenih seznamov ali nasvetov, Petljura ni bil omenjen. Hruševski je bil v tej anketi na šestem mestu.<ref>[http://ratinggroup.com.ua/en/products/politic/data/entry/14005/ Famous Ukrainians of all times] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714151746/http://ratinggroup.com.ua/en/products/politic/data/entry/14005/ |date=14. julij 2014 }}, Sociological group "RATING" (28. maj 2012)</ref> Leta 2008 je v televizijskem projektu Velyki Ukraïntsi (Največji Ukrajinci) zasedel 26. mesto.<ref>[http://greatukrainians.com.ua/top_sto/ Top 11–100] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130324180250/http://greatukrainians.com.ua/top_sto/ |date=24. marec 2013}}, Velyki Ukraïntsi.</ref> Stepan Skripnik, nečak Simona Petljure, je 6. junija 1990 postal patriarh Ukrajinske pravoslavne cerkve Mstislav. Decembra 2022 se je nedavno osvobojeni (od ruskih sil) Izium odločil preimenovati Ulico Maksima Gorkega v Ulico Simona Petljure. Eno od ulic so poimenovali po [[Stepan Bandera|Stepanu Banderi]].<ref>{{navedi splet |author=|title=Bandera Street appeared in the liberated Izium|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/12/3/7379110/|website=Ukrayinska Pravda |date=3. december 2022|access-date=3. decembra 2022|language=uk}}</ref> ===Ukrajinska diaspora=== Za del zahodnoukrajinske diaspore je Petljura narodni heroj, borec za ukrajinsko neodvisnost, mučenik, ki je navdihnil stotisoče ljudi, da so se borili za neodvisno ukrajinsko državo. Navdihnil je izvirno glasbo <ref>[http://thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=U1SEC889754 Melnyk, Lubomyr<!-- Bot generated title -->]{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in mladinske organizacije.<ref>[http://www.cym.org/us/ellenville/Oselia50_UWarticle.asp Ukrainian Youth Association (CYM) – US<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051024000504/http://www.cym.org/us/ellenville/Oselia50_UWarticle.asp |date=24. oktober 2005 }}</ref> ===Petljura v ukrajinskih ljudskih pesmih=== Med revolucijo je Petljura postal predmet številnih ljudskih pesmi, predvsem kot junak, ki poziva svoje ljudstvo k združitvi proti tujemu zatiranju. Njegovo ime je postalo sinonim za klic po svobodi.<ref>Danylevsky (1947), str. 3.</ref> Petnajst pesmi je posnel etnograf, profesor K. Danilevski. V pesmih je Petljura prikazan kot vojak, podoben Robinu Hoodu, ki se posmehuje [[Pavlo Skoropadski|Skoropadskemu]] in boljševiški Rdeči gardi. Novice o Petljurovem atentatu poleti 1926 so zaznamovali številni upori v vzhodni Ukrajini.<ref>Danylevsky (1947), str. 6.</ref> Upore je sovjetska oblast brutalno zatrla. Slepa [[kobzar]]ja Pavlo Haščenko in Ivan Kučuhura Kučerenko sta sestavila dumo (epsko pesem) v spomin na Simona Petljuro. Petljura je do zdaj edini sodobni ukrajinski politik, kateremu so v spomin ustvarili in zapeli dumo. Duma je postala priljubljena med kobzarji [[Levobrežna Ukrajina|Levobrežne Ukrajine]].<ref>Danylevsky (1947), str. 8.</ref> Sovjeti so poskušali diskreditirali ukrajinskega nacionalnega voditelja. Pojavile so se številne šaljive pesmi, v katerih je Petljura prikazan kot potujoč berač, katerega edino ozemlje je tisto, ki je pod njegovim vozom. Številne predstave, kot sta ''Republika na kolesih'' Jakova Mamontova in opera ''Ščors'' Borisa Liatošinskega ter ''Arsenal'' Georgija Maiborode, prikazujejo Petljuro v negativni luči, kot lakaja, ki je zahodno Ukrajino prodal Poljski. Pesmi se pogosto pojejo na iste melodije kot pesmi, ki so ga opevale med bojem za ukrajinsko neodvisnost leta 1918. Ukrajinci ga v svojih ljudskih pesmih še naprej prikazujejo podobno kot [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] in [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]]. Primerjajo ga s soncem, ki je nenadoma prenehalo sijati. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Danylevskyi/Danylevsky, Rev. Prof. K. (1947). ''Petliura v sertsiakh i pisniakh svoho narodu''. Regensburg: Nakladom filii Tovarystva ukrayinskykh politychnykh v’iazniv v Regensburzi. str. 11. * Danylevskyi/Danylevsky, Rev. Prof. K. O. (1951). ''Petliura v sertsiakh i pisniakh svoho narodu''. Pittsburgh, USA: Vidbytka z Narodnoho Slova. str. 24. * Encyclopedia of Ukraine – Paris-New York 1970, Volume 6, str.&nbsp;2029–30. * {{navedi knjigo|author=Saul S. Friedman |title= Pogromchik: The Assassination of Simon Petlura |year= 1976 |publisher=Hart Publishing |location= New York |isbn= 0805511628 |url= https://books.google.com/books?id=1yxqQgAACAAJ}} * Schwartzbard, Sholom: ''[http://asimplejew.blogspot.com/2006/03/ukrainian-jews-remember.html Over The Years]'' (Inem Loif Fun Yoren). Excerpt from a book by Petliura's assassin explaining his actions. * {{navedi knjigo |editor=Herbert A. Strauss |title= Hostages of modernization: studies on modern antisemitism, 1870-1933/39 |volume= 2 |year= 1993 |publisher= W. de Gruyter |location= Berlin |isbn= 3110137151 |url= https://books.google.com/books?id=QNptAAAAMAAJ}} {{refend}} {{S-start}} {{Succession box| title=Generalni sekretar Ukrajine za vojaške zadeve | before=nov položaj | after=Mikola Porš | years=junij 1917 – januar 1918}} {{Succession box| title=Načelnik glavnega štaba Ukrajine<br/><small>Vrhovni ataman</small> | before=nov položaj | after= Andrij Livicki | years=november 1918 – maj 1926}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petljura, Simon}} [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] 57hqrbroz7qpkxxkg83dtj1fmcz32q3 Mahmud al-Kašgari 0 546953 6687971 6574762 2026-06-11T05:16:23Z Octopus 13285 povezave 6687971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |name = Mahmud al-Kašgari <br/>{{Nobold|{{Lang|ar|محمود الكاشغري}}}} |image = 2015-09-11-080312 - Upal, Mausoleum des Uigurischen Philologen Muhamad Al Kashgari.JPG |caption = Upal, Mavzolej Mahmuda al-Kašgarija |birth_date = 1005 |birth_place = [[Kašgar]], [[Karahanidski kanat]], zdaj Kitajska |nationality = karakanidska |death_date = 1102 |death_place = [[Upal]], [[Karahanidski kanat]], zdaj Kitajska |fields = [[jezikoslovec]], [[leksikograf]], turkolog }} '''Mahmud ibn Husein ibn Mohamed al-Kašgari''' ([[Arabščina|arabsko]] محمود بن الحسين بن محمد الكاشغري, Maḥmūd ibnu 'l-Ḥusayn ibn Muḥammad al-Kāšġarī, [[Kitajščina|kitajsko]] 麻赫穆德·喀什噶里, [[Turščina|turško]] Kaşgarlı Mahmûd) je bil karakanidski učenjak in leksikograf turških jezikov iz [[Kašgar]]ja, * [[1105]], Kašgar, [[Karahanidski kanat]], † [[1102]], Upal, Karakanidski kanat. Njegov oče Husein je bil župan Barskona na jugovzhodu jezera [[Isik Kul]], zdaj v [[Kirgizistan]]u, in sorodnik vladajoče dinastije Karakanidskega kanata. Muhmud al-Kašgari je leta 1057 postal politični begunec in se preselil v [[Bagdad]].<ref>{{navedi splet |title=Mahmud Al- Kashgari - Document - Gale In Context: World History |url=https://go.gale.com/ps/i.do?p=WHIC&u=azstatelibdev&id=GALE%7CBT2358100493&v=2.1&it=r&sid=bookmark-WHIC&asid=229388b8 |access-date=2023-05-11 |website=go.gale.com}}</ref> ==Delo== [[Slika:Kashgari map.jpg|thumb|levo|250px|Zemljevid iz al-Kašgarijevega ''Divana'', 11. stoletje]] Al-Kašgari je preučeval [[Turški jeziki|turške jezike]] svojega časa in v Bagdadu leta 1072–1074<ref name="Bosworth2007">{{navedi knjigo|author=C. Edmund Bosworth|title=Historic Cities of the Islamic World|url=https://books.google.com/books?id=CgawCQAAQBAJ&pg=PA279|date=26 December 2007|publisher=BRILL|isbn=978-90-474-2383-6|pages=279–}}</ref> sestavil prvi celovit slovar turških jezikov z naslovom ''Dīwān Lughāt al-Turk'' (''Kompendij turških jezikov''),<ref>Kemal H. Karpat, ''Studies on Turkish Politics and Society:Selected Articles and Essays'', (Brill, 2004), 441.</ref><ref name="YongPeng2008">{{navedi knjigo|author1=Heming Yong|author2=Jing Peng|title=Chinese Lexicography : A History from 1046 BC to AD 1911: A History from 1046 BC to AD 1911|url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&pg=PA379|date=14 August 2008|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-156167-2|pages=379–80}}</ref><ref>{{cite journal|last=Clauson|first= Gerard|year= 1961|title=The Initial Labial Sounds in the Turkish Languages|journal= Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London |volume= 24|issue= 2|page= 299|doi= 10.1017/S0041977X00091448|jstor= 610169|s2cid= 161263119|url= https://dergipark.org.tr/tr/pub/dilarastirmalari/issue/4716/64613}}</ref><ref name="Tetley2008">{{navedi knjigo|author=G.E. Tetley|title=The Ghaznavid and Seljuk Turks: Poetry as a Source for Iranian History|url=https://books.google.com/books?id=lgx9AgAAQBAJ&pg=PA17|date=27 October 2008|publisher=Routledge|isbn=978-1-134-08439-5|pages=17–}}</ref> namenjen rabi v [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]]. Njegov izčrpen slovar, ki ga je kasneje uredil turški zgodovinar Ali Amiri,<ref>''Ali Amiri'', R. Mantran, '''The Encyclopaedia of Islam''', Vol. I, ed. H.A.R. Gibb, J.H. Kramers, E. Levi-Provencal and J. Schacht, (E.J. Brill, 1986), 391.</ref> vsebuje primerke stare turške poezije različnih žanrov: epika, pastorala, didaktika, lirika in elegika. Vseboval je tudi prvi znani zemljevid območij, ki so jih naseljevala turška ljudstva. Zemljevid hrani Narodna knjižnica v [[Carigrad]]u.<ref>Roudik, Peter. ''The History of the Central Asian Republics''. Greenwood Press, 2007, str. 175.</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin|2}} * Svat Soucek. ''A History of Inner Asia''. Cambridge University Press, 2002. * Ingeborg Hauenschild (2003). ''Die Tierbezeichnungen bei Mahmud al-Kaschgari: eine Untersuchung aus sprach- und kulturhistorischer Sicht''. Otto Harrassowitz Verlag. ISBN 978-3-447-04721-0. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1005]] [[Kategorija:Umrli leta 1102]] [[Kategorija:Jezikoslovci]] [[Kategorija:Turki]] ke6le6rqca83tggmmvqpley77h5bwl5 Keslerjev golobček 0 548634 6687855 6084266 2026-06-10T17:44:15Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Keslerjev globoček]] na stran [[Kesslerjev globoček]] 6687855 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kesslerjev globoček]] 56bv8wv8b5v49ju39umn6k72q8u5xsk Pogovor:Keslerjev golobček 1 548635 6687904 6084268 2026-06-10T19:26:15Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Kesslerjev globoček]] 6687904 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Kesslerjev globoček]] j0p4ivc4p7algf1zpgwcofrf1dcnrbo Slovensko vladno letalo 0 556960 6687793 6676330 2026-06-10T15:22:30Z Nareto 77605 6687793 wikitext text/x-wiki [[Slika:L1-01_D2000_SLOVENIAN_GOVERNMENT_(23946297488).jpg|sličica|Državno letalo [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], 2017 Glasgow]] '''Slovensko vladno letalo''' je letalo (trenutno samo eno) [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki zagotavlja letalski transport najvišjih državnih organov v skladu z mednarodnimi protokolarnimi standardi in predstavlja vse državljane Republike Slovenije kot državo. Predstavniki RS, ki uporabljajo letalo, ne potujejo v svojem imenu, ampak v imenu države, in s tem ima Slovenija osnovno letalsko povezljivost za delovanje države v mednarodnem okolju. Trenutno je v upravljanju [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki poleg tega z njim delujejo v projektu Eurotransplant. Primarno slovensko vladno letalo je [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], [[Registracija zrakoplova|reg]].: L1-01 (MSN: 15) letnik 2003, le-to je po korporativnih standardih že staro (meja 20 let) in ga bo potrebno zamenjati, logična menjava bi bila z sodobnim naslednikom [[Dassault Falcon 7X]], ki ima [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistem upravljanja, poleg tega trenutni Falcon ne more direktno leteti recimor v [[Šanghaj]] ali [[Singapur]], kar se je že večrat izkazalo ob krizah ([[Covid-19]]) kot katastrofalna pomankljivost. Glede na potrebe se za VIP transport uporablja še vojaška letala: * [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], * [[Pilatus PC-6]] (za travo po sloveniji) in * [[Alenia C-27J Spartan]] Slovenija nima VIP vladnega letala kot je [[Airbus]] [[A319]] ali [[Airbus A330|A330]] s katerim bi lahko pripeljali večje število ljudi za potrebe državnih delegacij in predvsem ob krizah reševanja domačih državljanov iz kriznih območji, ko je redni letalski potniški promet prekinjen in vladna letala ostanejo edina možnost za državljane neke države, da se jih evakuira iz kriznih območji. Poleg reševanja ljudi, se takšna letala uporabljajo tudi za prevoz strateške medicinske opreme, zdravil ali katerekoli dobrine, ki ima strateški pomen za državo. Zakaj je velik doseg letala tako pomemben, če bi lahko cenejše letalo samo tankalo na vmesnem postanku, razlog je v temu, da ob krizah nobena država ne dovoli odlet letal s strateško opremo ali zdravili iz njihovega ozemlja, se pravi, če se letalo s cepivi kupljenimi v Tokio pristane vmes v tretji državi ta država za tankanje nebo dovolila vzleta s temi cepivi na krovu ampak jih bo moralo letalo izročiti državi pristanka. Po drugi strani, ko se letalo uporablja za gospodarsko politične goste je zelo nepriročno in kvari ogled Slovenije, da se mora letalo ustavljati in krade čas VIP osebam, ki ga uporabljajo, ker s tem je na slabšem na koncu država. Smisleno je uporabljati klicni znak Air Force One, ki simbolizira predsednika na krovu (vrhovnega povelnika) in klicni znak Air Force Two, ki simbolizira drugi rang državnega vodstva (predsednik ni na krovu), s tem se da jasni korporativni pomen vrhovnemu povelniku obroženih sil in neglede na to, da z njegovim letalom letijo drugi organi države, nikoli ne letijo z Air Force One, ko predsednika ni na krovu. == Upravičenci do letala == [[Slika:German_Air_Force,_Airbus_A340-300,_16+01_(15185684358).jpg|sličica|209x209px|[[Nemčija|Nemško]] vladno letalo 2x [[Airbus A380|Airbus A340]], 2014 Toronto ]][[Slika:Turkey_Government_Airbus_A330-243_Prestige_-_TC-TUR_-_ZRH_(24762534906).jpg|sličica|209x209px|[[Turčija|Turško]] vladno letalo [[Airbus A330]], 2016, Zurich]] Upravičenci do letala so:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/|title=Seznam letov letala Falcon|date=5.1.2023|accessdate=15.3.2024}}</ref> * [[predsednik Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]], * [[predsednik Vlade Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega sveta Republike Slovenije]], * predsednik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]], * predsednik [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovnega sodišča Republike Slovenije]], * [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije]], * člani [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] ([[Minister|ministri]], sekretarji in podporni uslužbenci), * članice [[NATO]] bilateralni sporazumi, * članice [[Evropska unija|EU]] bilateralni sporazumi, * prevoz organov v sklopu projekta Eurotransplant, * protokolarni prevozi tujih državnikov (če jih povabi [[Slovenija|RS]]), * evakuacijski državni leti za varni prevoz svojih državljanov iz nevarnih območij, * [[Humanitarna pomoč|humanintarni leti]] ob [[Naravna katastrofa|naravnih katastrofah]] in množičnih nesrečah, * vsi, ki jim [[vrhovni poveljnik]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] to odredi (poseben interes države) == Vladna letala == [[Slika:Slovak_Government_Flying_Service,_OM-BYA,_Airbus_A319-115_CJ_(33998348613).jpg|sličica|199x199px|[[Slovaška|Slovaško]] vladno letalo [[Airbus A319]]|levo]] V večini držav imajo vlade za svoje potrebe svoja letala, ki jih za njih operirajo državne [[Letalska družba|letalske družbe]] - [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni prevozniki]], teh letal je lahko precej: Nemčija ima floto 25 vladnih letal, Francija 20 vladnih letal, Egipt 26 vladnih letal in Turčija 13 vladnih letal ter mnoge druge države. Zaradi razširjenosti je najbolj popularna družina [[Airbus A320]] v izvedenki A319 oz. ACJ319 [[Airbus Corporate Jets]] z šestimi dodatnimi rezervoarji, ki ima velik doseg do 11.000 km z osmimi VIP potniki, lahko pa prepelje do 50 potnikov. Takšnih VIP letal je v uporabi preko sto. Veliko držav uporablja tudi [[Širokotrupno letalo|širokotrupna]] VIP letala kot sta [[Airbus A330|Airbus A330-200]] Prestige z kapaciteto 60 potnikov in doletom okrog 15.400 km in šitirimotorec [[Airbus A340]] VIP ACJ340-500 s kapaciteto 75 potnikov in doletom 18.500 km, ki mu omogoča let do skoraj vsake točke na zemeljski obli. Tipično se poslovna letala menjujejo, ko dopolnijo starost 10 let, letala, ki so starejša od 20 let pa veljajo že za stara letala. Včasih država tudi pošlje letalo po svoje državljane v primeru evakuacije iz kriznih območji, ker je to dostikrat edina možna tehnična rešitev. Prednost vladnih letal je tudi, da služijo državi v času kriz (kot je bila [[pandemija covida-19]]) in lahko pripeljejo strateško opremo (npr. maske, dihalne aparate, cepiva) direktno iz države proizvajalke (Kitajska, ZDA), kajti če v takšnih kriznih razmerah letalo kje pristane zaradi premalega doleta letala, država v kateri pristane lahko prepreči odhod te strateško pomembne opreme. Neodvisnost si tako država lahko zagotovi samo s svojimi lastniškimi letali z dovolj velikim dosegom. [[Slika:Lockheed_VC-121E_Super_Constellation.jpg|sličica|209x209px|[[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjev]] [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Super Constellation]] v uporabi 1953-61 prvi [[Air Force One]], Ohio]] === Air Force One poimenovanje === ''Glavni članek:'' ''[[Air Force One]]'' Zlasti eno od vladnih letal je postalo del popularne kulture: Air Force One, ki ga uporablja predsednik Združenih držav in ga upravljajo ameriške zračne sile. Ne gre samo za eno letalo ampak za celo floto letal. Klicni znak "Air Force One" je bil ustvarjen leta 1953, potem ko je [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]] s predsednikom [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] vstopil v isti zračni prostor kot let komercialne letalske družbe z isto številko leta in so vladnemu letalu dodelili klicni znak AF One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|title=The White House|accessdate=29.3.2024|archive-date=2022-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220812101901/https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|url-status=dead}}</ref> Air force one je postal sinonim za predsedniško letalo držav. [[Slika:Vice_President_JD_Vance_disembarking_Air_Force_Two.jpg|sličica|210x210_pik|Podpredsednik ZDA [[JD Vance]] na letalu [[Air Force Two]] [[Boeing 757|B757]], Virginija]] ==== Air Force Two ==== ''Glavni članek:'' ''[[Air Force Two]]'' Obstaja tudi letalo s katerim leti [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik ZDA]] (ang. Vice President of the United States) to letalo (v praksi je to spet cela flota letal) uporablja klicno kodo [[Air Force Two]]. [[Richard Nixon]] je bil prvi podpredsenik predsednika [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerja]] leta 1959, ki je koristil ta pozivni znak. ==== Marine One ==== Marine One je klicni znak katerega koli zrakoplova ameriškega marinskega korpusa, ki prevaža predsednika Združenih držav. Od leta 2024 se najpogosteje uporablja za predsedniški transportni helikopter, ki ga upravlja prva eskadrilja marinskih helikopterjev "Nighthawks", najpogosteje kot VH-3D Sea King ali redkeje kot novejši VH-92A Patriot in manjši VH-60N "White Hawk". Vsako letalo marinskega korpusa, ki prevaža podpredsednika Združenih držav brez predsednika, ima klicni znak Marine Two. === Jugoslovanski Air Force One in vojaška VIP letala === ==== Iljušin Il-14S ==== Leta 1952 je na morju prenovljena jahta [[Galeb (ladja)|Galeb]] z 5377 [[Registrska tona|BRT]] začela svojo državno poslanstvo, po zraku pa je leta 1957<ref name=":0" /> sovjetska zveza z [[Nikita Hruščov|Hruščevo]] administracijo poslala ruski regionalni 18 tonski [[Iljušin Il-14|Iljušin Il-14P]] VIP model z dosegom 1.600 km (S/N: 146001121) za predsednika, ki ga niso marali iz uporabe je bil hitro umakjen leta 1963, a so ga vzdrževali do leta 1973, potem so ga upokojili, ker ni bil zanimiv za prodajo, skupaj je imel nalet ob upokojitvi zgolj 113 ur in 166 pristankov. Letalo Il-14S je danes v letalskem muzeju na letališču v Beogradu. ==== Douglas DC-6B ==== [[Slika:DC6-Redbull.jpg|sličica|231x231px|Jugoslovanski Air Force One YU-AFA [[Douglas DC-6|DC-6B&nbsp;]]VIP, msn:45563, v redni uporabi 1959-1969]] Leta 1958 je takratni premier maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] zase in za svoje slavne goste naročil poseben VIP luksuzni model 49 ton težkega [[Združene države Amerike|ameriškega]] dolgoprogaša [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] (S/N: 45563)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|title=Douglas DC-6B Reg. OE-LDM|accessdate=31.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at|publisher=Flying Bulls|archive-date=2022-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf |date=2022-11-16 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|title=history of a specific aircraft|accessdate=15.1.2026|website=aerialvisuals.ca}}</ref> z dosegom 8.340 km, 35 sedeži in avtonomijo 23 ur, letalo je iz tovarne v ZDA poletelo za Jugoslavijo 26. oktobra 1958 z registracijo YU-AFA (S/N 45563)<ref>{{Navedi splet|title=Aerial Visuals - Airframe Dossier - Douglas DC-6B, s/n 110 ZAF, c/n 45563, c/r OE-LDM|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|website=www.aerialvisuals.ca|accessdate=2026-01-15}}</ref>. Letalo je upravljal jugoslovanski nacionalni letalski prevoznik [[JAT|JAT Jugoslovenski Aerotransport]], to je bilo eno izmed zadnjih dveh izdelanih letal DC-6 na svetu obe dve letali, je kupila Jugoslavija. To letalo je bilo prvo potniško letalo v Jugoslaviji sposobno medcelinskih letov in je bilo zelo pomebno za usposabljanje letalskega kadra predvsem pilotov, ki so jih na tip letala prešolali inštruktorji družbe [[KLM|KLM Royal Dutch Airlines]]. Drugo rezervno letalo YU-AFB (S/N 45564)<ref>{{Navedi splet|title=DC-6 Association of Africa|url=https://www.dc-6.co.za/45564.htm|website=www.dc-6.co.za|accessdate=2026-01-15}}</ref> je prišlo naslednji mesec, to letalo je uporabljal JAT tudi celo v rednem potniškem prometu. [[Slika:DC6-B_V5-NCG_(6803019507).jpg|sličica|229x229_pik|DC-6B YU-AFB msn:45564 Namibia Commercial Aviation leta 2001]] Z letalom se je za otvoritev njegove uporabe januarja 1959 Tito odpravil v: [[Indija|Indijo]], [[Etiopija|Etiopijo]], [[Sirija|Sirijo]] in [[Sudan]] vrnil se je februarja 1959.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spomenikdatabase.org/post/from-red-star-to-red-bull-the-history-of-tito-s-douglas-dc-6b|title=From Red Star to Red Bull: The History of Tito's Douglas DC-6B|date=15.2.2021|accessdate=29.3.2024|website=spomenikdatabase}}</ref> Letalo se je pokazalo kot politično izjemno močno transportno sredstvo ter se je povrnilo v mesecu dni, ker je Jugoslavija dobila toliko poslovnih priložnosti, da je bila cena letala že odplačana. Letalo je bilo pomembno tudi za vodenje [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. DC-6B je opravil 55 odprav. Leta 1975 je predsednik prodal obe letali prijatelju [[Zambija|zambijskemu]] državnemu voditelju [[Kenneth Kaunda|Kennethu Kaundi]], uradno je so z njim opravljale zračne sile. Letali so opustili, ko je v Afriki nastopila doba reaktivnih letal, DC-6B je nato letel v letalski družbi Namibia Commercial Aviation do leta 1999 z registracijo V5-NCF. Drugo letalo V5-NCG je letelo še leta 2007. Leta 2000 je letalo (S/N 45563) kupil [[Red Bull|RedBull]] in je preletelo v Salzburg ter šlo na kompleten tri leten remont, ki je bil zaključen leta 2004 letalo je dobilo registracijo N996DM, od takrat naprej kot dragulj njihove flote redno leti v skupini ''The Flying Bulls'' in ga lahko vidimo na letalskih miting, večkrat je bil tudi v Sloveniji. Leta 2013 je letalo dobilo novo avstrisko registracijo OE-LDM. Letalo ni samo unikatni Titov DC-6, ampak je enotno mnenje strokovnjakov, da je ta leteči primerek letala v Salzburgu danes boljši, kot je bil kadark<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|title=IL-18 Crash 3.9.1978|accessdate=26.12.2025|website=Aviation Safety Network}}</ref>oli DC-6, tudi ko je bil nov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.balkanwarhistory.com/2016/06/titos-douglas-dc-6-world-attraction.html|title=Tito's Douglas DC – 6 a world attraction|date=7.6.2016|accessdate=29.3.2024|website=https://www.balkanwarhistory.com/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/en/fleet/douglas-dc-6b|title=DOUGLAS DC-6B|accessdate=29.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at/}}</ref>[[Slika:JAT_Caravelle_Haafke.jpg|sličica|230x230_pik|Jugoslovanska [[Sud Aviation Caravelle]] v uporabi 1969-1979]] ==== Ilyushin Il-18D ==== Leta 1967 jugoslavija kupi sovjetski 64 tonski štirimotorni turbopropelerski avion [[Iljušin Il-18|Ilyushin Il-18D]] (S/N: 187009803) , ki je bil v VIP predsedniški uporabi samo dve leti do 1969, ko je prišla Caravella. Med leti 1969 in 1978 je letalo uporabljal Zvezni izvršni svet in vojno letalstvo. Leta 1978 je Il-18 prodan letalski družbi Air Guinee. 3. septembra 1978 je letalo strmoglavilo pri pristanku v [[Gvineja|Gvineji]] in bilo odpisano, umrlo je 15 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Accident Ilyushin Il-18D 3X-GAX, Sunday 3 September 1978|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|website=aviation-safety.net|accessdate=2026-01-15|first=Harro|last=Ranter}}</ref> V uporabi je bilo še eno letalo IL-18D (S/N: 187009805). ==== Caravelle ==== Leta 1969 je Tito kupil sodobno francosko 46 tonsko reaktivno letalo [[Sud Aviation Caravelle]] (S/N: 241) za regionalne lete po Evropi, ravno tega leta je Caravella postalo prvo letalo z zmogljivostmi CAT III A pristanka in [[Samodejni pristanek|autolanda]] na svetu, leta 1979 je bilo letalo prodano francoski letalski družbi Europe Aero Service.<ref name=":0" /> ==== Boeing 727 ==== [[Slika:Boeing_727-2H9-Adv,_JAT_-_Yugoslav_Airlines_AN2233243.jpg|sličica|229x229px|Dva tromotorna [[Boeing 727]] VIP sta bila uvedena v uporabo leta 1975|levo]] Leta 1975 je Tito kupil dva močna 78 tonska ameriška trimotorna reaktivca [[Boeing 727]]-2L8A VIP (S/N: 21080 in 21040)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/trans.htm|title=Yugoslavia Air Force|accessdate=29.3.2024|website=aeroflight}}</ref>, šele takrat je imel zaupanje za odprodajo štirimotornega batnega Douglasa DC-6B, iz česar se jasno vidi zaupanje v ameriški tehniko na pram vzhodni in evropski. Boeing 727 je bil eden izmed najhitrejših civilnih potniških letal tistega časa in je lahko letel z hitrostjo 0,9 [[Machovo število|Macha]] oz. 961 km/h. B727 je lahko vzletal s kratkih vzletnih stez in gorskih letališč, ki niso bila opremljena za velika letala in kljub temu letel na interkontinentalnih razdaljah. Zaradi treh motorjev B727 ni bil omejen pri dolgih progah kot so bila dvomotorna letala na eno uro leta do najbližjega letališča (za primer odpovedi motorja) in je lahko letel čez morje in ostala področja brez primernih letališč s tem je bil tudi uporabnejši kot dvomotorna letala z [[ETOPS]] odobritvijo. V repu letala je imel Airstair (t.i. zračne stopnice) in ni rabil zunanjih stopnic, če niso bile na voljo. B727 je veljal za najbolj proizvajano [[ozkotrupno letalo]] do konca 1980ih. Leta 1983 so obe letali B727 bili prodani jugoslovanski čarterski družbi [[Aviogenex]], obe letali sta bili preprodani leta 2006 ameriški družbi Pennant Aviation. {| class="wikitable" |+Državna jugoslovanska predsedniška letala !Št. letal ! Letalo !Obdobje ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] in MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |1x |[[Iljušin Il-14]] VIP |1957-1963 |71301 msn 146001121 |'''10'''/ 5 |417 |1600 |7400 |{{URS}} |- |2x | [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] VIP |1958-1975 |YU-AFA msn 45563, YU-AFB msn 45564 | '''35'''/ 5 | style="text-align:right;" | 507 | style="text-align:right;" | 8340 | style="text-align:right;" | 7600 | {{USA}} |- |2x |[[Iljušin Il-18]] |1967-1978 |YU-AIB msn 187009803 73201 msn 187009805 |65/9 | style="text-align: right;" |625 | style="text-align: right;" |6500 | style="text-align: right;" |11800 |{{URS}} |- |1x | [[Sud Aviation Caravelle]] |1969-1979 |74101 msn 241 | '''?'''/ 4 | style="text-align:right;" | 805 | style="text-align:right;" | 1700 | style="text-align:right;" | 12000 | {{FRA}} |- |2x | [[Boeing 727]] VIP |1975-1983 |14301 msn 21080 YU-AKH, 14302 msn 21040 YU-AKD | '''30'''/ 5 | style="text-align:right;" | 961 | style="text-align:right;" | 4700 | style="text-align:right;" | 13000 | {{USA}} |} [[Slika:Yugoslav_Falcon_50_at_Basle_-_July_1984.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Dassault Falcon 50]], 1984, Basel]] Vladna letala so v času Tita imela predvsem gospodarski namen, saj je bilo sklenjenih veliko poslov po svetu za domača družbe ([[Litostroj]], [[SCT]], Gradis, Hidromontaža, [[Metalna Maribor|Metalna]], [[Đuro Đaković (podjetje)|Đuro Đaković]], [[SOKO]]), ki so jih potem izvajale na eni strani na drugi strani pa so letala služila političnemu vplivu na voditelje in urejanje cele vrste političnih vprašanj za potrebe gibanja neuvrščenih, združenih narodov in demokratizacije. Letala so segla velikokrat dlje kot je segel vpliv države po sistemu, ko so z formalnimi pristopi zavozili jim ni preostalo druga, da so poslali delegacijo z letalom, ki je potem rešila ali vsaj omilila problematiko, ki je bila takrat pereča. Letala so omogočala tudi posle izven dosega države na zahodnih trgih, kjer ni bilo uradnih sporazumov a so na takšen način lahko vodilni dostopali do praktično vsega, kar ostale države vzhodnega bloka niso imele. Takšen način delovanja se je potem razpadel z smrtjo Tita, saj naslednika s temi metodami ni bilo. [[Slika:LJ25_Yuguslav_AF_(28343790893).jpg|sličica|239x239px|Vojaški Learjet 25B, 1990, Haag]]Vsaka jugoslovanska republika (Slovenija: LS LRS, Hrvaška: LS LRH itd) je imela še svoja letala za potrebe republiških vlad. Jugoslavija je imela tudi 18 VIP vojaških reaktivnih letal, ki jih je uporabljal VIP vojaški vrh države. [[Slika:Yak-40_71504_V_i_PVO_VS,_september_01,_2012.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Jakovljev Jak-40]], Beograd]] {| class="wikitable" |+Vojaška državna jugoslovanska VIP letala namenjena generalom in admiralom !Št. letal ! Letalo ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |6x | Learjet 25B | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 859 | style="text-align:right;" | 2844 | style="text-align:right;" | 14000 | {{USA}} |- |6x | [[Dassault Falcon 50]] | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 915 | style="text-align:right;" | 6480 | style="text-align:right;" | 14935 | {{FRA}} |- |6x | [[Jakovljev Jak-40]] | '''14'''/4 | style="text-align:right;" | 550 | style="text-align:right;" | 1800 | style="text-align:right;" | 8000 | {{URS}} |} Tako so v Jugoslaviji operirali tri (oz. vsaka republika je imela še svojo) različne flote državnih VIP poslovnih letal: * predsedniško VIP floto * vojaško VIP floto * republiško VIP floto (Hrvaški [[North American Sabreliner]] [[North American Sabreliner|75A]] YU-BLY itd) Poleg teh treh flot letal so imela še vsa pomembnejša velika podjetja svoja zasebna VIP letala za posel: * [[Gorenje (podjetje)|gorenje]] tovarna bele tehnike iz Velenja ([[Cessna Citation|Cessna Citation I]], Cessna Citation II), * Iskra konglomerat elektro opreme iz Kranja ([[Cessna 441 Conquest II]]), * Hidromontaža iz Maribora ([[Antonov An-14]]) * [[INA (podjetje)|INA]] naftna industrija iz Zagreba ([[British Aerospace 125|Hawker-Siddeley HS.125-600B]]), * Montmontaza Zagreb ([[Cessna 402|Cessna 402C Businessliner]]) * Energoinvest inženirsko podjetje iz Sarajeva (Cessna S550 Citation II, Cessna 441 Conquest II, [[Cessna 421|Cessna 421C Golden Eagle III]]) itd. == Zgodovina slovenske republiške flote == {| class="wikitable" |+Letala LS LRS in RS ! Letalo ! Obdobje ! [[Registracija zrakoplova|Reg. št.]] MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) !Napredek ! Izvor |- | [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] | 1953 | YU-CER msn: D-3142<ref>{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain|page=110 - Yugoslavia}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 280 | style="text-align:right;" | 1200 | style="text-align:right;" | 2500 |prvo vladno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 310|Cessna 310F]] | 1961 | YU-BAJ msn: 310-0149<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Druge reg.: SL-CAF | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 330 | style="text-align:right;" | 1600 | style="text-align:right;" | 2500 |dvomotorno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] | 1973 | YU-BIH | '''6'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 440 | style="text-align:right;" | 2750 | style="text-align:right;" | 7600 |prisilno ponjeni motorji, kabina pod tlakom, krilni de-ice (boots) | {{USA}} |- | Learjet 24D | 1975- 1999 | S5-BAB<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref>msn: 24D-320 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 2700 | style="text-align:right;" | 14000 |prvo reaktivno letalo, letenje nad vremenom, vremenski radar | {{USA}} |- | [[Learjet 35|Learjet 35A]] | 1986- 2004<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji let lear jeta|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/zadnji-let-lear-jeta.html|website=old.delo.si|date=2004-12-23|accessdate=2026-01-20|language=sl-si|last=}}</ref> | S5-BAA msn:35-618 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 5300 | style="text-align:right;" | 14000 |izboljšan anti-ice sistem | {{USA}} |- | [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000 EX]] | 2005 | L1-01 msn:15 | '''10'''/ 3 | style="text-align:right;" | 1040 | style="text-align:right;" | 7000 | style="text-align:right;" | 14000 |glass cockpit, stojna višina, [[TCAS|TCAS II]] | {{FRA}} |}[[Slika:YU-BIA_(16232318810).jpg|sličica|250x250_pik|Poslovno letalstvo [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] - [[Cessna]] [[Cessna Citation|Citation I]] 1988 Hannover]] ==== Beechcraft Bonanza 35 ==== V 1950-ih prvo kupljeno letalo izvršnega sveta LS LRS – Ljudske skupščina Ljudske republike Slovenije je bilo enomotorno štirisedežno letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] registracije YU-CER, letalo je bilo proizvedeno leta 1953, med drugim ga je pilotiral tudi [[Branko Ivanuš]], ki je bil predsednik aerokluba pred vojno. Letalo je uporabljal [[Letalski center Maribor]] do leta 1971. ==== Cessna 310F ==== Leta 1961 je LS LRS (Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije) kupila štirisedežno [[Cessna 310|Cessna 310F]] registracije YU-BAJ. To je bilo prvo dvomotorno letalo slovenske vlade. [[Slika:Gates_Learjet_24D_AN0268924.jpg|sličica|Slovensko vladno letalo Learjet 24D 1992 Stuttgart]] ==== Cessna 421 Golden Eagle ==== Leta 1973 je LS LRS kupila osem sedežno [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]]. To je postalo drugo dvomotorno letalo in prvo letalo kabinskega razreda s kabino pod tlakom. Letelo je lahko nad vremenom do višine 9200 metrov. ==== Learjet 24D in Cessna 500 ==== Leta 1975 je LS LRS kupila [[Learjet]] 24D registracije YU-BIH<ref name=":1" /> kot prvo reaktivno slovensko vladno letalo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Government Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight}}</ref> [[Slika:ZURICH_22-26_JAN_2004_GOVERNMENT_OF_SLOVENIA_LEARJET_35A_S5-BAA_(9363888671).jpg|alt=File:ZURICH 22-26 JAN 2004 GOVERNMENT OF SLOVENIA LEARJET 35A S5-BAA (9363888671).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Learjet 35|Learjet 35A]] 2004 Zurich]] Leta 1978 je podjetje [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] iz Velenja kupilo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 500 Citation I]] registracije YU-BIA za prodor na nove trge, s katerim so večkrat leteli tudi predstavniki politike. Gorenje je bilo eno redkih družb v 1970-ih s tako visokim korporativnim poslovnim nivojem, in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na zahodne trge, kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost ter držali močne političnogospodarske vezi tako doma kot v tujini. ==== Learjet 35A in Cessna 550 ==== Leta 1986 je LS LRS kupila drugo reaktivno vladno letalo Learjet 35A registracije S5-BAA,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/19634|title=Naša vlada na službeno potovanje s počeno gumo|date=16.3..2002|accessdate=17.3.2024|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki je bilo v operativni rabi Slovenije do leta 2005. Leta 1989 je podjetje Gorenje kupilo drugo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] registracije S5-BAC, ki so ga prav tako uporabljali predstavniki politike, ko ni bilo plovno vladno letalo. ==== Falcon 2000EX ==== Leta 2005 je slovenska vlada kupila [[Falcon 2000EX]] registracije L1-01 kot tretje reaktivno vladno letalo. [[Slika:L1-01_(EDDT,_2016-08-27).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Falcon 2000EX]] 2016 Berlin Tegel ]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Air Force One]], dve letali ameriškega predsednika == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|L1-01 (aircraft)}} * [https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/ Seznam letov letala Falcon v obdobju 2018–2024], Gov.si * [https://www.instagram.com/jankokene/ Janko Kene], pilot vladnega Falcona, Instagram.com [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Letala]] pbqha04azynu4ur4are0n4jlvd0dwro 6688039 6687793 2026-06-11T09:14:50Z Nareto 77605 /* Douglas DC-6B */ 6688039 wikitext text/x-wiki [[Slika:L1-01_D2000_SLOVENIAN_GOVERNMENT_(23946297488).jpg|sličica|Državno letalo [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], 2017 Glasgow]] '''Slovensko vladno letalo''' je letalo (trenutno samo eno) [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki zagotavlja letalski transport najvišjih državnih organov v skladu z mednarodnimi protokolarnimi standardi in predstavlja vse državljane Republike Slovenije kot državo. Predstavniki RS, ki uporabljajo letalo, ne potujejo v svojem imenu, ampak v imenu države, in s tem ima Slovenija osnovno letalsko povezljivost za delovanje države v mednarodnem okolju. Trenutno je v upravljanju [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki poleg tega z njim delujejo v projektu Eurotransplant. Primarno slovensko vladno letalo je [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], [[Registracija zrakoplova|reg]].: L1-01 (MSN: 15) letnik 2003, le-to je po korporativnih standardih že staro (meja 20 let) in ga bo potrebno zamenjati, logična menjava bi bila z sodobnim naslednikom [[Dassault Falcon 7X]], ki ima [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistem upravljanja, poleg tega trenutni Falcon ne more direktno leteti recimor v [[Šanghaj]] ali [[Singapur]], kar se je že večrat izkazalo ob krizah ([[Covid-19]]) kot katastrofalna pomankljivost. Glede na potrebe se za VIP transport uporablja še vojaška letala: * [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], * [[Pilatus PC-6]] (za travo po sloveniji) in * [[Alenia C-27J Spartan]] Slovenija nima VIP vladnega letala kot je [[Airbus]] [[A319]] ali [[Airbus A330|A330]] s katerim bi lahko pripeljali večje število ljudi za potrebe državnih delegacij in predvsem ob krizah reševanja domačih državljanov iz kriznih območji, ko je redni letalski potniški promet prekinjen in vladna letala ostanejo edina možnost za državljane neke države, da se jih evakuira iz kriznih območji. Poleg reševanja ljudi, se takšna letala uporabljajo tudi za prevoz strateške medicinske opreme, zdravil ali katerekoli dobrine, ki ima strateški pomen za državo. Zakaj je velik doseg letala tako pomemben, če bi lahko cenejše letalo samo tankalo na vmesnem postanku, razlog je v temu, da ob krizah nobena država ne dovoli odlet letal s strateško opremo ali zdravili iz njihovega ozemlja, se pravi, če se letalo s cepivi kupljenimi v Tokio pristane vmes v tretji državi ta država za tankanje nebo dovolila vzleta s temi cepivi na krovu ampak jih bo moralo letalo izročiti državi pristanka. Po drugi strani, ko se letalo uporablja za gospodarsko politične goste je zelo nepriročno in kvari ogled Slovenije, da se mora letalo ustavljati in krade čas VIP osebam, ki ga uporabljajo, ker s tem je na slabšem na koncu država. Smisleno je uporabljati klicni znak Air Force One, ki simbolizira predsednika na krovu (vrhovnega povelnika) in klicni znak Air Force Two, ki simbolizira drugi rang državnega vodstva (predsednik ni na krovu), s tem se da jasni korporativni pomen vrhovnemu povelniku obroženih sil in neglede na to, da z njegovim letalom letijo drugi organi države, nikoli ne letijo z Air Force One, ko predsednika ni na krovu. == Upravičenci do letala == [[Slika:German_Air_Force,_Airbus_A340-300,_16+01_(15185684358).jpg|sličica|209x209px|[[Nemčija|Nemško]] vladno letalo 2x [[Airbus A380|Airbus A340]], 2014 Toronto ]][[Slika:Turkey_Government_Airbus_A330-243_Prestige_-_TC-TUR_-_ZRH_(24762534906).jpg|sličica|209x209px|[[Turčija|Turško]] vladno letalo [[Airbus A330]], 2016, Zurich]] Upravičenci do letala so:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/|title=Seznam letov letala Falcon|date=5.1.2023|accessdate=15.3.2024}}</ref> * [[predsednik Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]], * [[predsednik Vlade Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega sveta Republike Slovenije]], * predsednik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]], * predsednik [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovnega sodišča Republike Slovenije]], * [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije]], * člani [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] ([[Minister|ministri]], sekretarji in podporni uslužbenci), * članice [[NATO]] bilateralni sporazumi, * članice [[Evropska unija|EU]] bilateralni sporazumi, * prevoz organov v sklopu projekta Eurotransplant, * protokolarni prevozi tujih državnikov (če jih povabi [[Slovenija|RS]]), * evakuacijski državni leti za varni prevoz svojih državljanov iz nevarnih območij, * [[Humanitarna pomoč|humanintarni leti]] ob [[Naravna katastrofa|naravnih katastrofah]] in množičnih nesrečah, * vsi, ki jim [[vrhovni poveljnik]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] to odredi (poseben interes države) == Vladna letala == [[Slika:Slovak_Government_Flying_Service,_OM-BYA,_Airbus_A319-115_CJ_(33998348613).jpg|sličica|199x199px|[[Slovaška|Slovaško]] vladno letalo [[Airbus A319]]|levo]] V večini držav imajo vlade za svoje potrebe svoja letala, ki jih za njih operirajo državne [[Letalska družba|letalske družbe]] - [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni prevozniki]], teh letal je lahko precej: Nemčija ima floto 25 vladnih letal, Francija 20 vladnih letal, Egipt 26 vladnih letal in Turčija 13 vladnih letal ter mnoge druge države. Zaradi razširjenosti je najbolj popularna družina [[Airbus A320]] v izvedenki A319 oz. ACJ319 [[Airbus Corporate Jets]] z šestimi dodatnimi rezervoarji, ki ima velik doseg do 11.000 km z osmimi VIP potniki, lahko pa prepelje do 50 potnikov. Takšnih VIP letal je v uporabi preko sto. Veliko držav uporablja tudi [[Širokotrupno letalo|širokotrupna]] VIP letala kot sta [[Airbus A330|Airbus A330-200]] Prestige z kapaciteto 60 potnikov in doletom okrog 15.400 km in šitirimotorec [[Airbus A340]] VIP ACJ340-500 s kapaciteto 75 potnikov in doletom 18.500 km, ki mu omogoča let do skoraj vsake točke na zemeljski obli. Tipično se poslovna letala menjujejo, ko dopolnijo starost 10 let, letala, ki so starejša od 20 let pa veljajo že za stara letala. Včasih država tudi pošlje letalo po svoje državljane v primeru evakuacije iz kriznih območji, ker je to dostikrat edina možna tehnična rešitev. Prednost vladnih letal je tudi, da služijo državi v času kriz (kot je bila [[pandemija covida-19]]) in lahko pripeljejo strateško opremo (npr. maske, dihalne aparate, cepiva) direktno iz države proizvajalke (Kitajska, ZDA), kajti če v takšnih kriznih razmerah letalo kje pristane zaradi premalega doleta letala, država v kateri pristane lahko prepreči odhod te strateško pomembne opreme. Neodvisnost si tako država lahko zagotovi samo s svojimi lastniškimi letali z dovolj velikim dosegom. [[Slika:Lockheed_VC-121E_Super_Constellation.jpg|sličica|209x209px|[[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjev]] [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Super Constellation]] v uporabi 1953-61 prvi [[Air Force One]], Ohio]] === Air Force One poimenovanje === ''Glavni članek:'' ''[[Air Force One]]'' Zlasti eno od vladnih letal je postalo del popularne kulture: Air Force One, ki ga uporablja predsednik Združenih držav in ga upravljajo ameriške zračne sile. Ne gre samo za eno letalo ampak za celo floto letal. Klicni znak "Air Force One" je bil ustvarjen leta 1953, potem ko je [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]] s predsednikom [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] vstopil v isti zračni prostor kot let komercialne letalske družbe z isto številko leta in so vladnemu letalu dodelili klicni znak AF One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|title=The White House|accessdate=29.3.2024|archive-date=2022-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220812101901/https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|url-status=dead}}</ref> Air force one je postal sinonim za predsedniško letalo držav. [[Slika:Vice_President_JD_Vance_disembarking_Air_Force_Two.jpg|sličica|210x210_pik|Podpredsednik ZDA [[JD Vance]] na letalu [[Air Force Two]] [[Boeing 757|B757]], Virginija]] ==== Air Force Two ==== ''Glavni članek:'' ''[[Air Force Two]]'' Obstaja tudi letalo s katerim leti [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik ZDA]] (ang. Vice President of the United States) to letalo (v praksi je to spet cela flota letal) uporablja klicno kodo [[Air Force Two]]. [[Richard Nixon]] je bil prvi podpredsenik predsednika [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerja]] leta 1959, ki je koristil ta pozivni znak. ==== Marine One ==== Marine One je klicni znak katerega koli zrakoplova ameriškega marinskega korpusa, ki prevaža predsednika Združenih držav. Od leta 2024 se najpogosteje uporablja za predsedniški transportni helikopter, ki ga upravlja prva eskadrilja marinskih helikopterjev "Nighthawks", najpogosteje kot VH-3D Sea King ali redkeje kot novejši VH-92A Patriot in manjši VH-60N "White Hawk". Vsako letalo marinskega korpusa, ki prevaža podpredsednika Združenih držav brez predsednika, ima klicni znak Marine Two. === Jugoslovanski Air Force One in vojaška VIP letala === ==== Iljušin Il-14S ==== Leta 1952 je na morju prenovljena jahta [[Galeb (ladja)|Galeb]] z 5377 [[Registrska tona|BRT]] začela svojo državno poslanstvo, po zraku pa je leta 1957<ref name=":0" /> sovjetska zveza z [[Nikita Hruščov|Hruščevo]] administracijo poslala ruski regionalni 18 tonski [[Iljušin Il-14|Iljušin Il-14P]] VIP model z dosegom 1.600 km (S/N: 146001121) za predsednika, ki ga niso marali iz uporabe je bil hitro umakjen leta 1963, a so ga vzdrževali do leta 1973, potem so ga upokojili, ker ni bil zanimiv za prodajo, skupaj je imel nalet ob upokojitvi zgolj 113 ur in 166 pristankov. Letalo Il-14S je danes v letalskem muzeju na letališču v Beogradu. ==== Douglas DC-6B ==== [[Slika:DC6-Redbull.jpg|sličica|231x231px|Jugoslovanski Air Force One YU-AFA [[Douglas DC-6|DC-6B&nbsp;]]VIP, msn:45563, v redni uporabi 1959-1969]] Leta 1958 je takratni premier maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] zase in za svoje slavne goste naročil poseben VIP luksuzni model 49 ton težkega [[Združene države Amerike|ameriškega]] dolgoprogaša [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] (S/N: 45563)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|title=Douglas DC-6B Reg. OE-LDM|accessdate=31.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at|publisher=Flying Bulls|archive-date=2022-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf |date=2022-11-16 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|title=history of a specific aircraft|accessdate=15.1.2026|website=aerialvisuals.ca}}</ref> z dosegom 8.340 km, 35 sedeži in avtonomijo 23 ur, letalo je iz tovarne v ZDA poletelo za Jugoslavijo 26. oktobra 1958 z registracijo YU-AFA (S/N 45563), <ref>{{Navedi splet|title=Aerial Visuals - Airframe Dossier - Douglas DC-6B, s/n 110 ZAF, c/n 45563, c/r OE-LDM|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|website=www.aerialvisuals.ca|accessdate=2026-01-15}}</ref>kasneje predstavljen v JRV i PVO kot 7451, 73101, 7511. Letalo je upravljal jugoslovanski nacionalni letalski prevoznik [[JAT|JAT Jugoslovenski Aerotransport]], to je bilo eno izmed zadnjih dveh izdelanih letal DC-6 na svetu obe dve letali, je kupila Jugoslavija. To letalo je bilo prvo potniško letalo v Jugoslaviji sposobno medcelinskih letov in je bilo zelo pomebno za usposabljanje letalskega kadra predvsem pilotov, ki so jih na tip letala prešolali inštruktorji družbe [[KLM|KLM Royal Dutch Airlines]]. Drugo rezervno letalo YU-AFB (S/N 45564)<ref>{{Navedi splet|title=DC-6 Association of Africa|url=https://www.dc-6.co.za/45564.htm|website=www.dc-6.co.za|accessdate=2026-01-15}}</ref> je prišlo naslednji mesec, to letalo je uporabljal JAT tudi celo v rednem potniškem prometu. Posebnost predsedniškega letala, da je bil to DC-6B z najboljšo zvočno izolacijo na svetu in v potniški kabini je vladala tišina, ne glede nato, da so ga poganjali 4 zvezdasti motorji z 72 valji skupaj, veliko letalskih strokovnjakov, ki so izkusili letenje z njim je bilo šokiranih, da je lahko DC-6B tako tih avion.<ref>{{Citat|title=MRAČNE TAJNE TITOVOG AVIONA – DOUGLAS DC-6B {{!}} Prava Istina|url=https://www.youtube.com/watch?v=Wr4onuJ82u0|date=2026-06-01|accessdate=2026-06-11|last=Prava Istina}}</ref> [[Slika:DC6-B_V5-NCG_(6803019507).jpg|sličica|229x229_pik|DC-6B YU-AFB msn:45564 Namibia Commercial Aviation leta 2001]] Z letalom se je za otvoritev njegove uporabe januarja 1959 Tito odpravil v: [[Indija|Indijo]], [[Etiopija|Etiopijo]], [[Sirija|Sirijo]] in [[Sudan]] vrnil se je februarja 1959.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spomenikdatabase.org/post/from-red-star-to-red-bull-the-history-of-tito-s-douglas-dc-6b|title=From Red Star to Red Bull: The History of Tito's Douglas DC-6B|date=15.2.2021|accessdate=29.3.2024|website=spomenikdatabase}}</ref> Letalo se je pokazalo kot politično izjemno močno transportno sredstvo ter se je povrnilo v mesecu dni, ker je Jugoslavija dobila toliko poslovnih priložnosti, da je bila cena letala že odplačana. Letalo je bilo pomembno tudi za vodenje [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. DC-6B je opravil 55 odprav. Leta 1975 je predsednik prodal obe letali prijatelju [[Zambija|zambijskemu]] državnemu voditelju [[Kenneth Kaunda|Kennethu Kaundi]], uradno je so z njim opravljale zračne sile. Letali so opustili, ko je v Afriki nastopila doba reaktivnih letal, DC-6B je nato letel v letalski družbi Namibia Commercial Aviation do leta 1999 z registracijo V5-NCF. Drugo letalo V5-NCG je letelo še leta 2007. Leta 2000 je letalo (S/N 45563) kupil [[Red Bull|RedBull]] in je preletelo v Salzburg ter šlo na kompleten tri leten remont, ki je bil zaključen leta 2004 letalo je dobilo registracijo N996DM, od takrat naprej kot dragulj njihove flote redno leti v skupini ''The Flying Bulls'' in ga lahko vidimo na letalskih miting, večkrat je bil tudi v Sloveniji. Leta 2013 je letalo dobilo novo avstrisko registracijo OE-LDM. Letalo ni samo unikatni Titov DC-6, ampak je enotno mnenje strokovnjakov, da je ta leteči primerek letala v Salzburgu danes boljši, kot je bil kadark<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|title=IL-18 Crash 3.9.1978|accessdate=26.12.2025|website=Aviation Safety Network}}</ref>oli DC-6, tudi ko je bil nov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.balkanwarhistory.com/2016/06/titos-douglas-dc-6-world-attraction.html|title=Tito's Douglas DC – 6 a world attraction|date=7.6.2016|accessdate=29.3.2024|website=https://www.balkanwarhistory.com/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/en/fleet/douglas-dc-6b|title=DOUGLAS DC-6B|accessdate=29.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at/}}</ref>[[Slika:JAT_Caravelle_Haafke.jpg|sličica|230x230_pik|Jugoslovanska [[Sud Aviation Caravelle]] v uporabi 1969-1979]] ==== Ilyushin Il-18D ==== Leta 1967 jugoslavija kupi sovjetski 64 tonski štirimotorni turbopropelerski avion [[Iljušin Il-18|Ilyushin Il-18D]] (S/N: 187009803) , ki je bil v VIP predsedniški uporabi samo dve leti do 1969, ko je prišla Caravella. Med leti 1969 in 1978 je letalo uporabljal Zvezni izvršni svet in vojno letalstvo. Leta 1978 je Il-18 prodan letalski družbi Air Guinee. 3. septembra 1978 je letalo strmoglavilo pri pristanku v [[Gvineja|Gvineji]] in bilo odpisano, umrlo je 15 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Accident Ilyushin Il-18D 3X-GAX, Sunday 3 September 1978|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|website=aviation-safety.net|accessdate=2026-01-15|first=Harro|last=Ranter}}</ref> V uporabi je bilo še eno letalo IL-18D (S/N: 187009805). ==== Caravelle ==== Leta 1969 je Tito kupil sodobno francosko 46 tonsko reaktivno letalo [[Sud Aviation Caravelle]] (S/N: 241) za regionalne lete po Evropi, ravno tega leta je Caravella postalo prvo letalo z zmogljivostmi CAT III A pristanka in [[Samodejni pristanek|autolanda]] na svetu, leta 1979 je bilo letalo prodano francoski letalski družbi Europe Aero Service.<ref name=":0" /> ==== Boeing 727 ==== [[Slika:Boeing_727-2H9-Adv,_JAT_-_Yugoslav_Airlines_AN2233243.jpg|sličica|229x229px|Dva tromotorna [[Boeing 727]] VIP sta bila uvedena v uporabo leta 1975|levo]] Leta 1975 je Tito kupil dva močna 78 tonska ameriška trimotorna reaktivca [[Boeing 727]]-2L8A VIP (S/N: 21080 in 21040)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/trans.htm|title=Yugoslavia Air Force|accessdate=29.3.2024|website=aeroflight}}</ref>, šele takrat je imel zaupanje za odprodajo štirimotornega batnega Douglasa DC-6B, iz česar se jasno vidi zaupanje v ameriški tehniko na pram vzhodni in evropski. Boeing 727 je bil eden izmed najhitrejših civilnih potniških letal tistega časa in je lahko letel z hitrostjo 0,9 [[Machovo število|Macha]] oz. 961 km/h. B727 je lahko vzletal s kratkih vzletnih stez in gorskih letališč, ki niso bila opremljena za velika letala in kljub temu letel na interkontinentalnih razdaljah. Zaradi treh motorjev B727 ni bil omejen pri dolgih progah kot so bila dvomotorna letala na eno uro leta do najbližjega letališča (za primer odpovedi motorja) in je lahko letel čez morje in ostala področja brez primernih letališč s tem je bil tudi uporabnejši kot dvomotorna letala z [[ETOPS]] odobritvijo. V repu letala je imel Airstair (t.i. zračne stopnice) in ni rabil zunanjih stopnic, če niso bile na voljo. B727 je veljal za najbolj proizvajano [[ozkotrupno letalo]] do konca 1980ih. Leta 1983 so obe letali B727 bili prodani jugoslovanski čarterski družbi [[Aviogenex]], obe letali sta bili preprodani leta 2006 ameriški družbi Pennant Aviation. {| class="wikitable" |+Državna jugoslovanska predsedniška letala !Št. letal ! Letalo !Obdobje ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] in MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |1x |[[Iljušin Il-14]] VIP |1957-1963 |71301 msn 146001121 |'''10'''/ 5 |417 |1600 |7400 |{{URS}} |- |2x | [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] VIP |1958-1975 |YU-AFA msn 45563, YU-AFB msn 45564 | '''35'''/ 5 | style="text-align:right;" | 507 | style="text-align:right;" | 8340 | style="text-align:right;" | 7600 | {{USA}} |- |2x |[[Iljušin Il-18]] |1967-1978 |YU-AIB msn 187009803 73201 msn 187009805 |65/9 | style="text-align: right;" |625 | style="text-align: right;" |6500 | style="text-align: right;" |11800 |{{URS}} |- |1x | [[Sud Aviation Caravelle]] |1969-1979 |74101 msn 241 | '''?'''/ 4 | style="text-align:right;" | 805 | style="text-align:right;" | 1700 | style="text-align:right;" | 12000 | {{FRA}} |- |2x | [[Boeing 727]] VIP |1975-1983 |14301 msn 21080 YU-AKH, 14302 msn 21040 YU-AKD | '''30'''/ 5 | style="text-align:right;" | 961 | style="text-align:right;" | 4700 | style="text-align:right;" | 13000 | {{USA}} |} [[Slika:Yugoslav_Falcon_50_at_Basle_-_July_1984.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Dassault Falcon 50]], 1984, Basel]] Vladna letala so v času Tita imela predvsem gospodarski namen, saj je bilo sklenjenih veliko poslov po svetu za domača družbe ([[Litostroj]], [[SCT]], Gradis, Hidromontaža, [[Metalna Maribor|Metalna]], [[Đuro Đaković (podjetje)|Đuro Đaković]], [[SOKO]]), ki so jih potem izvajale na eni strani na drugi strani pa so letala služila političnemu vplivu na voditelje in urejanje cele vrste političnih vprašanj za potrebe gibanja neuvrščenih, združenih narodov in demokratizacije. Letala so segla velikokrat dlje kot je segel vpliv države po sistemu, ko so z formalnimi pristopi zavozili jim ni preostalo druga, da so poslali delegacijo z letalom, ki je potem rešila ali vsaj omilila problematiko, ki je bila takrat pereča. Letala so omogočala tudi posle izven dosega države na zahodnih trgih, kjer ni bilo uradnih sporazumov a so na takšen način lahko vodilni dostopali do praktično vsega, kar ostale države vzhodnega bloka niso imele. Takšen način delovanja se je potem razpadel z smrtjo Tita, saj naslednika s temi metodami ni bilo. [[Slika:LJ25_Yuguslav_AF_(28343790893).jpg|sličica|239x239px|Vojaški Learjet 25B, 1990, Haag]]Vsaka jugoslovanska republika (Slovenija: LS LRS, Hrvaška: LS LRH itd) je imela še svoja letala za potrebe republiških vlad. Jugoslavija je imela tudi 18 VIP vojaških reaktivnih letal, ki jih je uporabljal VIP vojaški vrh države. [[Slika:Yak-40_71504_V_i_PVO_VS,_september_01,_2012.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Jakovljev Jak-40]], Beograd]] {| class="wikitable" |+Vojaška državna jugoslovanska VIP letala namenjena generalom in admiralom !Št. letal ! Letalo ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |6x | Learjet 25B | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 859 | style="text-align:right;" | 2844 | style="text-align:right;" | 14000 | {{USA}} |- |6x | [[Dassault Falcon 50]] | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 915 | style="text-align:right;" | 6480 | style="text-align:right;" | 14935 | {{FRA}} |- |6x | [[Jakovljev Jak-40]] | '''14'''/4 | style="text-align:right;" | 550 | style="text-align:right;" | 1800 | style="text-align:right;" | 8000 | {{URS}} |} Tako so v Jugoslaviji operirali tri (oz. vsaka republika je imela še svojo) različne flote državnih VIP poslovnih letal: * predsedniško VIP floto * vojaško VIP floto * republiško VIP floto (Hrvaški [[North American Sabreliner]] [[North American Sabreliner|75A]] YU-BLY itd) Poleg teh treh flot letal so imela še vsa pomembnejša velika podjetja svoja zasebna VIP letala za posel: * [[Gorenje (podjetje)|gorenje]] tovarna bele tehnike iz Velenja ([[Cessna Citation|Cessna Citation I]], Cessna Citation II), * Iskra konglomerat elektro opreme iz Kranja ([[Cessna 441 Conquest II]]), * Hidromontaža iz Maribora ([[Antonov An-14]]) * [[INA (podjetje)|INA]] naftna industrija iz Zagreba ([[British Aerospace 125|Hawker-Siddeley HS.125-600B]]), * Montmontaza Zagreb ([[Cessna 402|Cessna 402C Businessliner]]) * Energoinvest inženirsko podjetje iz Sarajeva (Cessna S550 Citation II, Cessna 441 Conquest II, [[Cessna 421|Cessna 421C Golden Eagle III]]) itd. == Zgodovina slovenske republiške flote == {| class="wikitable" |+Letala LS LRS in RS ! Letalo ! Obdobje ! [[Registracija zrakoplova|Reg. št.]] MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) !Napredek ! Izvor |- | [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] | 1953 | YU-CER msn: D-3142<ref>{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain|page=110 - Yugoslavia}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 280 | style="text-align:right;" | 1200 | style="text-align:right;" | 2500 |prvo vladno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 310|Cessna 310F]] | 1961 | YU-BAJ msn: 310-0149<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Druge reg.: SL-CAF | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 330 | style="text-align:right;" | 1600 | style="text-align:right;" | 2500 |dvomotorno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] | 1973 | YU-BIH | '''6'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 440 | style="text-align:right;" | 2750 | style="text-align:right;" | 7600 |prisilno ponjeni motorji, kabina pod tlakom, krilni de-ice (boots) | {{USA}} |- | Learjet 24D | 1975- 1999 | S5-BAB<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref>msn: 24D-320 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 2700 | style="text-align:right;" | 14000 |prvo reaktivno letalo, letenje nad vremenom, vremenski radar | {{USA}} |- | [[Learjet 35|Learjet 35A]] | 1986- 2004<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji let lear jeta|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/zadnji-let-lear-jeta.html|website=old.delo.si|date=2004-12-23|accessdate=2026-01-20|language=sl-si|last=}}</ref> | S5-BAA msn:35-618 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 5300 | style="text-align:right;" | 14000 |izboljšan anti-ice sistem | {{USA}} |- | [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000 EX]] | 2005 | L1-01 msn:15 | '''10'''/ 3 | style="text-align:right;" | 1040 | style="text-align:right;" | 7000 | style="text-align:right;" | 14000 |glass cockpit, stojna višina, [[TCAS|TCAS II]] | {{FRA}} |}[[Slika:YU-BIA_(16232318810).jpg|sličica|250x250_pik|Poslovno letalstvo [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] - [[Cessna]] [[Cessna Citation|Citation I]] 1988 Hannover]] ==== Beechcraft Bonanza 35 ==== V 1950-ih prvo kupljeno letalo izvršnega sveta LS LRS – Ljudske skupščina Ljudske republike Slovenije je bilo enomotorno štirisedežno letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] registracije YU-CER, letalo je bilo proizvedeno leta 1953, med drugim ga je pilotiral tudi [[Branko Ivanuš]], ki je bil predsednik aerokluba pred vojno. Letalo je uporabljal [[Letalski center Maribor]] do leta 1971. ==== Cessna 310F ==== Leta 1961 je LS LRS (Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije) kupila štirisedežno [[Cessna 310|Cessna 310F]] registracije YU-BAJ. To je bilo prvo dvomotorno letalo slovenske vlade. [[Slika:Gates_Learjet_24D_AN0268924.jpg|sličica|Slovensko vladno letalo Learjet 24D 1992 Stuttgart]] ==== Cessna 421 Golden Eagle ==== Leta 1973 je LS LRS kupila osem sedežno [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]]. To je postalo drugo dvomotorno letalo in prvo letalo kabinskega razreda s kabino pod tlakom. Letelo je lahko nad vremenom do višine 9200 metrov. ==== Learjet 24D in Cessna 500 ==== Leta 1975 je LS LRS kupila [[Learjet]] 24D registracije YU-BIH<ref name=":1" /> kot prvo reaktivno slovensko vladno letalo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Government Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight}}</ref> [[Slika:ZURICH_22-26_JAN_2004_GOVERNMENT_OF_SLOVENIA_LEARJET_35A_S5-BAA_(9363888671).jpg|alt=File:ZURICH 22-26 JAN 2004 GOVERNMENT OF SLOVENIA LEARJET 35A S5-BAA (9363888671).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Learjet 35|Learjet 35A]] 2004 Zurich]] Leta 1978 je podjetje [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] iz Velenja kupilo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 500 Citation I]] registracije YU-BIA za prodor na nove trge, s katerim so večkrat leteli tudi predstavniki politike. Gorenje je bilo eno redkih družb v 1970-ih s tako visokim korporativnim poslovnim nivojem, in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na zahodne trge, kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost ter držali močne političnogospodarske vezi tako doma kot v tujini. ==== Learjet 35A in Cessna 550 ==== Leta 1986 je LS LRS kupila drugo reaktivno vladno letalo Learjet 35A registracije S5-BAA,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/19634|title=Naša vlada na službeno potovanje s počeno gumo|date=16.3..2002|accessdate=17.3.2024|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki je bilo v operativni rabi Slovenije do leta 2005. Leta 1989 je podjetje Gorenje kupilo drugo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] registracije S5-BAC, ki so ga prav tako uporabljali predstavniki politike, ko ni bilo plovno vladno letalo. ==== Falcon 2000EX ==== Leta 2005 je slovenska vlada kupila [[Falcon 2000EX]] registracije L1-01 kot tretje reaktivno vladno letalo. [[Slika:L1-01_(EDDT,_2016-08-27).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Falcon 2000EX]] 2016 Berlin Tegel ]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Air Force One]], dve letali ameriškega predsednika == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|L1-01 (aircraft)}} * [https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/ Seznam letov letala Falcon v obdobju 2018–2024], Gov.si * [https://www.instagram.com/jankokene/ Janko Kene], pilot vladnega Falcona, Instagram.com [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Letala]] 7j4u61uab5safnhzp1dk11joi8r48rl 6688062 6688039 2026-06-11T10:40:05Z Nareto 77605 /* Douglas DC-6B */ 6688062 wikitext text/x-wiki [[Slika:L1-01_D2000_SLOVENIAN_GOVERNMENT_(23946297488).jpg|sličica|Državno letalo [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], 2017 Glasgow]] '''Slovensko vladno letalo''' je letalo (trenutno samo eno) [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki zagotavlja letalski transport najvišjih državnih organov v skladu z mednarodnimi protokolarnimi standardi in predstavlja vse državljane Republike Slovenije kot državo. Predstavniki RS, ki uporabljajo letalo, ne potujejo v svojem imenu, ampak v imenu države, in s tem ima Slovenija osnovno letalsko povezljivost za delovanje države v mednarodnem okolju. Trenutno je v upravljanju [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki poleg tega z njim delujejo v projektu Eurotransplant. Primarno slovensko vladno letalo je [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], [[Registracija zrakoplova|reg]].: L1-01 (MSN: 15) letnik 2003, le-to je po korporativnih standardih že staro (meja 20 let) in ga bo potrebno zamenjati, logična menjava bi bila z sodobnim naslednikom [[Dassault Falcon 7X]], ki ima [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistem upravljanja, poleg tega trenutni Falcon ne more direktno leteti recimor v [[Šanghaj]] ali [[Singapur]], kar se je že večrat izkazalo ob krizah ([[Covid-19]]) kot katastrofalna pomankljivost. Glede na potrebe se za VIP transport uporablja še vojaška letala: * [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], * [[Pilatus PC-6]] (za travo po sloveniji) in * [[Alenia C-27J Spartan]] Slovenija nima VIP vladnega letala kot je [[Airbus]] [[A319]] ali [[Airbus A330|A330]] s katerim bi lahko pripeljali večje število ljudi za potrebe državnih delegacij in predvsem ob krizah reševanja domačih državljanov iz kriznih območji, ko je redni letalski potniški promet prekinjen in vladna letala ostanejo edina možnost za državljane neke države, da se jih evakuira iz kriznih območji. Poleg reševanja ljudi, se takšna letala uporabljajo tudi za prevoz strateške medicinske opreme, zdravil ali katerekoli dobrine, ki ima strateški pomen za državo. Zakaj je velik doseg letala tako pomemben, če bi lahko cenejše letalo samo tankalo na vmesnem postanku, razlog je v temu, da ob krizah nobena država ne dovoli odlet letal s strateško opremo ali zdravili iz njihovega ozemlja, se pravi, če se letalo s cepivi kupljenimi v Tokio pristane vmes v tretji državi ta država za tankanje nebo dovolila vzleta s temi cepivi na krovu ampak jih bo moralo letalo izročiti državi pristanka. Po drugi strani, ko se letalo uporablja za gospodarsko politične goste je zelo nepriročno in kvari ogled Slovenije, da se mora letalo ustavljati in krade čas VIP osebam, ki ga uporabljajo, ker s tem je na slabšem na koncu država. Smisleno je uporabljati klicni znak Air Force One, ki simbolizira predsednika na krovu (vrhovnega povelnika) in klicni znak Air Force Two, ki simbolizira drugi rang državnega vodstva (predsednik ni na krovu), s tem se da jasni korporativni pomen vrhovnemu povelniku obroženih sil in neglede na to, da z njegovim letalom letijo drugi organi države, nikoli ne letijo z Air Force One, ko predsednika ni na krovu. == Upravičenci do letala == [[Slika:German_Air_Force,_Airbus_A340-300,_16+01_(15185684358).jpg|sličica|209x209px|[[Nemčija|Nemško]] vladno letalo 2x [[Airbus A380|Airbus A340]], 2014 Toronto ]][[Slika:Turkey_Government_Airbus_A330-243_Prestige_-_TC-TUR_-_ZRH_(24762534906).jpg|sličica|209x209px|[[Turčija|Turško]] vladno letalo [[Airbus A330]], 2016, Zurich]] Upravičenci do letala so:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/|title=Seznam letov letala Falcon|date=5.1.2023|accessdate=15.3.2024}}</ref> * [[predsednik Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]], * [[predsednik Vlade Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega sveta Republike Slovenije]], * predsednik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]], * predsednik [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovnega sodišča Republike Slovenije]], * [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije]], * člani [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] ([[Minister|ministri]], sekretarji in podporni uslužbenci), * članice [[NATO]] bilateralni sporazumi, * članice [[Evropska unija|EU]] bilateralni sporazumi, * prevoz organov v sklopu projekta Eurotransplant, * protokolarni prevozi tujih državnikov (če jih povabi [[Slovenija|RS]]), * evakuacijski državni leti za varni prevoz svojih državljanov iz nevarnih območij, * [[Humanitarna pomoč|humanintarni leti]] ob [[Naravna katastrofa|naravnih katastrofah]] in množičnih nesrečah, * vsi, ki jim [[vrhovni poveljnik]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] to odredi (poseben interes države) == Vladna letala == [[Slika:Slovak_Government_Flying_Service,_OM-BYA,_Airbus_A319-115_CJ_(33998348613).jpg|sličica|199x199px|[[Slovaška|Slovaško]] vladno letalo [[Airbus A319]]|levo]] V večini držav imajo vlade za svoje potrebe svoja letala, ki jih za njih operirajo državne [[Letalska družba|letalske družbe]] - [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni prevozniki]], teh letal je lahko precej: Nemčija ima floto 25 vladnih letal, Francija 20 vladnih letal, Egipt 26 vladnih letal in Turčija 13 vladnih letal ter mnoge druge države. Zaradi razširjenosti je najbolj popularna družina [[Airbus A320]] v izvedenki A319 oz. ACJ319 [[Airbus Corporate Jets]] z šestimi dodatnimi rezervoarji, ki ima velik doseg do 11.000 km z osmimi VIP potniki, lahko pa prepelje do 50 potnikov. Takšnih VIP letal je v uporabi preko sto. Veliko držav uporablja tudi [[Širokotrupno letalo|širokotrupna]] VIP letala kot sta [[Airbus A330|Airbus A330-200]] Prestige z kapaciteto 60 potnikov in doletom okrog 15.400 km in šitirimotorec [[Airbus A340]] VIP ACJ340-500 s kapaciteto 75 potnikov in doletom 18.500 km, ki mu omogoča let do skoraj vsake točke na zemeljski obli. Tipično se poslovna letala menjujejo, ko dopolnijo starost 10 let, letala, ki so starejša od 20 let pa veljajo že za stara letala. Včasih država tudi pošlje letalo po svoje državljane v primeru evakuacije iz kriznih območji, ker je to dostikrat edina možna tehnična rešitev. Prednost vladnih letal je tudi, da služijo državi v času kriz (kot je bila [[pandemija covida-19]]) in lahko pripeljejo strateško opremo (npr. maske, dihalne aparate, cepiva) direktno iz države proizvajalke (Kitajska, ZDA), kajti če v takšnih kriznih razmerah letalo kje pristane zaradi premalega doleta letala, država v kateri pristane lahko prepreči odhod te strateško pomembne opreme. Neodvisnost si tako država lahko zagotovi samo s svojimi lastniškimi letali z dovolj velikim dosegom. [[Slika:Lockheed_VC-121E_Super_Constellation.jpg|sličica|209x209px|[[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjev]] [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Super Constellation]] v uporabi 1953-61 prvi [[Air Force One]], Ohio]] === Air Force One poimenovanje === ''Glavni članek:'' ''[[Air Force One]]'' Zlasti eno od vladnih letal je postalo del popularne kulture: Air Force One, ki ga uporablja predsednik Združenih držav in ga upravljajo ameriške zračne sile. Ne gre samo za eno letalo ampak za celo floto letal. Klicni znak "Air Force One" je bil ustvarjen leta 1953, potem ko je [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]] s predsednikom [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] vstopil v isti zračni prostor kot let komercialne letalske družbe z isto številko leta in so vladnemu letalu dodelili klicni znak AF One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|title=The White House|accessdate=29.3.2024|archive-date=2022-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220812101901/https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|url-status=dead}}</ref> Air force one je postal sinonim za predsedniško letalo držav. [[Slika:Vice_President_JD_Vance_disembarking_Air_Force_Two.jpg|sličica|210x210_pik|Podpredsednik ZDA [[JD Vance]] na letalu [[Air Force Two]] [[Boeing 757|B757]], Virginija]] ==== Air Force Two ==== ''Glavni članek:'' ''[[Air Force Two]]'' Obstaja tudi letalo s katerim leti [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik ZDA]] (ang. Vice President of the United States) to letalo (v praksi je to spet cela flota letal) uporablja klicno kodo [[Air Force Two]]. [[Richard Nixon]] je bil prvi podpredsenik predsednika [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerja]] leta 1959, ki je koristil ta pozivni znak. ==== Marine One ==== Marine One je klicni znak katerega koli zrakoplova ameriškega marinskega korpusa, ki prevaža predsednika Združenih držav. Od leta 2024 se najpogosteje uporablja za predsedniški transportni helikopter, ki ga upravlja prva eskadrilja marinskih helikopterjev "Nighthawks", najpogosteje kot VH-3D Sea King ali redkeje kot novejši VH-92A Patriot in manjši VH-60N "White Hawk". Vsako letalo marinskega korpusa, ki prevaža podpredsednika Združenih držav brez predsednika, ima klicni znak Marine Two. === Jugoslovanski Air Force One in vojaška VIP letala === ==== Iljušin Il-14S ==== Leta 1952 je na morju prenovljena jahta [[Galeb (ladja)|Galeb]] z 5377 [[Registrska tona|BRT]] začela svojo državno poslanstvo, po zraku pa je leta 1957<ref name=":0" /> sovjetska zveza z [[Nikita Hruščov|Hruščevo]] administracijo poslala ruski regionalni 18 tonski [[Iljušin Il-14|Iljušin Il-14P]] VIP model z dosegom 1.600 km (S/N: 146001121) za predsednika, ki ga niso marali iz uporabe je bil hitro umakjen leta 1963, a so ga vzdrževali do leta 1973, potem so ga upokojili, ker ni bil zanimiv za prodajo, skupaj je imel nalet ob upokojitvi zgolj 113 ur in 166 pristankov. Letalo Il-14S je danes v letalskem muzeju na letališču v Beogradu. ==== Douglas DC-6B ==== [[Slika:DC6-Redbull.jpg|sličica|231x231px|Jugoslovanski Air Force One YU-AFA [[Douglas DC-6|DC-6B&nbsp;]]VIP, msn:45563, v redni uporabi 1959-1969]] Leta 1958 je takratni premier maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] zase in za svoje slavne goste naročil poseben VIP luksuzni model 49 ton težkega [[Združene države Amerike|ameriškega]] dolgoprogaša [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] (S/N: 45563)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|title=Douglas DC-6B Reg. OE-LDM|accessdate=31.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at|publisher=Flying Bulls|archive-date=2022-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf |date=2022-11-16 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|title=history of a specific aircraft|accessdate=15.1.2026|website=aerialvisuals.ca}}</ref> z dosegom 8.340 km, 35 sedeži in avtonomijo 23 ur, letalo je iz tovarne v ZDA poletelo za Jugoslavijo 26. oktobra 1958 z registracijo YU-AFA (S/N 45563), <ref>{{Navedi splet|title=Aerial Visuals - Airframe Dossier - Douglas DC-6B, s/n 110 ZAF, c/n 45563, c/r OE-LDM|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|website=www.aerialvisuals.ca|accessdate=2026-01-15}}</ref>kasneje predstavljen v JRV i PVO kot 7451, 73101, 7511. Letalo je upravljal jugoslovanski nacionalni letalski prevoznik [[JAT|JAT Jugoslovenski Aerotransport]], to je bilo eno izmed zadnjih dveh izdelanih letal DC-6 na svetu obe dve letali, je kupila Jugoslavija. To letalo je bilo prvo potniško letalo v Jugoslaviji sposobno medcelinskih letov in je bilo zelo pomebno za usposabljanje letalskega kadra predvsem pilotov, ki so jih na tip letala prešolali inštruktorji družbe [[KLM|KLM Royal Dutch Airlines]]. Drugo rezervno letalo YU-AFB (S/N 45564)<ref>{{Navedi splet|title=DC-6 Association of Africa|url=https://www.dc-6.co.za/45564.htm|website=www.dc-6.co.za|accessdate=2026-01-15}}</ref> je prišlo naslednji mesec, to letalo je uporabljal JAT tudi celo v rednem potniškem prometu. Posebnost predsedniškega letala, da je bil to DC-6B z najboljšo zvočno izolacijo na svetu in v potniški kabini je vladala tišina, ne glede nato, da so ga poganjali 4 zvezdasti motorji z 72 valji skupaj, veliko letalskih strokovnjakov, ki so izkusili letenje z njim je bilo šokiranih, da je lahko DC-6B tako tih avion.<ref>{{Citat|title=MRAČNE TAJNE TITOVOG AVIONA – DOUGLAS DC-6B {{!}} Prava Istina|url=https://www.youtube.com/watch?v=Wr4onuJ82u0|date=2026-06-01|accessdate=2026-06-11|last=Prava Istina}}</ref> [[Slika:DC6-B_V5-NCG_(6803019507).jpg|sličica|229x229_pik|DC-6B YU-AFB msn:45564 Namibia Commercial Aviation leta 2001]] Z letalom se je za otvoritev njegove uporabe januarja 1959 Tito odpravil v: [[Indija|Indijo]], [[Etiopija|Etiopijo]], [[Sirija|Sirijo]] in [[Sudan]] vrnil se je februarja 1959.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spomenikdatabase.org/post/from-red-star-to-red-bull-the-history-of-tito-s-douglas-dc-6b|title=From Red Star to Red Bull: The History of Tito's Douglas DC-6B|date=15.2.2021|accessdate=29.3.2024|website=spomenikdatabase}}</ref> Letalo se je pokazalo kot politično izjemno močno transportno sredstvo ter se je povrnilo v mesecu dni, ker je Jugoslavija dobila toliko poslovnih priložnosti, da je bila cena letala že odplačana. Letalo je bilo pomembno tudi za vodenje [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. DC-6B je opravil 55 odprav, simboliziral je neodvisnost države in enakopravnost ter ustvarjanje zavezništva in širjenje državnega vpliva, odlikoval ga je veliki doseg in zanesljivost. Leta 1975 je predsednik prodal obe letali prijatelju [[Zambija|zambijskemu]] državnemu voditelju [[Kenneth Kaunda|Kennethu Kaundi]], uradno je so z njim opravljale zračne sile. Letali so opustili, ko je v Afriki nastopila doba reaktivnih letal. Leta 1992 letalo kupi poslovnež Cris Schutte, saj je imel samo 4600 ur naleta, DC-6B je nato letel v letalski družbi Namibia Commercial Aviation do leta 1999 z registracijo V5-NCF. Drugo letalo V5-NCG je letelo še leta 2007. Leta 2000 je letalo (S/N 45563) kupil [[Red Bull|RedBull]], saj je našel pilot Sigi Angerer in je preletelo v Salzburg ter šlo na kompleten tri leten remont, ki je bil zaključen leta 2004 letalo je dobilo registracijo N996DM, od takrat naprej kot dragulj njihove flote redno leti v skupini ''The Flying Bulls'' in ga lahko vidimo na letalskih miting, večkrat je bil tudi v Sloveniji. Leta 2013 je letalo dobilo novo avstrisko registracijo OE-LDM. Letalo ni samo unikatni Titov DC-6, ampak je enotno mnenje strokovnjakov, da je ta leteči primerek letala v Salzburgu danes boljši, kot je bil kadark<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|title=IL-18 Crash 3.9.1978|accessdate=26.12.2025|website=Aviation Safety Network}}</ref>oli DC-6, tudi ko je bil nov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.balkanwarhistory.com/2016/06/titos-douglas-dc-6-world-attraction.html|title=Tito's Douglas DC – 6 a world attraction|date=7.6.2016|accessdate=29.3.2024|website=https://www.balkanwarhistory.com/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/en/fleet/douglas-dc-6b|title=DOUGLAS DC-6B|accessdate=29.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at/}}</ref>[[Slika:JAT_Caravelle_Haafke.jpg|sličica|230x230_pik|Jugoslovanska [[Sud Aviation Caravelle]] v uporabi 1969-1979]] ==== Ilyushin Il-18D ==== Leta 1967 jugoslavija kupi sovjetski 64 tonski štirimotorni turbopropelerski avion [[Iljušin Il-18|Ilyushin Il-18D]] (S/N: 187009803) , ki je bil v VIP predsedniški uporabi samo dve leti do 1969, ko je prišla Caravella. Med leti 1969 in 1978 je letalo uporabljal Zvezni izvršni svet in vojno letalstvo. Leta 1978 je Il-18 prodan letalski družbi Air Guinee. 3. septembra 1978 je letalo strmoglavilo pri pristanku v [[Gvineja|Gvineji]] in bilo odpisano, umrlo je 15 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Accident Ilyushin Il-18D 3X-GAX, Sunday 3 September 1978|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|website=aviation-safety.net|accessdate=2026-01-15|first=Harro|last=Ranter}}</ref> V uporabi je bilo še eno letalo IL-18D (S/N: 187009805). ==== Caravelle ==== Leta 1969 je Tito kupil sodobno francosko 46 tonsko reaktivno letalo [[Sud Aviation Caravelle]] (S/N: 241) za regionalne lete po Evropi, ravno tega leta je Caravella postalo prvo letalo z zmogljivostmi CAT III A pristanka in [[Samodejni pristanek|autolanda]] na svetu, leta 1979 je bilo letalo prodano francoski letalski družbi Europe Aero Service.<ref name=":0" /> ==== Boeing 727 ==== [[Slika:Boeing_727-2H9-Adv,_JAT_-_Yugoslav_Airlines_AN2233243.jpg|sličica|229x229px|Dva tromotorna [[Boeing 727]] VIP sta bila uvedena v uporabo leta 1975|levo]] Leta 1975 je Tito kupil dva močna 78 tonska ameriška trimotorna reaktivca [[Boeing 727]]-2L8A VIP (S/N: 21080 in 21040)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/trans.htm|title=Yugoslavia Air Force|accessdate=29.3.2024|website=aeroflight}}</ref>, šele takrat je imel zaupanje za odprodajo štirimotornega batnega Douglasa DC-6B, iz česar se jasno vidi zaupanje v ameriški tehniko na pram vzhodni in evropski. Boeing 727 je bil eden izmed najhitrejših civilnih potniških letal tistega časa in je lahko letel z hitrostjo 0,9 [[Machovo število|Macha]] oz. 961 km/h. B727 je lahko vzletal s kratkih vzletnih stez in gorskih letališč, ki niso bila opremljena za velika letala in kljub temu letel na interkontinentalnih razdaljah. Zaradi treh motorjev B727 ni bil omejen pri dolgih progah kot so bila dvomotorna letala na eno uro leta do najbližjega letališča (za primer odpovedi motorja) in je lahko letel čez morje in ostala področja brez primernih letališč s tem je bil tudi uporabnejši kot dvomotorna letala z [[ETOPS]] odobritvijo. V repu letala je imel Airstair (t.i. zračne stopnice) in ni rabil zunanjih stopnic, če niso bile na voljo. B727 je veljal za najbolj proizvajano [[ozkotrupno letalo]] do konca 1980ih. Leta 1983 so obe letali B727 bili prodani jugoslovanski čarterski družbi [[Aviogenex]], obe letali sta bili preprodani leta 2006 ameriški družbi Pennant Aviation. {| class="wikitable" |+Državna jugoslovanska predsedniška letala !Št. letal ! Letalo !Obdobje ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] in MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |1x |[[Iljušin Il-14]] VIP |1957-1963 |71301 msn 146001121 |'''10'''/ 5 |417 |1600 |7400 |{{URS}} |- |2x | [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] VIP |1958-1975 |YU-AFA msn 45563, YU-AFB msn 45564 | '''35'''/ 5 | style="text-align:right;" | 507 | style="text-align:right;" | 8340 | style="text-align:right;" | 7600 | {{USA}} |- |2x |[[Iljušin Il-18]] |1967-1978 |YU-AIB msn 187009803 73201 msn 187009805 |65/9 | style="text-align: right;" |625 | style="text-align: right;" |6500 | style="text-align: right;" |11800 |{{URS}} |- |1x | [[Sud Aviation Caravelle]] |1969-1979 |74101 msn 241 | '''?'''/ 4 | style="text-align:right;" | 805 | style="text-align:right;" | 1700 | style="text-align:right;" | 12000 | {{FRA}} |- |2x | [[Boeing 727]] VIP |1975-1983 |14301 msn 21080 YU-AKH, 14302 msn 21040 YU-AKD | '''30'''/ 5 | style="text-align:right;" | 961 | style="text-align:right;" | 4700 | style="text-align:right;" | 13000 | {{USA}} |} [[Slika:Yugoslav_Falcon_50_at_Basle_-_July_1984.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Dassault Falcon 50]], 1984, Basel]] Vladna letala so v času Tita imela predvsem gospodarski namen, saj je bilo sklenjenih veliko poslov po svetu za domača družbe ([[Litostroj]], [[SCT]], Gradis, Hidromontaža, [[Metalna Maribor|Metalna]], [[Đuro Đaković (podjetje)|Đuro Đaković]], [[SOKO]]), ki so jih potem izvajale na eni strani na drugi strani pa so letala služila političnemu vplivu na voditelje in urejanje cele vrste političnih vprašanj za potrebe gibanja neuvrščenih, združenih narodov in demokratizacije. Letala so segla velikokrat dlje kot je segel vpliv države po sistemu, ko so z formalnimi pristopi zavozili jim ni preostalo druga, da so poslali delegacijo z letalom, ki je potem rešila ali vsaj omilila problematiko, ki je bila takrat pereča. Letala so omogočala tudi posle izven dosega države na zahodnih trgih, kjer ni bilo uradnih sporazumov a so na takšen način lahko vodilni dostopali do praktično vsega, kar ostale države vzhodnega bloka niso imele. Takšen način delovanja se je potem razpadel z smrtjo Tita, saj naslednika s temi metodami ni bilo. [[Slika:LJ25_Yuguslav_AF_(28343790893).jpg|sličica|239x239px|Vojaški Learjet 25B, 1990, Haag]]Vsaka jugoslovanska republika (Slovenija: LS LRS, Hrvaška: LS LRH itd) je imela še svoja letala za potrebe republiških vlad. Jugoslavija je imela tudi 18 VIP vojaških reaktivnih letal, ki jih je uporabljal VIP vojaški vrh države. [[Slika:Yak-40_71504_V_i_PVO_VS,_september_01,_2012.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Jakovljev Jak-40]], Beograd]] {| class="wikitable" |+Vojaška državna jugoslovanska VIP letala namenjena generalom in admiralom !Št. letal ! Letalo ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |6x | Learjet 25B | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 859 | style="text-align:right;" | 2844 | style="text-align:right;" | 14000 | {{USA}} |- |6x | [[Dassault Falcon 50]] | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 915 | style="text-align:right;" | 6480 | style="text-align:right;" | 14935 | {{FRA}} |- |6x | [[Jakovljev Jak-40]] | '''14'''/4 | style="text-align:right;" | 550 | style="text-align:right;" | 1800 | style="text-align:right;" | 8000 | {{URS}} |} Tako so v Jugoslaviji operirali tri (oz. vsaka republika je imela še svojo) različne flote državnih VIP poslovnih letal: * predsedniško VIP floto * vojaško VIP floto * republiško VIP floto (Hrvaški [[North American Sabreliner]] [[North American Sabreliner|75A]] YU-BLY itd) Poleg teh treh flot letal so imela še vsa pomembnejša velika podjetja svoja zasebna VIP letala za posel: * [[Gorenje (podjetje)|gorenje]] tovarna bele tehnike iz Velenja ([[Cessna Citation|Cessna Citation I]], Cessna Citation II), * Iskra konglomerat elektro opreme iz Kranja ([[Cessna 441 Conquest II]]), * Hidromontaža iz Maribora ([[Antonov An-14]]) * [[INA (podjetje)|INA]] naftna industrija iz Zagreba ([[British Aerospace 125|Hawker-Siddeley HS.125-600B]]), * Montmontaza Zagreb ([[Cessna 402|Cessna 402C Businessliner]]) * Energoinvest inženirsko podjetje iz Sarajeva (Cessna S550 Citation II, Cessna 441 Conquest II, [[Cessna 421|Cessna 421C Golden Eagle III]]) itd. == Zgodovina slovenske republiške flote == {| class="wikitable" |+Letala LS LRS in RS ! Letalo ! Obdobje ! [[Registracija zrakoplova|Reg. št.]] MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) !Napredek ! Izvor |- | [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] | 1953 | YU-CER msn: D-3142<ref>{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain|page=110 - Yugoslavia}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 280 | style="text-align:right;" | 1200 | style="text-align:right;" | 2500 |prvo vladno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 310|Cessna 310F]] | 1961 | YU-BAJ msn: 310-0149<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Druge reg.: SL-CAF | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 330 | style="text-align:right;" | 1600 | style="text-align:right;" | 2500 |dvomotorno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] | 1973 | YU-BIH | '''6'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 440 | style="text-align:right;" | 2750 | style="text-align:right;" | 7600 |prisilno ponjeni motorji, kabina pod tlakom, krilni de-ice (boots) | {{USA}} |- | Learjet 24D | 1975- 1999 | S5-BAB<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref>msn: 24D-320 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 2700 | style="text-align:right;" | 14000 |prvo reaktivno letalo, letenje nad vremenom, vremenski radar | {{USA}} |- | [[Learjet 35|Learjet 35A]] | 1986- 2004<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji let lear jeta|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/zadnji-let-lear-jeta.html|website=old.delo.si|date=2004-12-23|accessdate=2026-01-20|language=sl-si|last=}}</ref> | S5-BAA msn:35-618 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 5300 | style="text-align:right;" | 14000 |izboljšan anti-ice sistem | {{USA}} |- | [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000 EX]] | 2005 | L1-01 msn:15 | '''10'''/ 3 | style="text-align:right;" | 1040 | style="text-align:right;" | 7000 | style="text-align:right;" | 14000 |glass cockpit, stojna višina, [[TCAS|TCAS II]] | {{FRA}} |}[[Slika:YU-BIA_(16232318810).jpg|sličica|250x250_pik|Poslovno letalstvo [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] - [[Cessna]] [[Cessna Citation|Citation I]] 1988 Hannover]] ==== Beechcraft Bonanza 35 ==== V 1950-ih prvo kupljeno letalo izvršnega sveta LS LRS – Ljudske skupščina Ljudske republike Slovenije je bilo enomotorno štirisedežno letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] registracije YU-CER, letalo je bilo proizvedeno leta 1953, med drugim ga je pilotiral tudi [[Branko Ivanuš]], ki je bil predsednik aerokluba pred vojno. Letalo je uporabljal [[Letalski center Maribor]] do leta 1971. ==== Cessna 310F ==== Leta 1961 je LS LRS (Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije) kupila štirisedežno [[Cessna 310|Cessna 310F]] registracije YU-BAJ. To je bilo prvo dvomotorno letalo slovenske vlade. [[Slika:Gates_Learjet_24D_AN0268924.jpg|sličica|Slovensko vladno letalo Learjet 24D 1992 Stuttgart]] ==== Cessna 421 Golden Eagle ==== Leta 1973 je LS LRS kupila osem sedežno [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]]. To je postalo drugo dvomotorno letalo in prvo letalo kabinskega razreda s kabino pod tlakom. Letelo je lahko nad vremenom do višine 9200 metrov. ==== Learjet 24D in Cessna 500 ==== Leta 1975 je LS LRS kupila [[Learjet]] 24D registracije YU-BIH<ref name=":1" /> kot prvo reaktivno slovensko vladno letalo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Government Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight}}</ref> [[Slika:ZURICH_22-26_JAN_2004_GOVERNMENT_OF_SLOVENIA_LEARJET_35A_S5-BAA_(9363888671).jpg|alt=File:ZURICH 22-26 JAN 2004 GOVERNMENT OF SLOVENIA LEARJET 35A S5-BAA (9363888671).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Learjet 35|Learjet 35A]] 2004 Zurich]] Leta 1978 je podjetje [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] iz Velenja kupilo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 500 Citation I]] registracije YU-BIA za prodor na nove trge, s katerim so večkrat leteli tudi predstavniki politike. Gorenje je bilo eno redkih družb v 1970-ih s tako visokim korporativnim poslovnim nivojem, in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na zahodne trge, kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost ter držali močne političnogospodarske vezi tako doma kot v tujini. ==== Learjet 35A in Cessna 550 ==== Leta 1986 je LS LRS kupila drugo reaktivno vladno letalo Learjet 35A registracije S5-BAA,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/19634|title=Naša vlada na službeno potovanje s počeno gumo|date=16.3..2002|accessdate=17.3.2024|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki je bilo v operativni rabi Slovenije do leta 2005. Leta 1989 je podjetje Gorenje kupilo drugo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] registracije S5-BAC, ki so ga prav tako uporabljali predstavniki politike, ko ni bilo plovno vladno letalo. ==== Falcon 2000EX ==== Leta 2005 je slovenska vlada kupila [[Falcon 2000EX]] registracije L1-01 kot tretje reaktivno vladno letalo. [[Slika:L1-01_(EDDT,_2016-08-27).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Falcon 2000EX]] 2016 Berlin Tegel ]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Air Force One]], dve letali ameriškega predsednika == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|L1-01 (aircraft)}} * [https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/ Seznam letov letala Falcon v obdobju 2018–2024], Gov.si * [https://www.instagram.com/jankokene/ Janko Kene], pilot vladnega Falcona, Instagram.com [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Letala]] ee5y105uqddg102huqajqt3clq3rr6v Tabot 0 562733 6687961 6267569 2026-06-11T03:13:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687961 wikitext text/x-wiki [[File:01 - priests carring Tabots.jpg|thumb|250px|Etiopski duhovnik nosi ''tabot'' med slovesnostjo ''[[Timkat]]'']] '''''Tabot''''' ([[abeceda giz|giz]] ታቦት ''tābōt'', včasih črkovano ''tabout'') je replika [[Skrinja zaveze|Skrinje zaveze]] in predstavlja prisotnost Boga v etiopski pravoslavni in eritrejski pravoslavni cerkvi.<ref name="mk-2023">{{navedi splet | title=Liturgical Worship, Part Three: Unique Features of Ethiopian Orthodox Tewahedo Church | url=https://eotcmk.org/e/unique-features-of-ethiopian-orthodox-tewahedo-church/ | publisher=Mahibere Kidusan | website=Ethiopian Orthodox Tewahedo Church Sunday School Department | access-date=2024-02-02 | author=Habtamu Teshome | date=2023-01-16 }}</ref><ref name="folarin">{{Cite journal | title=Repatriation of Antiquities to Sub-Saharan Africa: the Agony and the Ecstasy | journal=Art, Antiquity & Law | first=Folarin | last=Shyllon |url=https://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=asu&AN=100116672&site=eds-live&scope=site | url-access=registration | date=July 2014 | volume=19 |issue=2 | pages=121–143 | issn=1362-2331 | via=EBSCOHost | access-date=2024-02-02}}</ref>{{Rp|135}}<ref name="diocese">{{navedi splet | title=Theophany <nowiki>|</nowiki> Timqet | url=https://english.eritreantewahdo.org/?sermons=theophany-timqet | access-date=2024-02-02 | website=Eritrean Orthodox Tewahdo Church Diocese of the U.S.A. and Canada | date=19 January 2018 | archive-date=2026-02-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20260208172521/https://english.eritreantewahdo.org/?sermons=theophany-timqet | url-status=dead }}</ref> Tabot se lahko različno nanaša na vpisano oltarno ploščo (''tsellat'' ali ''tsilit''; giz ጽላት ''tsallāt'', sodobno ''ṣellāt''), skrinjo, v kateri je ta tablica shranjena (''menbere-tabot'' ali prestol tabota), ali na ploščo in skrinjo skupaj.<ref name="lisantewahdo">{{navedi splet | title=The Ark of Covenant | date=2021-12-01 | url=https://www.lisantewahdo.org/index.php/english/teachings/item/1191-the-ark-of-the-covenant | website=The Official Website of Eritrean Orthodox Tewahdo Church | access-date=2024-02-02 }}</ref> Po mnenju Edwarda Ullendorffa beseda v jeziku giz (etiopski semitski jezik) ''tabot'' izhaja iz aramejske besede ''tebuta'' (''tebota''), tako kot hebrejska beseda ''tebah''.<ref>Ullendorff, ''Ethiopia and the Bible'' (Oxford: University Press for the British Academy, 1968), pp.&nbsp;82, 122</ref> Ullendorff je izjavil, da »koncept in funkcija tabota predstavljata eno najbolj izjemnih področij soglasja s starozaveznimi oblikami bogoslužja«.<ref>Ullendorff, ''Ethiopia and the Bible'', p.&nbsp;82</ref> == Opis == ''tsellat'' je običajno 15-centimetrski kvadrat in je lahko izdelan iz [[alabaster|alabastra]], [[marmor]]ja ali [[les]]a iz akacijevega drevesa, čeprav so pogoste tudi daljše dolžine do 40 cm.<ref>David Roden Buxton, ''The Abyssinians'' (New York: Praeger, 1970), p.&nbsp;162</ref> Na tej plošči je napisano Jezusovo ime in ime svetnika, ki mu je posvečena. Škof posveti ''tabot'' (ne same cerkvene stavbe). Vsaka cerkev mora imeti vsaj en tabot, da lahko vodi liturgijo.<ref name="E_Af1868-1001-21">{{navedi splet | title=tabot | url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/E_Af1868-1001-21 | access-date=2024-01-31 | quote=Curator's comments… The Tabots remain in the Qeddest Qeddusan and are only brought out of the churches at festival times or in times of calamity, in order to pray for divine help. When they leave the Queddest Qeddusan they are carried on the heads of priests, veiled from public view by richly decorated cloths. Ornate silk umbrellas are held over the Tabots as a sign of respect.|website=[[British Museum]]}}</ref> Tabot je shranjen v cerkvenem Najsvetejšem (''Kiduse Kidusan'' ali ''Bete Mekdes''), kamor sme vstopiti le duhovščina, in je zavit v okrašene tkanine, da ga skrijejo pred očmi javnosti. Samo škofje in duhovniki se smejo dotikati ali ravnati s tabotom ali ga videti brez prevlek. Če se laik dotakne tabota, ga mora škof ponovno posvetiti, preden ga lahko cerkev ponovno uporabi. [[Evharistija]] se podeljuje iz tabota. Med cerkvenimi prazniki, kot je patronalni praznik ali med ''[[Timkat]]om'' ([[Epifanija]] ali [[Teofanija]]), duhovniki nosijo tabot po cerkvenem dvorišču v dodelani procesiji, ki spominja na 6. poglavje 2. Samuelove knjige, v kateri kralj [[David (kralj)|David]] vodi ljudi, ki plešejo pred skrinjo.<ref>For example, Ullendorff, ''Ethiopia and the Bible'', p.&nbsp;83; Buxton, ''The Abyssinians'', p.&nbsp;32.</ref><ref>Donald N. Levine, ''Wax and Gold: Tradition and Innovation in Ethiopian Culture'', (Chicago: University Press, 1972), p.&nbsp;63.</ref> David Buxton opisuje eno takšno procesijo na festivalu Gebre Menfes Kidus: :Za nepoučenega opazovalca je vrhunec bogoslužja prišel na koncu, ko so tabot ali skrinjo prinesli ven, zavitega v barvne prte, ki ga je duhovnik nosil na glavi. Ko se je pojavilo na vratih, so ženske vpile ''ilil'', dolgotrajen in prodoren krik veselja. Ko tabot izstopi iz ''Bete Mekdes'' (ቤተ መቅደስ), se vsi spustijo na tla in izrečejo molitev. Sprva tabot ostane negiben, spremljalo ga je več procesijskih križev in pripadajočih živobarvnih baldahinov, medtem ko je skupina kantorjev (''dabtara'') izvajala liturgični ples, ki so ga tako ljubili Abesinci. Po plesu se je oblikovala procesija s tabotom na čelu in trikrat počasi obkrožila cerkev v nasprotni smeri urinega kazalca. Končno so tabot odnesli nazaj v svetišče; vsega je bilo konec in skupščina se je razšla. Zdaj v sodobnem času se tabot pojavi vsakič, ko je praznovanje, na primer ob Jezusovem krstu se vse cerkve iz tega območja zberejo s svojim tabotom in praznujejo.<ref>Buxton, ''The Abyssinians'', p.&nbsp;65</ref> == Ropanje in repatriacija tabotov == [[File:Äthiopien Tabot Linden-Museum 90290.jpg|200px|thumb|Odkrit tabot v muzeju Linden v Stuttgartu (2008)]] Čeprav Britanci nikoli niso kolonizirali Etiopije, so britanski vojaki med ekspedicijo v Abesinijo leta 1868, znano tudi kot [[bitka pri Magdali]], izropali številne tabote, kar je vzrok jeze med Etiopijci.<ref>{{navedi novice | title=Westminster Abbey stops Ethiopian priests visiting holy tablet | first=Dalya | last=Alberge | url=https://www.theguardian.com/world/2019/jun/01/westminster-abbey-ethiopian-holy-tablet | newspaper=The Observer | date=1 June 2019}}</ref> Vrnitev enega izropanega tabota, ki so ga februarja 2002 odkrili v skladišču škofovske cerkve sv. Janeza v [[Edinburg]]u, je bila razlog za javno veselje v [[Adis Abeba|Adis Abebi]].<ref>{{navedi novice| archive-date=2011-08-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110810035902/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4156/is_20020127/ai_n9626611/ | url=http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4156/is_20020127/ai_n9626611 | via=Find Articles | title=Ethiopian joy as church returns Ark of Covenant; Handover may… | first=Jenifer | last=Johnston | newspaper=Sunday Herald | date=27 January 2002}}</ref><ref>{{navedi splet|date=22 April 2002|first=Odhiambo|last=Okite|title=Ethiopia: Returning a Tabot|url=http://www.christianitytoday.com/ct/2002/april22/17.22.html|website=Christianity Today}}</ref> Drugega so vrnili leta 2003, potem ko je Ian McLennan na dražbi v Londonu prepoznal starodavni tabot. Kupil ga je in podaril etiopski vladi.<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3034860.stm | first=Damian | last=Zane | title=Raided Lost Ark returns home | website=BBC News | date=1 July 2003}}</ref> Februarja 2024 se je dekan [[Westminstrska opatija|Westminstrske opatije]] načeloma strinjal z vrnitvijo tabota Etiopiji, ki je zapečaten v oltarju v Westminstrski opatiji. To je odvisno od soglasja kraljevega gospodinjstva, saj ima monarh pristojnost nad opatijo.<ref>{{navedi novice |last=Simpson |first=Craig |date=2024-02-13 |title=Westminster Abbey to return sacred tablet to Ethiopia after consulting with King |url=https://www.telegraph.co.uk/news/2024/02/13/westminster-abbey-tablet-to-ethiopia-consulting-with-king/ |access-date=2024-02-14 |work=The Telegraph |language=en-GB |issn=0307-1235}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Tabot}} * [http://www.pilotguides.com/destination_guide/africa/ethiopia/axum.php Pilot Guides' Axum and the Ark] [[Kategorija:Verski predmeti]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Liturgični predmeti]] [[Kategorija:Krščanski prazniki]] 1bil0bj8ulqd8x8m7aa9jksoews28t2 Sončeva obsevanost 0 562945 6687929 6665269 2026-06-10T21:24:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687929 wikitext text/x-wiki {{short description|merjenje elektromagnetnega sevanja}} [[slika:RSDS wiki.png|thumb|right|250px|alt=rsds|Globalna porazdelitev vhodnega kratkovalovnega Sončevega sevanja v povprečju v letih 1981–2010 iz [[nabor podatkov|nabora podatkov]] CHELSA-BIOCLIM+{{r|brun-2022}}]] [[slika:Insolation.png|thumb|right|250px|Učinek ščita [[Zemlja|Zemljinega]] [[ozračje|ozračja]] na Sončevo obsevanost. Zgornja slika je povprečna letna Sončeva obsevanost (ali [[osončenost]]) na vrhu Zemljinega ozračja (TOA); spodnja slika prikazuje letno osončenost, ki doseže [[zemeljsko površje]] po prehodu skozi ozračje. Obe sliki uporabljata isto [[barva|barvno]] lestvico.]] '''Sónčeva obsévanost''' je [[moč]] na enoto [[površina|površine]] ([[površinska gostota moči]]), prejeta od [[Sonce|Sonca]] v obliki [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]] (Sončevega [[sevanje|sevanja]]) v obsegu [[valovna dolžina|valovne dolžine]] [[merilni inštrument|merilnega inštrumenta]]. [[Merska enota]] za Sončevo [[obsevanost]] ([[jakost sevanja]]) je [[vat]] na [[kvadratni meter]] (W/m<sup>2</sup>) v [[mednarodni sistem enot|enotah SI]]. Sončeva obsevanost se pogosto [[integral|integrira]] v določenem časovnem obdobju, da se poroča o [[sevalna energija|sevalni energiji]], oddani v okoliško okolje ([[džul]] na kvadratni meter, J/m<sup>2</sup>) v tem časovnem obdobju. Ta integrirana Sončeva obsevanost se imenuje '''Sončeva izpostavljenost''', '''[[osončenost]]''', '''solarna insolacija''' ali '''insolacija'''. Obsevanost se lahko meri v [[vesoljski prostor|vesoljskemu prostoru]] ali na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] po [[absorpcija|absorpciji]] in [[sipanje|sipanju]] v [[ozračje|ozračju]]. Obsevanost v vesolju je [[funkcija]] [[razdalja|razdalje]] do Sonca, [[Sončev cikel|Sončevega cikla]] in medcikličnih sprememb.{{r|boxw-2012}} Obsevanost na zemeljsko površje je dodatno odvisna od naklona merilne površine, višine Sonca nad [[obzorje]]m in razmer v ozračju.{{r|spl00}} Sončeva obsevanost vpliva na [[fiziologija rastlin|metabolizem rastlin]] in [[vedenje živali]].{{r|hoga-2010}} Preučevanje in [[merjenje]] Sončevega sevanja imata več pomembnih uporab, vključno z napovedovanjem proizvodnje energije iz [[sončna elektrarna|sončnih elektrarn]], ogrevalnimi in hladilnimi obremenitvami stavb, [[podnebni model|podnebnim modeliranjem]] in [[napovedovanje vremena|napovedovanjem vremena]], aplikacijami [[pasivno dnevno sevalno hlajenje|pasivnega dnevnega sevalnega hlajenja]] in [[vesoljsko potovanje|potovanjem v vesolje]]. == Vrste sevanja == [[slika:World GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|thumb|right|250px|Globalni zemljevid globalne vodoravne osončenosti (GHI){{r|spl01}}]] [[slika:World DNI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|thumb|right|250px|Globalni zemljevid neposredne normalne obsevanosti (DNI){{r|spl01}}]] Obstaja več izmerjenih vrst Sončeve obsevanosti. * '''skupna Sončeva obsevanost''' (''total solar irradiance'' (TSI)) je mera [[sončna moč|sončne moči]] za vse valovne dolžine na enoto površine, ki vpadajo v [[zgornje ozračje]] Zemlje. Meri se [[pravokotnost|pravokotno]] na vhodno sončno svetlobo.{{r|spl00}} [[Solarna konstanta]] je običajna mera srednje vrednosti TSI na razdalji ene [[astronomska enota|astronomske enote]] (a.{{nbsp}}e.). * '''[[neposredna insolacija|neposredna normalna obsevanost]]''' (''direct normal irradiance'' (DNI)) ali '''žarkovno sevanje''' (''beam radiation'') se meri na zemeljskem površju na dani lokaciji s površinskim elementom, ki je pravokoten na smer Sonca.{{r|spl02}} Izključuje [[difuzija|difuzno]] Sončevo sevanje (sevanje, ki ga komponente v ozračju razpršijo ali odbijejo). Neposredna obsevanost je enaka nezemeljski obsevanosti nad ozračjem, zmanjšana za izgube v ozračju zaradi absorpcije in sipanja. Izgube so odvisne od časa dneva (dolžina svetlobne poti skozi ozračje glede na [[solarna zenitna razdalja|solarni višinski kot]]), [[oblačnost]]i, vsebnosti [[vlaga|vlage]] in drugih [[onesnaženje zraka|vsebin]]. Obsevanost nad ozračjem se spreminja tudi glede na [[letni časi|letni čas]] (ker se razdalja do Sonca spreminja), čeprav je ta učinek na splošno manj pomemben v primerjavi z učinkom izgub na DNI. * '''difuzna vodoravna obsevanost''' (''diffuse horizontal irradiance'' (DHI)), ali '''difuzno sevanje neba''' (''diffuse sky radiation'') je sevanje na zemeljskem površju zaradi svetlobe, ki jo razprši ozračje. Meri se na vodoravni površini s sevanjem, ki prihaja iz vseh [[točka (geometrija)|točk]] na nebu, razen cirkumsolarnega sevanja (sevanje, ki prihaja s Sončeve ploskve).{{r|spl02}}{{r|spl03}} V odsotnosti ozračja DHI skoraj ne bi bilo.{{r|spl02}} * '''globalna vodoravna obsevanost''' (''global horizontal irradiance'' (GHI)) je skupna obsevanost s Sonca na vodoravnem zemeljskem površju. Je vsota neposredne normalne obsevanosti (po upoštevanju [[solarna zenitna razdalja|solarnega zenitnega kota]] <math> z \!\, </math>) in difuzne vodoravne obsevanosti:{{r|spl02}} *: <math> \text{GHI} = \text{DHI} + \text{DNI} \ \cos z \!\, </math> * '''globalna nagnjena obsevanost''' (''global tilted irradiance'' (GTI)) je skupno sevanje, prejeto na površini z definiranim nagibom in [[azimut]]om, fiksno ali s sledenjem Soncu. GTI je mogoče izmeriti{{r|spl03}} ali modelirati iz GHI, DNI, DHI.{{r|guey-2009}}{{r|seng-2017}}{{r|guey-2015}} Pogosto je referenca za [[fotovoltaična elektrarna|fotovoltaične elektrarne]], fotovoltaični moduli pa se montirajo na fiksne ali sledilne konstrukcije. * '''globalna normalna obsevanost''' (''global normal irradiance'' (GNI)) je skupna obsevanost s Sonca na zemeljskem površju na dani lokaciji s površinskim elementom pravokotnim na Sonce. == Merske enote == Enota SI za obsevanost je [[vat]] na kvadratni meter (W/m<sup>2</sup> = Wm<sup>−2</sup>). Enota za obsevanost, ki se v industriji sončne moči velikokrat uporablja, je [[kilovatna ura]] na kvadratni meter (kWh/m<sup>2</sup>).{{r|spl04}} Alternativna enota za obsevanost je [[langley (enota)|langley]]. En langley je ena [[termokemična kalorija]] na kvadratni centimeter ali 41.840{{nbsp}}J/m<sup>2</sup>.{{r|thom-2022}} == Obsevanost na vrhu ozračja == [[slika:SolarZenithAngleCalc.png|thumb|right|250px|[[Sferni trikotnik]] za uporabo sfernega [[kosinusni izrek|kosinusnega izreka]] za izračun [[solarna zenitna razdalja|solarnega zenitnega kota]] <math> \Theta \!\, </math> za opazovalca na [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] <math> \varphi \!\, </math> in [[zemljepisna dolžina|zemljepisni dolžini]] <math> \lambda \!\, </math> iz poznavanja [[časovni kot|časovnega kota]] <math> h \!\, </math> in Sončeve [[deklinacija|deklinacije]] <math> \delta \!\, </math>. (<math> \delta \!\, </matH> je zemljepisna širina [[subsolarna točka|subsolarne točke]], <math> h \!\, </math> pa relativna zemljepisna dolžina subsolarne točke).]] Povprečno letno Sončevo sevanje, ki pride v vrh Zemljinega ozračja, je približno 1361{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> (solarna konstanta <math> j_{\odot} \!\, </math>). To predstavlja moč na enoto površine Sončeve obsevanosti čez sferno površino, ki obdaja Sonce s polmerom, ki je enak razdalji do Zemlje (1{{nbsp}}a.{{nbsp}}e.). To pomeni, da približno krožni disk Zemlje, gledano s Sonca, ves čas prejema približno stabilnih 1361{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Ploščina tega krožnega diska je <math> \pi r^{2} \!\, </math>, pri čemer je <math> r \!\, </math> [[Zemljin polmer]]. Ker je Zemlja [[oblika Zemlje|približno]] [[sfera|sferasta]], ima celotno površino <math> 4 \pi r^{2} \!\,</math>, kar pomeni, da se Sončevo sevanje, ki prihaja v vrh ozračja, povprečno na celotno zemeljsko površje, preprosto deli s štiri, da se dobi 340{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Z drugimi besedami, v povprečju leta in dneva prejme Zemljino ozračje od Sonca 340{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Ta vrednost je pomembna pri [[sevalno siljenje|sevalnem siljenju]]. === Izpeljava === Porazdelitev Sončevega sevanja na vrhu ozračja je določena s sfernostjo Zemlje in [[elementi tira|parametri tira]]. To velja za kateri koli enosmerni žarek, ki vpada v vrtečo se sfero. Osončenost je bistvenega pomena za [[numerično napovedovanje vremena]] ter za razumevanje letnih časov in [[podnebna spremenljivost|podnebnih sprememb]]. Uporaba v [[ledena doba|ledenih dobah]] je znana kot [[Milankovićevi cikli]]. Porazdelitev temelji na osnovni identiteti [[sferna trigonometrija|sferne trigonometrije]], [[sferni kosinusni izrek|sfernem kosinusnem izreku]]: : <math> \cos c = \cos a \cos b + \sin a \sin b \cos C \!\, , </math> kjer so <math> a \!\, </math>, <math> b \!\, </math> in <math> c \!\, </math> dolžine [[stranica|stranic]] sfernega trikotnika v [[radian]]ih. <math> C \!\, </math> je [[kot]] v [[oglišče|oglišču]] nasproti stranice z dolžino <math> c \!\, </math>. Pri izračunu solarnega zenitnega kota <math> \Theta \!\, </math> za sferni kosinusni izrek velja naslednje: : <math> \begin{align} C &= h \\ c &= \Theta \\ a &= \tfrac{1}{2}\pi-\varphi \\ b &= \tfrac{1}{2}\pi-\delta \\ \cos \Theta &= \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \cos h \!\, . \end{align} </math> Ta enačba se lahko izpelje iz splošnejše formule:{{r|spl05}} : <math> \begin{align} \cos \Theta = \sin \varphi \sin \delta \cos \beta &+ \sin \delta \cos \varphi \sin \beta \cos \gamma + \cos \varphi \cos \delta \cos \beta \cos h \\ &- \cos \delta \sin \varphi \sin \beta \cos \gamma \cos h - \cos \delta \sin \beta \sin \gamma \sin h \!\, , \end{align} </math> kjer je <math> \beta \!\, </math> kot od vodoravnice in <math> \gamma \!\, </math> [[azimutni kot]]. [[slika:InsolationTopOfAtmosphere.png|thumb|right|250px|<math>\overline{Q}^\text{day}</math>, teoretična dnevna povprečna obsevanost na vrhu [[ozračje|ozračja]], kjer je <math> \Theta \!\, </math> [[polarni kot]] [[Zemlja|Zemljinega]] [[tir]]a, <math> \Theta = 0^{{\circ}} \!\, </math> ob [[pomladno enakonočje|pomladnem enakonočju]] in <math> \Theta = 90^{{\circ}} \!\, </math> ob [[poletni Sončev obrat|poletnem Sončevem obratu]]. <math> \varphi \!\, </math> je [[zemljepisna širina]]. Izračun je privzel razmere za leto 2000. [[Solarna konstanta]] <math> J_{\odot} = 1367 \ \text{W} \, \text{m}^{-2} \!\, </math>, [[nagib vrtilne osi]] <math> \varepsilon = 23,4398^{\circ} \!\, </math>, [[dolžina periapside|dolžina prisončja]] <math> \varpi = 282,895^{\circ} \!\, </math>, [[izsrednost tira]] <math> e = 0,016704 \!\, </math>. Konturne označbe (zeleno) so v enotah W{{nbsp}}m<sup>−2</sup>.]] Razdaljo Zemlje od Sonca se lahko označi z <math> a_{\rm Z} \!\, </math>, srednjo razdaljo pa z <math> a_{0} \!\, </math>, približno 1 astronomsko enoto (a.{{nbsp}}e.). Solarna konstanta je označena z <math> j_{\odot} \!\, </math>. Solarna [[gostota toka]] (insolacija) na ravnino, ki se dotika Zemljine sfere, vendar nad glavnino ozračja ([[nadmorska višina]] 100{{nbsp}}km ali več), je: : <math> Q = \begin{cases} j_{{\odot}} \frac{a_{0}^{2}}{a_{\rm Z}^{2}}\cos \Theta & \cos \Theta > 0 \\ 0 & \cos \Theta \le 0 \!\, . \end{cases} </math> Povprečje <math> Q \!\, </math> na dan je povprečje <math> Q \!\, </math> na en vrtljaj ali [[časovni kot]], ki teče od <math> h = \pi \!\, </math> do <math> h = - \pi \!\, </math>: : <math> \overline{Q}^\text{dan} = -\frac{1}{2\pi} {\int_{\pi}^{-\pi} Q \, \mathrm{d} h} \!\, . </math> Naj je <math> h_{0} \!\, </math> časovni kot, ko <math> Q \!\, </math> postane pozitivna. To se lahko zgodi ob [[Sončev vzhod|Sončevem vzhodu]], ko je <math> \Theta = \tfrac{1}{2} \pi \!\, </math>, ali za <math> h_{0} \!\, </math> kot rešitvi enačbe: : <math> \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \cos h_{0} = 0 \!\, , </math> ali: : <math> \cos h_{0} = -\operatorname{tg} \varphi \operatorname{tg} \delta \!\, . </math> Če je <math> \operatorname{tg} \varphi \operatorname{tg} \delta > 1 \!\, </math>, Sonce ne [[Sončev zahod|zaide]] in je že vzšlo pri <math> h = \pi \!\, </math>, tako da je <math> h_{0} = \pi \!\, </math>. Če je <math> \operatorname{tg} \varphi \operatorname{tg} \delta < -1 \!\, </math>, Sonce ne vzide in je <math> \overline{Q}^\text{dan} = 0 \!\, </math>. Razmerje <math> a_{0}^{2} / a_{\rm Z}^{2} \!\, </math> je čez dan skoraj konstantno in se ga lahko postavi ven iz integrala: : <math> \begin{align} \int_{\pi}^{-\pi}Q \, \mathrm{d} h &= \int_{h_{0}}^{-h_{0}}Q \, \mathrm{d} h \\[5pt] &= j_{\odot} \frac{a_{0}^{2}}{a_{\rm Z}^{2}}\int_{h_{0}}^{-h_{0}}\cos \Theta \, \mathrm{d} h \\[5pt] &= j_{\odot} \frac{a_{0}^{2}}{a_{\rm Z}^{2}} \Bigg[ h \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \sin h \Bigg]_{h=h_{0}}^{h=-h_{0}} \\[5pt] &= -2 j_{\odot}\frac{a_{0}^{2}}{a_{\rm Z}^{2}} \left[ h_{0} \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \sin h_{0} \right] \!\, . \end{align}</math> Tako je: : <math> \overline{Q}^{\text{dan}} = \frac{j_{\odot}}{\pi}\frac{a_{0}^{2}}{R_{\rm Z}^{2}} \left[ h_{0} \sin \varphi \sin \delta + \cos \varphi \cos \delta \sin h_{0} \right] \!\, . </math> Naj je <math> \Theta \!\, </math> konvencionalni [[polarni kot]], ki opisuje [[planet]]ni [[tir]]. Naj je <math> \Theta = 0 \!\, </math> ob [[pomladno enakonočje|pomladnem enakonočju]]. [[Deklinacija]] <math> \delta \!\, </math> kot funkcija [[lega|lege]] na tiru je:{{r|spl06}}{{r|spl07}} : <math> \delta = \varepsilon \sin \theta \!\, , </math> kjer je <math> \varepsilon \!\, </math> [[nagib vrtilne osi]]. (Pravilna formula za poljubni nagib vrtilne osi je <math> \sin \delta = \sin \varepsilon \sin \theta \!\, </math>.{{r|vanb-2012}}) Konvencionalna [[dolžina periapside|dolžina prisončja]] <math> \varpi \!\, </math> je definirana relativno na pomladno enakonočje, tako da za [[eliptični tir]] velja:{{r|berg-1978}} : <math> a_{\rm Z} = \frac{a_{0}(1-e^{2})}{1 + e\cos (\theta - \varpi)} \!\, , </math> ali: : <math> \frac{a_{0}}{a_{\rm Z}} = \frac{1 + e\cos(\theta - \varpi)}{1-e^{2}} \!\, . </math> Z znanimi vrednostmi <math> \varpi \!\, </math>, <math> \varepsilon \!\, </math> in <math> e \!\, </math> iz [[astrodinamika|astrodinamičnih]] preračunov{{r|russ-2012}} in <math> j_{\odot} \!\, </math> (<math> S_{0} \!\, </math>) iz konsenza opazovanj ali teorije se lahko <math> \overline{Q}^\text{dan} \!\, </math> izračuna za poljubno širino <math> \varphi \!\, </math> in azimutni kot <math> \Theta \!\, </math>. Zaradi [[eliptični tir|eliptičnega tira]] in kot posledica [[drugi Keplerjev zakon|drugega Keplerjevega zakona]] <math> \Theta \!\, </math> ne napreduje enakomerno s časom. Ne glede na to je <math> \Theta = 0^{\circ} \!\, </math> točno ob pomladnem enakonočju, <math> \Theta = 90^{\circ} \!\, </math> točno ob poletnem Sončevem obratu, <math> \Theta = 180^{\circ} \!\, </math> točno ob [[jesensko enakonočje|jesenskem enakonočju]] in <math> \Theta = 270^{\circ} \!\, </math> točno ob [[zimski Sončev obrat|zimskem Sončevem obratu]]. Poenostavljena enačba za obsevanost na dani [[dan]] je:{{r|duff-2013}}{{r|spl08}} : <math> Q \approx j_{\odot} \left (1 + 0,034 \cos \left (2 \pi \frac{n}{365,25} \right ) \right ) \!\, , </math> kjer je <math> n \!\, </math> zaporedna številka dneva v [[leto|letu]]. === Sprememba === Skupna Sončeva obsevanost (TSI){{r|spl09}} se počasi spreminja v desetletnem in daljšem časovnem obdobju. Sprememba med [[21. Sončev cikel|21. Sončevim ciklom]] je bila približno 0,1 % (od vrha do vrha).{{r|will-1991}} V nasprotju s starejšimi rekonstrukcijami{{r|boar-1994}} najnovejše rekonstrukcije TSI kažejo na povečanje le za približno 0,05 % do 0,1 % med [[Maunderjev minimum|Maunderjevim minimumom]] iz 17. stoletja in sedanjostjo.{{r|wang-2005}}{{r|kriv-2007}}{{r|stei-2009}} Ultravijolična obsevanost (EUV) se spreminja za približno 1,5 odstotka od Sončevih maksimumov do minimumov za valovne dolžine od 200 do 300{{nbsp}}nm.{{r|lean-1989}} Vendar pa je študija [[posrednik (podnebje)|posrednikov]] ocenila, da se je UV povečala za 3,0 % od Maunderjevega minimuma.{{r|flig-2000}} [[slika:Milankovitch Variations.png|thumb|right|250px|Spremembe Zemljinega [[tir]]a, ki povzročajo spremembe v toku Sončeve energije na visoki zemljepisni širini, in opazovani [[ledenik|ledeniški]] cikli.]] Nekatere razlike v osončenosti niso posledica Sončevih sprememb, ampak prej posledica gibanja Zemlje med njenim [[apsidna točka|prisončjem in odsončjem]] ali sprememb porazdelitve sevanja po zemljepisni širini. Te tirne spremembe ali Milankovićevi cikli so v dolgih obdobjih povzročile spremembe [[sevalnost]]i do 25 % (krajevno; globalne povprečne spremembe so veliko manjše). Najnovejši pomemben dogodek je bil nagib vrtilne osi 24° med borealnim poletjem blizu [[holocenski podnebni optimum|holocenskega podnebnega optimuma]]. Pridobivanje časovne vrste za <math> \overline{Q}^{\mathrm{dan}} \!\, </math> za določen letni čas in določeno zemljepisno širino je uporabna aplikacija v teoriji Milankovićevih ciklov. Na primer, ob poletnem Sončevem obratu je deklinacija <math> \delta \!\, </math> enaka nagibu vrtilne osi <math> \varepsilon \!\, </math>. Razdalja do Sonca je: : <math> \frac{a_{0}}{a_{\rm Z}} = 1 + e\cos(\theta - \varpi) = 1 + e\cos \left( \frac{\pi}{2} - \varpi \right) = 1 + e \sin \varpi \!\, . </math> Za ta izračun poletnega Sončevega obrata je vloga eliptičnega tira v celoti vključena v pomemben produkt <math> e \sin \varpi \!\, </math>, [[precesija|precesijski]] indeks, katerega sprememba prevladuje nad spremembami osončenosti na 65° severno, ko je izsrednost velika. Naslednjih 100.000 let, ko so spremembe v izsrednosti relativno majhne, ​​prevladujejo spremembe v nagibu vrtilne osi. === Merjenje === Vesoljski zapis TSI obsega meritve več kot desetih [[radiometer|radiometrov]] in zajema [[seznam Sončevih ciklov|tri Sončeve cikle]]. Vsi sodobni satelitski inštrumenti TSI uporabljajo [[aktivni votlinski radiometer|električno nadomestno radiometrijo z aktivno votlino]]. Ta tehnika meri električno ogrevanje, ki je potrebno za vzdrževanje absorpcijske zatemnjene votline v toplotnem ravnovesju z vpadno sončno svetlobo, ki gre skozi natančno [[zaslonka|zaslonko]] umerjenega območja. Zaslonka se modulira preko [[zaklop (fotografija)|zaklopa]]. Za zaznavanje dolgoročnih sprememb Sončeve obsevanosti so potrebne [[merilna negotovost|merilne negotovosti]] [[točnost]]i <{{nbsp}}0,01{{nbsp}}%, ker so pričakovane spremembe v območju 0,05–0,15{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> na stoletje.{{r|kopp-2011}} ==== Medčasovno umerjanje ==== V orbiti se [[radiometrija|radiometrična]] umerjanja odmikajo zaradi razlogov, vključno s Sončevo degradacijo votline, elektronsko degradacijo grelnika, površinsko degradacijo natančne odprtine ter različnimi površinskimi emisijami in temperaturami, ki spreminjajo toplotno ozadje. Ta umerjanja zahtevajo kompenzacijo, da se ohranijo dosledne meritve.{{r|kopp-2011}} Iz različnih razlogov se viri ne strinjajo vedno. Vrednosti TSI [[satelit]]a [[Solar Radiation and Climate Experiment]]/Total Irradiance Measurement (SORCE/TIM) so nižje od prejšnjih meritev Earth Radiometer Budget Experiment (ERBE) na satelitu [[Earth Radiation Budget Satellite]] (ERBS), inštumenta Variability of solar IRradiance and Gravity Oscillations (VIRGO) na [[vesoljsko plovilo|plovilu]] [[Solar and Heliospheric Observatory]] (SOHO) in inštrumentov ACRIM na satelitu [[Solar Maximum Mission]] (SMM), orbitalnem oservatoriju [[Upper Atmosphere Research Satellite]] (UARS) in satelitu Active Cavity Radiometer Irradiance Monitor Satellite ([[ACRIMSAT]]). Zemeljska umerjanja pred izstrelitvijo so se zanašale na meritve na ravni komponent in ne na sistemski ravni, saj tedanji standardi obsevanosti niso imeli dovolj absolutnih točnosti.{{r|kopp-2011}} Stabilnost meritev vključuje izpostavljanje različnih radiometrskih votlin različnim kopičenjem Sončevega sevanja za količinsko opredelitev degradacijskih učinkov, odvisnih od izpostavljenosti. Ti učinki se nato kompenzirajo v končnih podatkih. Prekrivanja opazovanj omogočajo popravke tako za absolutne odmike kot za validacijo inštrumentalnih odmikov.{{r|kopp-2011}} Negotovosti posameznih opazovanj presegajo spremenljivost obsevanosti (~0,1{{nbsp}}%). Tako se stabilnost inštrumenta in kontinuiteta merjenja zanaša na izračun dejanskih sprememb. Dolgotrajne radiometrske odmike je mogoče zamenjati s spremembami obsevanosti, ki jih je mogoče napačno pojasnjevati kot vpliv na [[podnebje]]. Primeri vključujejo vprašanje povečanja obsevanosti med minimumoma cikla v letih 1986 in 1996, ki je očitno samo v kompozitu ACRIM (in ne v modelu) in nizkih ravni obsevanosti v kompozitu PMOD med minimumom leta 2008. Kljub dejstvu, da ACRIM I, ACRIM II, ACRIM III, VIRGO in TIM vse sledijo degradaciji z odvečnimi votlinami, ostajajo opazne in nepojasnjene razlike v obsevanosti in modeliranih vplivih [[Sončeva pega|Sončevih peg]] in [[Sončeva fakula|fakul]]. ==== Vztrajne nedoslednosti ==== Nesoglasje med prekrivajočimi se opazovanji kaže na nerazrešene odmike, ki nakazujejo, da zapis TSI ni dovolj stabilen za razločevanje Sončevih sprememb na desetletnih časovnih lestvicah. Samo kompozit ACRIM kaže povečanje obsevanosti za ~1{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> med letoma 1986 in 1996; te spremembe tudi v modelu ni.{{r|kopp-2011}} Priporočila za odpravo neskladij inštrumentov vključujejo potrjevanje točnosti optičnih meritev s primerjavo zemeljskih inštrumentov z laboratorijskimi referencami, kot so tisti na [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|Nacionalnem inštitutu za standarde in tehnologijo]] (NIST). Validacija NIST umerjanj površine zaslonke uporablja rezervne dele iz vsakega instrumenta in uporabo popravkov [[uklon]]a od zaslonke, ki omejuje pogled.{{r|kopp-2011}} Za ACRIM je NIST ugotovil, da uklon od zaslonke, ki omejuje pogled, prispeva 0,13{{nbsp}}% signala, ki ni upoštevan v treh inštrumentih ACRIM. Ta popravek zniža sporočene vrednosti ACRIM, s čimer se ACRIM približa TIM. Pri ACRIM in vseh drugih inštrumentih razen TIM je zaslonka globoko v notranjosti inštrumenta, z večjo zaslonko, ki omejuje pogled spredaj. Odvisno od nepopolnosti robov lahko to neposredno razprši svetlobo v votlino. Ta oblika prepušča v sprednji del inštrumenta dvakratno do trikratno količino svetlobe, ki naj bi jo izmerili – če se ta dodatna svetloba popolnoma ne absorbira ali razprši, proizvaja napačno visoke [[signal]]e. Nasprotno zasnova TIM postavlja točno zaslonko spredaj, tako da vstopi samo želena svetloba.{{r|kopp-2011}} Spremembe iz drugih virov verjetno vključujejo letno sistematiko v podatkih ACRIM III, ki je skoraj v fazi z razdaljo Sonce-Zemlja, in 90-dnevne skoke v podatkih VIRGO, ki sovpadajo z manevri plovila SOHO, ki so bili najbolj očitni med Sončevim minimumom leta 2008. ==== TSI Radiometer Facility ==== Visoka absolutna točnost TIM ustvarja nove priložnosti za merjenje podnebnih spremenljivk. TSI Radiometer Facility (TRF) je [[kriogenika|kriogenski]] radiometer, ki deluje v [[vakuum]]u z nadzorovanimi viri svetlobe. L-1 Standards and Technology (LASP) je zasnoval in izdelal sistem, dokončan leta 2008. Umerjen je bil za optično moč glede na Primary Optical Watt Radiometer NIST, [[kriogenski radiometer]], ki vzdržuje lestvico moči sevanja NIST z negotovostjo 0,02{{nbsp}}% (<math> 1 \sigma \!\, </math>). Od leta 2011 je bil TRF edini objekt, ki se je približal želeni <0,01{{nbsp}}% negotovosti za predizstrelitveno validacijo solarnih radiometrov, ki merijo obsevanost (namesto le optične moči) pri ravneh sončne moči in pod vakuumskimi pogoji.{{r|kopp-2011}} TRF zajame referenčni radiometer in preskuševalni inštrument v skupni vakuumski sistem, ki vsebuje stacionarni, prostorsko enoten svetleči žarek. Točna zaslonka s površino, umerjeno na 0,0031{{nbsp}}% (<math> 1 \sigma \!\, </math>), določa izmerjeni del žarka. Točna zaslonka preskusnega inštrumenta je nameščena na istem mestu, ne da bi optično spremenila žarek, za neposredno primerjavo z referenčnim. Spremenljiva moč žarka zagotavlja diagnostiko linearnosti, spremenljiv premer žarka pa diagnosticira sipanje iz različnih komponent inštrumenta.{{r|kopp-2011}} Absolutni lestvici inštrumentov za letenje Glory/TIM in PICARD/PREMOS sta zdaj sledljivi do TRF v optični moči in obsevanosti. Posledična visoka točnost zmanjša posledice kakršne koli prihodnje vrzeli v zapisu Sončeve obsevanosti.{{r|kopp-2011}} {| class="wikitable" |+ Razlika relativno na TRF{{r|kopp-2011}} ! inštrument ! obsevanost, omejevanje pogleda <br /> zaslonka prenapolnjena ! obsevanost, točna <br /> zaslonka prenapolnjena ! pripisljiva razlika <br /> razpršiti napako ! izmerjena optična <br/> napaka moči ! skladnost preostale <br /> obsevanosti ! [[negotovost]] |- | SORCE/TIM na tleh || {{n/a|—}} || −0,037{{nbsp}}% || {{n/a|—}} || −0,037{{nbsp}}% || 0,000{{nbsp}}% || 0,032{{nbsp}}% |- | Glory/TIM med poletom || {{n/a|—}} || −0,012{{nbsp}}% || {{n/a|—}} ||−0,029{{nbsp}}% || 0,017{{nbsp}}% || 0,020{{nbsp}}% |- | PREMOS-1 na tleh || −0,005{{nbsp}}% || −0,104{{nbsp}}% || 0,098{{nbsp}}% || −0,049{{nbsp}}% || −0,104{{nbsp}}% || ~0,038{{nbsp}}% |- | PREMOS-3 med poletom || 0,642{{nbsp}}% || 0,605{{nbsp}}% || 0,037{{nbsp}}% || 0,631{{nbsp}}% || −0,026{{nbsp}}% || ~0,027{{nbsp}}% |- | VIRGO-2 na tleh || 0,897{{nbsp}}% || 0,743{{nbsp}}% || 0,154{{nbsp}}% || 0,730{{nbsp}}% || 0,013{{nbsp}}% || ~0,025{{nbsp}}% |} ==== Ponovno ocenjevanje leta 2011 ==== Najverjetnejša vrednost TSI, ki predstavlja Sončev minimum, je {{val|1360,9|0,5|u=W/m<sup>2</sup>}}, kar je nižje od prej sprejete vrednosti {{val|1365,4|1,3|u=W/m<sup>2</sup>}}, določene v 1990-ih. Nova vrednost izhaja iz SORCE/TIM in radiometričnih laboratorijskih preskusov. Sipana svetloba je glavni vzrok za višje vrednosti obsevanosti, ki so jih izmerili prejšnji sateliti, pri katerih je točna zaslonka nameščena za večjo zaslonko, ki omejuje pogled. TIM uporablja zaslonko za omejevanje pogleda, manjšo od točne zaslonke, ki preprečuje ta lažni signal. Nova ocena temelji na boljših meritvah in ne na spremembi sončne moči.{{r|kopp-2011}} Razdelitev relativnega deleža Sončevih peg in fakularnih vplivov iz podatkov SORCE/TIM na podlagi [[regresija|regresijskega]] modela predstavlja 92{{nbsp}}% opazovane variance in sledi opazovanim trendom znotraj območja stabilnosti TIM. Ta skladnost zagotavlja nadaljnje dokaze, da so spremembe TSI predvsem posledica magnetne aktivnosti Sončeve površine.{{r|kopp-2011}} Netočnosti inštrumentov dodajajo veliko negotovost pri določanju [[Zemljin energetski proračun|Zemljine energetske bilance]]. Energijsko neravnovesje so različno izmerili (med globokim [[Sončev minimum|Sončevim minimumom]] 2005–2010) in znaša {{val|+0,58|0,15|u=W/m<sup>2</sup>}},{{r|hans-2012}} {{val|+0,60|0,17|u=W/m<sup>2</sup>}}{{r|step-2012}} in {{val|+0,85|u=W/m<sup>2</sup>}}. Ocene meritev v vesolju se gibljejo med +3–7{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Nižja vrednost TSI SORCE/TIM zmanjša to razliko za 1{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. Ta razlika med novo nižjo vrednostjo TIM in prejšnjimi meritvami TSI ustreza podnebnemu siljenju −0,8{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>, kar je primerljivo z energijskim neravnovesjem.{{r|kopp-2011}} ==== Ponovno ocenjevanje leta 2014 ==== Leta 2014 so razvili nov kompozit ACRIM z uporabo posodobljenega zapisa ACRIM3. Dodal je popravke za sipanje in uklon, razkrite med nedavnim preskušanjem pri TRF, in dve posodobitvi algoritma. Posodobitve algoritma natančneje upoštevajo toplotno obnašanje inštrumenta in razčlenjevanje podatkov o ciklu zaklopa. Ti so popravili komponento kvaziletnega lažnega signala in povečali [[razmerje signal/šum|razmerje med signalom in šumom]]. Neto učinek teh popravkov je zmanjšal povprečno vrednost TSI ACRIM3, ne da bi vplival na trende v TSI kompozita ACRIM.{{r|scaf-2014}} Razlike med kompozitoma ACRIM in PMOD TSI so očitne, najpomembnejše pa so trendi Sončevega minimuma do minimuma med [[21. Sončev cikel|21.]]–[[23. Sončev cikel|23. Sončevim ciklom]]. ACRIM je ugotovil povečanje +0,037{{nbsp}}%/desetletje od leta 1980 do leta 2000 in nato zmanjšanje. PMOD namesto tega predstavlja stalno zmanjševanje od leta 1978. Pomembne razlike je mogoče opaziti tudi med vrhuncem 21. in [[22. Sončev cikel|22. Sončevega cikla]]. Te izhajajo iz dejstva, da ACRIM uporablja izvirne rezultate TSI, ki so jih objavile skupine za satelitske poskuse, medtem ko PMOD nekatere rezultate bistveno spremeni, da jih uskladi z določenimi posredniškimi modeli TSI. Posledice povečanja TSI med globalnim segrevanjem v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja so, da je Sončevo siljenje morda nekoliko večji dejavnik podnebnih sprememb, kot je predstavljeno v [[model splošnega kroženja|podnebnih modelih splošnega kroženja]] [[CMIP5]].{{r|scaf-2014}} == Obsevanost na zemeljskem površju == [[slika:SR20 pyranometer 1.jpg|thumb|left|200px|[[Piranometer]] za merjenje globalne obsevanosti]] [[slika:DR01_pyrheliometer_1.jpg|thumb|right|[[Pirheliometer]], nameščen na [[sledilnik Soncu]], za merjenje [[neposredna insolacija|neposredne normalne obsevanosti]] (DNI)]] Povprečno letno Sončevo sevanje, ki doseže vrh Zemljinega ozračja, je približno 1361{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> (solarna konstanta <math> j_{\odot} \!\, </math>{{r|codd-2016}}). Sončni žarki so [[slabljenje|oslabljeni]], ko gredo skozi ozračje, tako da ostane največja normalna površinska obsevanost približno 1000{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> na [[morska gladina|morski gladini]] ob jasnem dnevu. Ko nad ozračje prihaja 1361{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> (ko je Sonce v [[nadglavišče|nadglavišču]] na nebu brez oblačka), je neposredno Sonce približno 1050{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>, globalno sevanje na vodoravni površini pri tleh pa približno 1120{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> 1120 W/m2.{{r|spl10}} Slednja vrednost vključuje sevanje, sipano ali ponovno oddano v ozračju in okolici. Dejanska vrednost se spreminja glede na kot Sonca in okoliščine v ozračju. Brez upoštevanja oblakov je dnevna povprečna osončenost Zemlje približno {{nowrap|6 kWh/m<sup>2</sup> {{=}} 21,6 MJ/m<sup>2</sup>}}. Izhod, na primer, [[fotovoltaika|fotovoltaične]] plošče, je delno odvisen od kota Sonca glede na ploščo. Eno Sonce je enota [[tok|toka moči]] in ne standardna vrednost za dejansko osončenost. Včasih se ta enota imenuje sol in se je ne sme zamenjati s sol, ki pomeni en [[merjenje časa na Marsu|Sončev dan]].{{r|alli-2008}} === Absorpcija in odboj === [[slika:Solar spectrum en.svg|thumb|left|250px|Spekter Sončeve obsevanosti nad [[ozračje]]m (rumeno) in na [[zemeljsko površje|površju]] (rdeče). Črna krivulja je spekter [[črno telo|črnega telesa]] s temperaturo 5778{{nbsp}}K.]] Del sevanja, ki doseže objekt, se absorbira, preostanek pa se odbije. Običajno se absorbirano sevanje pretvori v [[toplotna energija|toplotno energijo]], s čimer se poveča temperatura objekta. Umetni ali naravni sistemi pa lahko pretvorijo del absorbiranega sevanja v drugo obliko, kot je [[elektrika]] ali [[kemična vez|kemične vezi]], kot v primeru fotovoltaičnih celic ali [[rastline|rastlin]]. Delež odbitega sevanja je [[odbojnost]] objekta ali [[albedo]]. === Vpliv projekcije === [[slika:Seasons.too.png|thumb|right|Vpliv projekcije: En sončni žarek, širok eno miljo, sveti na tla pod kotom 90°, drugi pa pod kotom 30°. [[kot|Poševni]] sončni žarek razporedi svojo svetlobno energijo na dvakrat večjo površino.]] Osončenost na površini je največja, ko je površina neposredno obrnjena (normalno) proti Soncu. Ko se kot med površino in Soncem premakne od normale, se osončenost zmanjša sorazmerno s [[kosinus]]om kota; glej [[vpliv Sončevega kota na podnebje]]. Na sliki je prikazan kot med tlemi in sončnim žarkom in ne med navpično smerjo in sončnim žarkom – zato je [[sinus (matematika)|sinus]] primeren namesto kosinusa. Sončni žarek, širok eno miljo, prihaja neposredno nad glavo, drugi pa pod kotom 30° glede na vodoravno ravnino. Sinus kota 30° je 1/2, medtem ko je sinus kota 90° enak 1. Poševni sončni žarek toko širi svetlobo po dvakratni površini. Posledično pade na vsako kvadratno miljo pol manj svetlobe. Ta vpliv projekcije je glavni razlog, zakaj so Zemljina [[polarno območje|polarna območja]] veliko hladnejša od [[ekvatorialno območje|ekvatorialnih območij]]. V letnem povprečju sta [[Zemljin tečaj|pola]] deležna manj sončne svetlobe kot [[ekvator]], ker sta vedno nagnjena bolj stran od Sonca kot tropi, poleg tega pa sploh nista deležna sončne svetlobe v šestih mesecih svojih [[zima|zim]]. === Vpliv absorpcije === Pri nižjem kotu mora svetloba potovati tudi skozi več ozračja. To jo oslabi (z absorpcijo in sipanjem), kar dodatno zmanjša osončenost na površju. Slabljenje ureja [[absorpcijski zakon]], in sicer, da se [[prepustnost]] ali delež osončenosti, ki doseže površje, [[eksponentna funkcija|eksponentno]] zmanjšuje z [[optična globina|optično globino]] ali [[absorbanca|absorbanco]] (pojma se razlikujeta samo za konstantni faktor <math> \ln 10 = 2,303 \!\, </math>) poti osončenosti skozi ozračje. Za katero koli dano kratko dolžino poti je optična globina sorazmerna s številom absorberjev in sipalcev vzdolž te dolžine in običajno narašča z nižanjem nadmorske višine. Optična globina celotne poti je potem integral (vsota) teh optičnih globin vzdolž poti. Kadar je gostota absorberjev slojevita, torej veliko bolj odvisna od navpične kot vodoravne lege v ozračju, je v dobrem približku optična globina obratno sorazmerna z vplivom projekcije, to je s kosinusom zenitnega kota. Ker se prepustnost eksponentno zmanjšuje z naraščajočo optično globino, ko se Sonce približuje [[obzorje|obzorju]], pride točka, ko absorpcija prevladuje nad projekcijo do konca dneva. Z razmeroma visoko stopnjo absorpcije je to lahko precejšen del poznega [[popoldan|popoldneva]] in prav tako zgodnjega [[jutro|jutra]]. Nasprotno pa v (domnevni) popolni odsotnosti absorpcije ostane optična globina enaka nič na vseh višinah Sonca, kar pomeni, da prepustnost ostane 1, zato velja le vpliv projekcije. === Zemljevidi Sončevega potenciala === Ocena in kartiranje Sončevega potenciala na svetovni, regionalni in državni ravni sta bili predmet velikega akademskega in komercialnega zanimanja. Eden prvih poskusov izvedbe celovitega kartiranja Sončevega potenciala za posamezne države je bil projekt Solar & Wind Resource Assessment (SWERA),{{r|spl11}} ki ga je financiral [[Program Združenih narodov za okolje]], izvajal pa ga je [[Nacionalni laboratorij za obnovljivo energijo|Nacionalni laboratorij za obnovljivo energijo ZDA]]. Drugi primeri vključujejo globalno kartiranje [[NASA|Nase]] in drugih podobnih inštitutov, od katerih jih je veliko na voljo v Globalnem atlasu za obnovljivo energijo, ki ga zagotavlja [[Mednarodna agencija za obnovljivo energijo]] (IRENA). Sedaj obstajajo mnoga komercialna podjetja, ki razvijalcem [[sončna energija|sončne energije]] zagotavljajo podatke o sončnih virih, vključno s 3E, Clean Power Research, SoDa Solar Radiation Data, Solargis, Vaisala (prej 3Tier) in Vortex, in ta podjetja so pogosto zastonj zagotavljala zemljevide Sončevega potenciala. Januarja 2017 je [[Svetovna banka]] izdala aplikacijo [[Global Solar Atlas]], pri čemer je uporabila podatke, ki jih je zagotovil Solargis, da bi zagotovila en sam vir visokokakovostnih Sončevih podatkov, [[zemljevid]]ov in slojev [[geografski informacijski sistem|GIS]], ki pokrivajo vse države. <gallery mode="packed" style="text-align:center" heights="200" caption="Zemljevidi potenciala GHI po regijah in državah (Opomba: barve na zemljevidih ​​niso enake)"> Sub Saharan Africa GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[podsaharska Afrika]] Latin America and Caribbean GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Latinska Amerika]] in [[Karibi]] China GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Kitajska]] India GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Indija]] Mexico GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Mehika]] South Africa GHI Solar-resource-map GlobalSolarAtlas World-Bank-Esmap-Solargis.png|[[Južna Afrika]] </gallery> Zemljevidi Sončevega sevanja so izdelani z uporabo podatkovnih zbirk, pridobljenih iz satelitskih posnetkov, na primer z uporabo vidnih slik s satelita [[Meteosat]] Prime. Na slikah je uporabljena metoda za določanje Sončevega sevanja. En dobro preverjen model satelita do obsevanosti je model SUNY.{{r|nonn-2014}} Točnost tega modela je dobro ocenjena. Na splošno so zemljevidi Sončeve obsevanosti točni, zlasti za globalno vodoravno obsevanost. == Uporabe == {| class="wikitable" style="float:right;" |+ Pretvorbeni faktor (za stranski stolpec se pomnoži zgornjo vrstico s faktorjem) |- ! ! W/m<sup>2</sup> ! kW·h/(m<sup>2</sup>·dan) ! Sončne ure/dan ! kWh/(m<sup>2</sup>·leto) ! kWh/(kWp·leto) |- ! W/m<sup>2</sup> | 1 | 41,66666 | 41,66666 | 0,1140796 | 0,1521061 |- ! kW·h/(m<sup>2</sup>·dan) | 0,024 | 1 | 1 | 0,0027379 | 0,0036505 |- ! Sončeve ure/dan | 0,024 | 1 | 1 | 0,0027379 | 0,0036505 |- ! kWh/(m<sup>2</sup>·leto) | 8,765813 | 365,2422 | 365,2422 | 1 | 1,333333 |- ! kWh/(kWp·leto) | 6,574360 | 273,9316 | 273,9316 | 0,75 | 1 |} === Sončna moč === [[slika:Solar energy.jpg|thumb|right|250px|[[Sončna svetloba]] prenaša sevalno energijo v valovnih dolžinah [[vidna svetloba|vidne svetlobe]]. Sevalna energija se lahko razvije za proizvodnjo [[sončna energija|sončne energije]].]] Podatki o Sončevi obsevanosti se uporabljajo za načrtovanje uvedbe [[sončna energija|sistemov sončne energije]].{{r|spl12}} V mnogih državah je mogoče podatke pridobiti iz zemljevida osončenosti ali iz razpredelnic osončenosti, ki odražajo podatke za zadnjih 30–50 let. Različne tehnologije sončne energije lahko uporabljajo različne komponente celotne obsevanosti. Medtem ko lahko sončne fotovoltaične plošče pretvorijo v elektriko tako neposredno obsevanost kot difuzno obsevanost, lahko [[koncentrirana sončna energija]] učinkovito deluje le z neposredno obsevanostjo, zaradi česar so ti sistemi primerni samo na lokacijah z relativno nizko oblačnostjo. Ker so paneli sončnih kolektorjev skoraj vedno nameščeni pod kotom proti Soncu, je treba prilagoditi vrednosti osončenosti, da se ugotovi količina sončne svetlobe, ki pade na panel. To bo preprečilo ocene, ki so netočno nizke za zimo in netočno visoke za [[poletje]].{{r|spl13}} To tudi pomeni, da količina sončne svetlobe, ki pade na sončno ploščo na visoki zemljepisni širini, ni tako nizka v primerjavi s svetlobo na ekvatorju, kot bi bila, če bi se upoštevala samo osončenost na vodoravni površini. Vrednosti vodoravne osončenosti segajo od 800 do 950{{nbsp}}kWh/(kWp·leto) na [[Norveška|Norveškem]] do 2.900{{nbsp}}kWh/(kWp·leto) v [[Avstralija|Avstraliji]]. Toda pravilno nagnjena plošča na zemljepisni širini 50° prejme 1860{{nbsp}}kWh/(kWp·leto) v primerjavi z 2370 na ekvatorju.{{r|land-2017}} Pravzaprav pod jasnim nebom solarna plošča, postavljena vodoravno na severnem ali južnem polu sredi poletja, prejme več sončne svetlobe v 24 urah (kosinus vpadnega kota je enak sin 23,5° ali približno 0,40) kot vodoravna plošča na ekvatorju pri enakonočju (povprečni kosinus je enak <math> 1/\pi \!\, </math> ali približno 0,32). Fotovoltaični paneli so ocenjeni pod standardnimi pogoji, da se določi Wp (najvišja vrednost v vatih),{{r|spl14}} ki se lahko nato uporabi z osončenostjo, prilagojeno dejavnikom, kot so nagib, sledenje in senčenje, da se določi pričakovani izhod.{{r|spl15}} === Zgradbe === [[slika:Insolation.gif|thumb|right|250px|Sprememba osončenosti po mesecih; povprečja 1984–1993 za januar (zgoraj) in april (spodaj)]] V [[gradbeništvo|gradbeništvu]] je osončenost pomembna točka pri načrtovanju [[stavba|stavbe]] za določeno lokacijo.{{r|nall-2004}} Vpliv projekcije je mogoče uporabiti za načrtovanje stavb, ki so poleti hladne in pozimi tople, tako da se zagotovijo navpična okna na strani stavbe, obrnjeni proti ekvatorju (južna stran na [[severna polobla|severni polobli]] ali severna stran na [[južna polobla|južni polobli]]): to maksimizira osončenost v zimskih mesecih, ko je Sonce nizko na nebu, in jo zminimizira poleti, ko je Sonce visoko. (Navidezna [[analema|Sončeva pot sever-jug]] prek neba obsega 47° skozi leto). === Nizke gradnje === V [[nizke gradnje|nizkih gradnjah]] in [[hidrologija|hidrologiji]] numerični modeli odtoka [[taljenje snega|taljenega snega]] uporabljajo opazovanja osončenosti. To omogoča oceno hitrosti sproščanja [[voda|vode]] iz taleče se [[sneg|snežne]] odeje. Merjenje na terenu se izvede s pomočjo [[piranometer|piranometra]]. === Raziskovanje podnebja === Obsevanost je pomembna pri podnebnem modeliranju in napovedovanju vremena. Neničelno povprečje globalnega neto sevanja v zgornjem delu ozračja kaže na toplotno neravnovesje Zemlje, ki ga povzroča [[podnebno siljenje]]. Vpliv nižje vrednosti TSI iz leta 2014 na podnebne modele ni znan. Nekaj ​​desetink odstotka spremembe absolutne ravni TSI se običajno šteje za minimalne posledice za podnebne simulacije. Nove meritve zahtevajo prilagoditve parametrov podnebnega modela. Poskusi z modelom GISS 3 so raziskali občutljivost delovanja modela na absolutno vrednost TSI v sedanjem in predindustrijskem obdobju ter na primer opisali, kako je zmanjšanje obsevanosti razdeljeno med ozračjem in površjem ter učinke na odhajajoče sevanje.{{r|kopp-2011}} Ocena vpliva dolgotrajnih sprememb obsevanosti na podnebje zahteva večjo stabilnost inštrumentov{{r|kopp-2011}} v kombinaciji z zanesljivimi opazovanji [[globalna tempartura površja|globalne površinske temperature]] za količinsko opredelitev procesov podnebnega odziva na sevalno siljenje na desetletnih časovnih lestvicah. Opaženo 0,1{{nbsp}}% povečanje obsevanosti daje 0,22{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> vplivanja na podnebno siljenje, kar kaže na prehodni odziv podnebja 0,6{{nbsp}}°C na W/m2. Ta odziv je večji za faktor 2 ali več kot v modelih iz leta 2008, ki jih je ocenil [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] (IPCC), kar se morda pojavlja v modelirani toploti, ki jo privzema [[ocean]].{{r|kopp-2011}} === Globalno ohlajanje === Merjenje zmogljivosti površine za odboj Sončeve obsevanosti je bistvenega pomena za pasivno dnevno sevalno hlajenje (PDRC), ki so ga predlagali kot metodo za obračanje krajevnih in globalnih dvigov temperature, povezanih z [[globalno segrevanje|globalnim segrevanjem]].{{r|han--2022}}{{r|mund-2019}} Za merjenje hladilne moči pasivne sevalne hladilne površine je treba kvantificirati absorbirano moč ozračnega in Sončevega sevanja. Ob jasnem dnevu lahko Sončeva obsevanost doseže 1000{{nbsp}}W/m<sup>2</sup> z difuzno komponento med 50 in 100{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>. V povprečju je bila hladilna moč pasivne dnevne sevalne hladilne površine ocenjena na ~100–150{{nbsp}}W/m<sup>2</sup>.{{r|chen-2022}} === Vesolje === Osončenost je glavna spremenljivka, ki vpliva na [[planetarna ravnovesna temperatura|ravnovesno temperaturo]] pri načrtovanju [[vesoljsko plovilo|vesoljskih plovil]] in [[planetologija|planetologiji]]. [[Sončev cikel|Merjenje Sončeve aktivnosti in obsevanosti]] je skrb za vesoljska potovanja. Na primer, ameriška vesoljska agencija [[NASA]] je leta 2003 izstrelila svoj satelit [[Solar Radiation and Climate Experiment]] (SORCE) s štirimi inšrumenti: Total Irradiance Monitor (TIM), Solar Stellar Irradiance Comparison Experiment (SOLSTICE), Spectral Irradiance Monitor (SIM) in XUV Photometer System (XPS).{{r|boxw-2012}} == Glej tudi == {{portal|Astronomija}} {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|Zemljin energetski proračun|en|Earth's energy budget}} * {{medjezikovna povezava|krivulja PI|en|curve}} (krivulja fotosinteze in obsevanosti) * {{medjezikovna povezava|obsevanost|en|irradiance}} * [[odbojnost]] * {{medjezikovna povezava|tok vektorskega polja|en|flux}} * {{medjezikovna povezava|gostota moči|en|power density}} * {{medjezikovna povezava|Sončeva karta|en|Sun chart}} * {{medjezikovna povezava|sončna svetloba|en|Sunlight}} * {{medjezikovna povezava|čas sončnega obsevanja|en|Sunshine duration}} ** {{medjezikovna povezava|seznam mest po času sončnega obsevanja|en|list of cities by sunshine duration}} {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="alli-2008">{{sktxt|Allison|Schmunk|2008}}.</ref> <ref name="berg-1978">{{sktxt|Berger|1978}}.</ref> <ref name="boar-1994">{{sktxt|Board on Global Change, Commission on Geosciences, Environment, and Resources, National Research Council|1994|pp=36}}.</ref> <ref name="boxw-2012">{{sktxt|Boxwell|2012|pp=41–42}}.</ref> <ref name="brun-2022">{{sktxt|Brun|Zimmermann|Hari|Pellissier|2022}}.</ref> <ref name="chen-2022">{{sktxt|Chen|Pang|Chen|Yan|2022}}.</ref> <ref name="codd-2016">{{sktxt|Coddington|Lean|Pilewskie|Snow|2016}}.</ref> <ref name="duff-2013">{{sktxt|Duffie|Beckman|2013}}.</ref> <ref name="flig-2000">{{sktxt|Fligge|Solanki|2000}}.</ref> <ref name="guey-2009">{{sktxt|Gueymard|2009}}.</ref> <ref name="guey-2015">{{sktxt|Gueymard|2015}}.</ref> <ref name="han--2022">{{sktxt|Han|Fei|Li|Ng|2022}}.</ref> <ref name="hans-2012">{{sktxt|Hansen|Sato|Kharecha|von Schuckmann|2012}}.</ref> <ref name="hoga-2010">{{sktxt|Hogan|2010}}.</ref> <ref name="kopp-2011">{{sktxt|Kopp|Lean|2011}}.</ref> <ref name="kriv-2007">{{sktxt|Krivova|Balmaceda|Solanki|2007}}.</ref> <ref name="land-2017">Pretvorjeno na letno osnovo iz {{sktxt|Landau|2017}}.</ref> <ref name="lean-1989">{{sktxt|Lean|1989}}.</ref> <ref name="mund-2019">{{sktxt|Munday|2019}}.</ref> <ref name="nall-2004">{{sktxt|Nall|2004}}.</ref> <ref name="nonn-2014">{{sktxt|Nonnenmacher|Kaur|Coimbra|2014}}.</ref> <ref name="russ-2012">{{sktxt|Russell|2012}}.</ref> <ref name="scaf-2014">{{sktxt|Scafetta|Willson|2014}}.</ref> <ref name="seng-2017">{{sktxt|Sengupta|Habte|Gueymard|Wilbert|2017}}.</ref> <ref name="stei-2009">{{sktxt|Steinhilber|Beer|Fröhlich|2009}}.</ref> <ref name="step-2012">{{sktxt|Stephens|Li|Wild|Clayson|2012}}.</ref> <ref name="thom-2022">{{sktxt|Thompson|Taylor|2022}}.</ref> <ref name="vanb-2012">{{sktxt|Van Brummelen|2012}}.</ref> <ref name="wang-2005">{{sktxt|Wang|Lean|Sheeley|2005}}.</ref> <ref name="will-1991">{{sktxt|Willson|Hudson|1991}}.</ref> <ref name="spl00">{{navedi splet|last1= Stickler|first1= Greg|title= Educational Brief - Solar Radiation and the Earth System|publisher= [[NASA]]|lang= en|url= http://education.gsfc.nasa.gov/experimental/July61999siteupdate/inv99Project.Site/Pages/science-briefs/ed-stickler/ed-irradiance.html|accessdate= 2016-05-05|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20160425164312/http://education.gsfc.nasa.gov/experimental/July61999siteupdate/inv99Project.Site/Pages/science-briefs/ed-stickler/ed-irradiance.html|archive-date= 2016-04-25}}</ref> <ref name="spl01">{{navedi splet|title= World Bank|date= 2017|publisher= [[Global Solar Atlas]]|lang= en|url= https://globalsolaratlas.info}}</ref> <ref name="spl02">{{navedi splet|title= RReDC Glossary of Solar Radiation Resource Terms|website= www.nrel.gov|lang= en|url= https://www.nrel.gov/grid/solar-resource/solar-glossary.html|accessdate= 2017-11-25}}</ref> <ref name="spl03">{{navedi splet|title= What is the Difference between Horizontal and Tilted Global Solar Irradiance?|publisher= Kipp & Zonen|website= www.kippzonen.com|lang= en|url= http://www.kippzonen.com/News/408/The-Difference-between-Horizontal-and-Tilted-Global-Solar-Irradiance#.Whk1dUqWaHs|accessdate= 2017-11-25|archive-date= 2020-08-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20200809012953/https://www.kippzonen.com/News/408/The-Difference-between-Horizontal-and-Tilted-Global-Solar-Irradiance#.Whk1dUqWaHs|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl04">{{navedi splet|title= Solar Radiation Basics|publisher= [[Ministrstvo za energijo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za energijo ZDA]]|website= www.energy.gov|lang= en|url= https://www.energy.gov/eere/solar/solar-radiation-basics|accessdate= 2022-04-23}}</ref> <ref name="spl05">{{navedi splet|title= Part 3: Calculating Solar Angles - ITACA| website= www.itacanet.org|lang= en|url= http://www.itacanet.org/the-sun-as-a-source-of-energy/part-3-calculating-solar-angles/#3.5.-Angle-Of-Incidence|accessdate= 2018-04-21}}</ref> <ref name="spl06">{{navedi splet|title= Insolation in The Azimuth Project|website= www.azimuthproject.org|lang= en|url= http://www.azimuthproject.org/azimuth/show/Insolation|accessdate= 2018-04-21|archive-date= 2023-03-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20230319142258/https://www.azimuthproject.org/azimuth/show/Insolation|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl07">{{navedi splet|title= Declination Angle - PVEducation|website= www.pveducation.org|lang= en|url= http://www.pveducation.org/pvcdrom/properties-of-sunlight/declination-angle|accessdate= 2018-04-21}}</ref> <ref name="spl08">{{navedi splet|title= Solar Engineering of Thermal Processes|lang= en|url= http://ndl.ethernet.edu.et/bitstream/123456789/87795/1/Solar%20Engineering%20of%20Thermal%20Processes%2C%204th%20Edition%20-%20GearTeam.pdf }}</ref> <ref name="spl09">{{navedi splet|title= Total Solar Irradiance Data|publisher= SORCE : [[Solar Radiation and Climate Experiment |SOlar Radiation and Climate Experiment]]|lang= en|url= http://lasp.colorado.edu/home/sorce/data/tsi-data/|accessdate= 2015-07-16}}</ref> <ref name="spl10">{{navedi splet|title= Introduction to Solar Radiation|publisher= Newport Corporation|lang= en|url= https://www.newport.com/t/introduction-to-solar-radiation|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20131029234117/http://www.newport.com/Introduction-to-Solar-Radiation/411919/1033/content.aspx|archive-date= 2013-10-29}}</ref> <ref name="spl11">{{navedi splet|title= Solar and Wind Energy Resource Assessment (SWERA) |work=Open Energy Information|lang= en|url= https://openei.org/wiki/Solar_and_Wind_Energy_Resource_Assessment_(SWERA)}}</ref> <ref name="spl12">{{navedi splet|title= Determining your solar power requirements and planning the number of components|lang= en|url= http://www.solar4power.com/solar-power-sizing.html}}</ref> <ref name="spl13">{{navedi splet|title= Heliostat Concepts|work= redrok.com|lang= en|url = http://www.redrok.com/concept.htm#complaint}}</ref> <ref name="spl14">{{navedi splet|title= Glossary|website= www.iea-pvps.org|lang= en|url= http://www.iea-pvps.org/pv/glossary.htm#STC|archive-url= https://web.archive.org/web/20061007051415/http://www.iea-pvps.org/pv/glossary.htm#STC|archive-date= 2006-10-07}}</ref> <ref name="spl15">{{navedi splet|title= How Do Solar Panels Work?|website= glrea.org|lang= en|url= http://www.glrea.org/articles/howDoSolarPanelsWork.html|accessdate= 2018-04-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20041015055731/http://www.glrea.org/articles/howDoSolarPanelsWork.html|url-status=dead|archive-date= 2004-10-15}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Allison|first1= Michael|last2= Schmunk|first2= Robert|title= Technical Notes on Mars Solar Time|date= 2008-08-05|publisher= [[NASA]]|lang= en|url = http://www.giss.nasa.gov/tools/mars24/help/notes.html|accessdate= 2012-01-16}} * {{citat|last1= Berger|first1= André Léon|authorlink1= André Berger|title= Long-Term Variations of Daily Insolation and Quaternary Climatic Changes|journal= [[Journal of the Atmospheric Sciences]]|date= 1978-12-01|volume= 35|issue= 12|pages= 2362–2367|lang= en|doi= 10.1175/1520-0469(1978)035<2362:LTVODI>2.0.CO;2|issn= 0022-4928|doi-access= free|bibcode= 1978JAtS...35.2362B}} * {{citat|author1= Board on Global Change, Commission on Geosciences, Environment, and Resources, National Research Council|title= Solar Influences on Global Change|date= 1994|publisher= National Academy Press|location= Washington, D.C|isbn= 978-0-30-905148-4|url= http://books.nap.edu/openbook.php?record_id=4778&page=R1|doi= 10.17226/4778|hdl= 2060/19950005971}} * {{citat|last1= Boxwell|first1= Michael|title= Solar Electricity Handbook: A Simple, Practical Guide to Solar Energy|date= 2012}} * {{citat|last1= Brun|first1= Philipp|last2= Zimmermann|first2= Niklaus E.|last3= Hari|first3= Chantal|last4= Pellissier|first4= Loïc|last5= Karger|first5= Dirk Nikolaus|id= preprint|title= Global climate-related predictors at kilometre resolution for the past and future. Earth Syst. Sci. Data Discuss|date= 2022|doi= 10.5194/essd-2022-212}} * {{citat|last1= Chen|first1= Meijie|last2= Pang|first2= Dan|last3= Chen|first3= Xingyu|last4= Yan|first4= Hongjie|last5= Yang|first5= Yuan|title= Passive daytime radiative cooling: Fundamentals, material designs, and applications|journal= EcoMat|date= januar 2022|volume= 4|issue= 1|pages= e12153|doi= 10.1002/eom2.12153|s2cid= 240331557|doi-access= free}} * {{citat|last1= Coddington|first1= Odele|last2= Lean|first2= Judith L.|last3= Pilewskie|first3= P.|last4= Snow|first4= M.|last5= Lindholm|first5= D.|title= A Solar Irradiance Climate Data Record|journal= [[Bulletin of the American Meteorological Society]]|date= 2016-08-22|volume= 97|issue= 7|pages= 1265–1282|bibcode= 2016BAMS...97.1265C|doi= 10.1175/bams-d-14-00265.1|doi-access= free}} * {{citat|last1= Duffie|first1= John A.|last2= Beckman|first2= William A.|title= Solar Engineering of Thermal Processes: Duffie/Solar Engineering 4e|date= 2013-04-10|publisher= John Wiley & Sons, Inc.|isbn= 978-1-11-867160-3|location= Hoboken, NJ, ZDA|lang= en|doi= 10.1002/9781118671603|url= http://doi.wiley.com/10.1002/9781118671603}} * {{navedi disertacijo|last1= Fligge|first1= Marcel|title= Modelling of Solar Irradiance Variations|date= 1999|publisher= [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich]]|type= doktorska disertacija|bibcode= 1999PhDT.......174F|doi= 10.3929/ethz-a-002047110}} * {{citat|last1= Fligge|first1= Marcel|last2= Solanki|first2= Sami Khan|authorlink2= Sami Khan Solanki|title= The solar spectral irradiance since 1700|journal= [[Geophysical Research Letters]]|date= 2000|volume= 27|issue= 14|pages= 2157–2160|doi= 10.1029/2000GL000067|bibcode= 2000GeoRL..27.2157F|s2cid= 54744463|doi-access= free}} * {{citat|last1= Foukal|first1= Peter V.|last2= Mack|first2= P. E.|last3= Vernazza|first3= J. E.|title= The effects of sunspots and faculae on the solar constant|journal= [[Astrophysical Journal]]|date= avgust 1977|volume= 215|pages= 952|doi= 10.1086/155431|bibcode= 1977ApJ...215..952F|doi-access= free}} * {{citat|last1= Gueymard|first1= Christian A.|title= Direct and indirect uncertainties in the prediction of tilted irradiance for solar engineering applications|journal= [[Solar Energy]]|date= marec 2009|volume= 83|issue= 3|pages= 432–444|lang= en|doi= 10.1016/j.solener.2008.11.004|bibcode= 2009SoEn...83..432G}} * {{citat|last1= Gueymard|first1= Chris A.|title= Uncertainties in Transposition and Decomposition Models: Lesson Learned|date= 2015|lang= en|url= https://www.nrel.gov/pv/assets/pdfs/2015_pvmrw_169_gueymard.pdf|accessdate= 2020-07-17}} * {{citat|last1= Han|first1= Di|last2= Fei|first2= Jipeng|last3= Li|first3= Hong|last4= Ng|first4= Bing Feng|title= The criteria to achieving sub-ambient radiative cooling and its limits in tropical daytime|journal= Building and Environment|date= 2022-08-01|volume= 221|issue= 1|page= 109281|doi= 10.1016/j.buildenv.2022.109281|bibcode= 2022BuEnv.22109281H|via= Elsevier Science Direct}} * {{citat|last1= Hansen|first1= James|last2= Sato|first2= Makiko|last3= Kharecha|first3= Pushker|last4= von Schuckmann|first4= Karina|title = Earth's Energy Imbalance|date= januar 2012|publisher= NASA|url= http://www.giss.nasa.gov/research/briefs/hansen_16/|archive-url= https://web.archive.org/web/20120204041743/http://www.giss.nasa.gov/research/briefs/hansen_16/|url-status= dead|archive-date= 2012-02-04}} * {{citat|last1= Hogan|first1= C. Michael|date= 2010|chapter= Abiotic factor|title= Encyclopedia of Earth|editor-last1= Monosson|editor-first1= Emily|editor-last2= Cleveland|editor-first2= C.|publisher= National Council for Science and the Environment|location= Washington DC|lang= en|chapter-url= http://www.eoearth.org/article/Abiotic_factor?topic=49461}} * {{citat|last1= Kopp|first1= Greg|last2= Lean|first2= Judith L.|title= A new, lower value of total solar irradiance: Evidence and climate significance|journal= Geophysical Research Letters|date= 2011-01-14|volume= 38|issue= 1|pages= L01706|bibcode= 2011GeoRL..38.1706K|doi= 10.1029/2010GL045777|doi-access= free}} * {{citat|last1= Krivova|first1= Natalie A.|last2= Balmaceda|first2= L. A.|last3= Solanki|first3= Sami Khan|title= Reconstruction of solar total irradiance since 1700 from the surface magnetic flux|journal= [[Astronomy and Astrophysics]]|date= 2007|volume= 467|issue= 1|pages= 335–346|doi= 10.1051/0004-6361:20066725|bibcode= 2007A&A...467..335K|doi-access= free}} * {{citat|last1= Landau|first1= Charles R.|title= Optimum Tilt of Solar Panels|date= 2017|lang= en|url= http://www.solarpaneltilt.com/ }} * {{citat|last1= Lean|first1= Judith L.|authorlink1= Judith L. Lean|title= Contribution of Ultraviolet Irradiance Variations to Changes in the Sun's Total Irradiance|journal= [[Science]]|date= 1989-04-14|volume= 244|issue= 4901|pages= 197–200|quote= 1 odstotek Sončeve energije se oddaja pri ultravijoličnih valovnih dolžinah med 200 in 300 nanometri, zmanjšanje tega sevanja od 1. julija 1981 do 30. junija 1985 je predstavljalo 19 odstotkov zmanjšanja skupne obsevanosti.|doi= 10.1126/science.244.4901.197|pmid= 17835351|bibcode= 1989Sci...244..197L|s2cid= 41756073}} (19 % skupnega zmanjšanja 1/1366 je 1,4 % zmanjšanja v UV) * {{citat|last1= Munday|first1= Jeremy N.|title= Tackling Climate Change through Radiative Cooling|journal= [[Joule (revija)|Joule]]|date= 2019-07-29|volume= 3|issue= 9|pages= 2057–2060|doi= 10.1016/j.joule.2019.07.010|s2cid= 201590290|doi-access= free}} * {{citat|last1= Nall|first1= Daniel H.|title= Looking across the water: Climate-adaptive buildings in the United States & Europe|journal= The Construction Specifier|date= 2004|volume= 57|issue= 11|pages= 50–56|url= http://www.wspgroup.com/upload/Upload/Dan%20Nall%20Article%20PDF.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20090318230755/http://www.wspgroup.com/upload/Upload/Dan%20Nall%20Article%20PDF.pdf|archive-date= 2009-03-18}} * {{citat|last1= Nonnenmacher|first1= Lukas|last2= Kaur|first2= Amanpreet|last3= Coimbra|first3= Carlos F. M.|title= Verification of the SUNY direct normal irradiance model with ground measurements|journal= Solar Energy|date= 2014-01-01|volume= 99|pages= 246–258|lang= en|doi= 10.1016/j.solener.2013.11.010|issn= 0038-092X|bibcode=2014SoEn...99..246N}} * {{citat|last1= Russell|first1= Gary L.|title= Atmosphere-Ocean Model {{!}} Determination of the Earth's Orbital Parameters|date= 2012-03-27|website= aom.giss.nasa.gov|lang= en|url= http://aom.giss.nasa.gov/srorbpar.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20121105193107/http://aom.giss.nasa.gov/srorbpar.html|archive-date= 2012-11-05}} * {{citat|last1= Scafetta|first1= Nicola|last2= Willson|first2= Richard C.|title= ACRIM total solar irradiance satellite composite validation versus TSI proxy models|journal= [[Astrophysics and Space Science]]|date= 2014-01-17|volume= 350|issue= 2|pages= 421–442|issn= 0004-640X|doi= 10.1007/s10509-013-1775-9|arxiv= 1403.7194|bibcode= 2014Ap&SS.350..421S|s2cid= 3015605}} * {{citat|last1= Sengupta|first1= Manajit|last2= Habte|first2= Aron|last3= Gueymard|first3= Christian A.|last4= Wilbert|first4= Stefan|last5= Renne|first5= Dave|title= Best Practices Handbook for the Collection and Use of Solar Resource Data for Solar Energy Applications: Second Edition|date= 2017-12-01|lang= en|pages= NREL/TP–5D00–68886, 1411856|doi= 10.2172/1411856|osti= 1411856|url= http://www.osti.gov/servlets/purl/1411856/}} * {{navedi disertacijo|last1= Sovič|first1= Boris|authorlink1= Boris Sovič|title= Optimizacija oskrbe z obnovljivimi viri energije|type= magistrsko delo|publisher= [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]], [[Univerza v Mariboru]]|cobiss= 13355542|url= https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10456}} * {{citat|last1= Steinhilber|first1= Friedhelm|last2= Beer|first2= Jürg|last3= Fröhlich|first3= Claus|title= Total solar irradiance during the Holocene|journal= Geophysical Research Letters|date= 2009|volume= 36|issue= 19|pages= L19704|doi= 10.1029/2009GL040142|bibcode = 2009GeoRL..3619704S|url= https://www.dora.lib4ri.ch/eawag/islandora/object/eawag%3A6146|doi-access= free}} * {{citat|last1= Stephens|first1= Graeme L.|last2= Li|first2= Juilin|last3= Wild|first3= Martin|last4= Clayson|first4= Carol Anne|last5= Loeb|first5= Norman|last6= Kato|first6= Seiji|last7= L'Ecuyer|first7= Tristan|last8= Stackhouse|first8= Paul W.|last9= Lebsock|first9= Matthew|last10= Andrews|first10= Timothy|title= An update on Earth's energy balance in light of the latest global observations|journal= [[Nature Geoscience]]|date= 2012-09-23|volume= 5|issue= 10|pages= 691–696|issn= 1752-0894|doi= 10.1038/ngeo1580|bibcode= 2012NatGe...5..691S}} * {{citat|last1= Stetson|first1= Harlan True|authorlink1= Harlan True Stetson|title= Sunspots and Their Effects|date= 1937|publisher= McGraw Hill|location= New York|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.60352}} * {{citat|last1= Thompson|first1= Ambler|last2= Taylor|first2= Barry N.|title= SP 811 - The NIST Guide for the use of International System of Units|date= 2022-02-17|chapter= NIST Guide to the SI, Appendix B.8: Factors for Units Listed Alphabetically|publisher= [[Narodni urad za standarde in tehnologijo]]|lang= en|chapter-url= https://www.nist.gov/pml/special-publication-811/nist-guide-si-appendix-b-conversion-factors/nist-guide-si-appendix-b8#L}} * {{citat|last1= Van Brummelen|first1= Glen|authorlink1= Glen Van Brummelen|title= Heavenly Mathematics: The Forgotten Art of Spherical Trigonometry|date= 2012|publisher= [[Princeton University Press]]|isbn= 978-0-69-117599-7|bibcode= 2012hmfa.book.....V}} * {{citat|last1= Wang|first1= Y.-M.|last2= Lean|first2= Judith L.|last3= Sheeley|first3= N. R.|title= Modeling the Sun's magnetic field and irradiance since 1713|journal= The Astrophysical Journal|date= 2005|volume= 625|issue= 1|pages= 522–38|doi= 10.1086/429689|bibcode= 2005ApJ...625..522W|s2cid= 20573668|url= http://www.climatesci.org/publications/pdf/Wang_2005.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20121202035851/http://www.climatesci.org/publications/pdf/Wang_2005.pdf|archive-date= 2012-12-02}} * {{citat|last1= Willson|first1= Richard C.|last2= Hudson|first2= H. S.|title= The Sun's luminosity over a complete solar cycle|journal= [[Nature]]|date= 1991|volume= 351|issue= 6321|pages= 42–4|doi= 10.1038/351042a0|bibcode= 1991Natur.351...42W|s2cid= 4273483}} * {{citat|last1= Yaskell|first1= Steven Haywood|title= Grand Phases On The Sun: The case for a mechanism responsible for extended solar minima and maxima|date= 2012-12-31|publisher= Trafford Publishing|isbn= 978-1-46-696300-9|url= {{google books|plainurl= y|id= HlylqHME5SMC}}}} * {{navedi splet|title= The Sun and Climate|work= U.S. Geological Survey Fact Sheet 0095-00|lang= en|url= http://pubs.usgs.gov/fs/fs-0095-00/|accessdate= 2005-02-21}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Insolation}} * [https://globalsolaratlas.info/downloads/world Global Solar Atlas] – brskanje ali prenašanje zemljevidov in podatkovnih plasti GIS (globalno ali po državah) dolgoročnih povprečij podatkov o Sončevi obsevanosti (objavila Svetovna banka, zagotovil Solargis)] {{v jeziku|en}} * [https://solcast.com.au/ Solcast – podatki Sončeve obsevanosti] posodobljeno vsakih 10–15 minut. Nedavno, živo, zgodovinsko in napovedovanje, brezplačno za javno raziskovalno uporabo {{v jeziku|en}} * [http://lasp.colorado.edu/sorce/data/tsi_data.htm Nedavni podatki skupne Sončeve obsevanosti (TSI)] posodobljeni vsak ponedeljek {{v jeziku|en}} * [http://www.sfog.us/solar/sfsolar.htm Sončev zemljevid San Francisca] {{v jeziku|en}} * [http://re.jrc.ec.europa.eu/pvg_tools/en/tools.html#PVP Evropska komisija – interaktivni zemljevidi] {{v jeziku|en}} * [http://www.bom.gov.au/jsp/awap/solar/index.jsp Včerajšnji zemljevid Sončevega sevanja za Avstralijo] {{v jeziku|en}} * [http://www.energymatters.com.au/climate-data/ Sončevo sevanje z Google Zemljevidi] {{v jeziku|en}} * [[Simple Model of the Atmospheric Radiative Transfer of Sunshine|SMARTS]], programska oprema za izračun osončenosti za vsak datum/lokacijo Zemlje [http://www.nrel.gov/rredc/smarts/ Solar Resource Data and Tools] {{v jeziku|en}} * [https://web.archive.org/web/20140310153845/https://eosweb.larc.nasa.gov/cgi-bin/sse/grid.cgi?email=skip@larc.nasa.gov NASA Surface meteorology and Solar Energy] {{v jeziku|en}} * [https://cran.r-project.org/web/packages/insol/index.html insol: paket R za osončenost na kompleksnem terenu] {{v jeziku|en}} * [http://www.meteoexploration.com/products/SolarCalculator.html Spletno računalo osončenosti] {{v jeziku|en}} {{Sonce}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Atmosfersko sevanje]] [[Kategorija:Meteorološke količine]] [[Kategorija:Osončje]] [[Kategorija:Sončevi pojavi]] 71g5mi95cz7czl88y33p3a5y8aj2xjp Iskar 0 570064 6687860 6450118 2026-06-10T17:45:54Z TadejM 738 pnp 6687860 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Iskar | native_name ={{native name|bg|Искър}} | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Iskar near Karlukovo Iz3.jpg | image_size = | image_caption = Iskar blizu Karlukova | map = | map_size = | map_caption = | pushpin_map = Bolgarija | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Bolgarija]] | subdivision_type2 = Oblasti | subdivision_name2 = [[Sofijska oblast]], [[Sofija]], [[oblast Vraca]], [[oblast Loveč]], [[oblast Pleven]] | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = Samokov, [[Sofija]], Svoge, Mezdra <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 368,0 km<ref>{{Cite web|date=2015|title=Iskar River|url=http://www.panacomp.net/iskar-river/|access-date=6 August 2020|website=Panacorp Wonderland Travel}}</ref> | width_min = | width_max = | depth_min = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = 54 m³/s | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Damga | source1_location = [[Rila]], [[Sofijska oblast]] | source1_coordinates= {{coord|42|11|40|N|23|19|50|E|region:BG}} | source1_elevation = 2500 m | mouth = [[Donava]] | mouth_location = severno od Gigena, [[oblast Pleven]] | mouth_coordinates = {{coord|43|43|56|N|24|26|29|E|region:BG}} | mouth_elevation = 25 m | progression = | river_system = | basin_size = 8617 km² | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = {{Infobox mapframe |wikidata=yes |zoom=7 |height=250 | stroke-width=1.5 |coord {{WikidataCoord|display=i}}}} }} '''Iskar''' ({{lang-bg|Искър}}; {{lang-la|Oescus}}) je desni pritok [[Donava|Donave]]. Z dolžino 368 km je najdaljša reka, ki v celoti teče znotraj [[Bolgarija|Bolgarije]].<ref name=Yearbook>[http://www.nsi.bg/sites/default/files/files/publications/God2017.pdf Statistical Yearbook 2017], National Statistical Institute (Bulgaria), p. 17</ref> Iskar izvira kot trije razcepi v najvišji gorski verigi Balkana [[Rila]] in teče v severni smeri do sotočja z Donavo. Ko teče proti severu, napaja največje umetno jezero v državi, akumulacijo Iskar, tvori ločnico med gorama Vitoša in Plana na zahodu ter gorsko verigo [[Sredna gora]] na vzhodu, preden vstopi v dolino Sofije, v kateri je glavno mesto države [[Sofija]]. Od tam teče Iskar skozi gorovje [[Stara planina]] in tvori spektakularno 84 km dolgo sotesko Iskar. Ob prečkanju gorovja njen vodotok pri Lakatniku zavije v severovzhodno smer. Severno od gorovja Stara planina reka prečka [[Donavska nižina|Donavsko nižino]] in se končno izlije v Donavo med vasema Bajkal in Gigen. Geološko je Iskar najstarejša reka na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Njeno [[porečje]] odmaka 8617 km² v Sofijski oblasti, Sofiji, oblasteh Vraca, Loveč in Pleven. Iskar teče skozi devet mest in številne vasi. V porečju reke Iskar živi več kot 50 vrst rib, vključno s ''Cottus haemusi'', ki je [[endemit]] zgornjega toka Iskarja in Vita. Iskar ima velik gospodarski pomen, saj zagotavlja vodo za potrebe prestolnice in številne proizvodne obrate. Njene vode se uporabljajo tudi za namakanje in pridobivanje električne energije, slikovite soteske in skalne formacije v celotnem toku pa nudijo odlične pogoje za rekreacijo. Čeprav Iskar ni plovna, je njena dolina zelo pomembna za promet, zlasti vzdolž soteske Iskar, ki je eden od edinih treh prelazov v gorovju Stara planina, ki ga prečka železnica. == Pregled == Iskar je dolga 368 km, zaradi česar je najdaljša reka, ki v celoti teče po ozemlju Bolgarije. Reki Donava in [[Marica]] sta daljši, vendar tečeta tudi skozi druge države.<ref>{{harvnb|Donchev|Karakashev|2004|pp=68–69}}</ref> Iskar je pritok Donavi in ​​je del črnomorskega [[povodje|povodja]]. Je edina reka, ki izvira v južni Bolgariji in teče proti severu skozi Staro planino, ki tvori vodno ločnico med povodji Črnega morja na severu in Egejskega morja na jugu. Iskar je geološko najstarejša reka na Balkanu in tudi edina, ki je ohranila svojo prvotno smer kljub velikim geološkim spremembam v poznejših fazah. Iskarsko porečje obsega površino 8646 km² v šestih bolgarskih oblasteh, Sofiji, Sofiji, Vraci, Loveču in Plevenu, s skupno okoli 1.600.000 prebivalci. Najpomembnejši desni pritoki od juga proti severu so Lesnovska reka (65 km), Malki Iskar (85 km) in Zlatna Panega (50 km); največji levi pritoki so Palakaria (39 km), Vitoška Bistrica (12 km) in Perlovska (31 km). Njen povprečni pretok ob ustju je 54 m³/s.<ref> "Danube River Basin District, Part A - Roof Report" (PDF). ICPDR. April 2004. p. 12</ref> == Potek == === Zgornji tok === [[File:Central Rila Reserve3.jpg|thumb|left|250px|Eno od ledeniških jezer gore [[Musala]] v gorovju [[Rila]], ki napaja najvišje pritoke reke Iskar]] Povirje Iskar sestavljajo trije odcepi na severnih pobočjih Rile, najvišje gore v Bolgariji. 23 km dolg Černi Iskar velja za glavno steblo reke.<ref name="Geographic Dictionary of Bulgaria 537">{{harvnb|Geographic Dictionary of Bulgaria|1980|p=537}}</ref> Izvira iz Čamovskega jezera (2500 m) severovzhodno od vrha Damga (2669 m), od tam pa reka teče v severovzhodni smeri skozi dolino Govedarci, ki jo napajajo vode Čanakgjolski, Maljoviški in Urdini jezera. Pretok Černega Iskarja pri Goverdarciju je 1,60 m³/s; njeno porečje obsega 237 km². Beli Iskar je najdaljša od treh z dolžino 28 km in izvira na severnih pobočjih vrha Redžepica (2677 m). Tvori globoko in strmo dolino in ima perečje veliko 91 km²2. Eden od njenih pritokov, Musalenska Bistrica, izvira iz Musalskih jezer pod pobočji Musale (2925 m), najvišjega vrha Balkanskega polotoka. V njenem zgornjem toku na nadmorski višini 1900 m je akumulacija Beli Iskar, zgrajena med leti 1939 in 1945, ki poganja manjšo hidroelektrarno s 16 MW. Levi Iskar je najmanjši od treh in izvira na severnih pobočjih vrha Marinkjovisca (2636 m). Teče skozi globoko dolino v dolžini 18 km do sotočja s Černi Iskar dolvodno od vasi Mala Carkva in ima porečje veliko 56 km². Pravi Iskar nastane s sotočjem Belega in Černega Iskarja in ostaja tipična gorska burna reka z zelo velikim naklonom in vlečno silo, preden vstopi v Samokovsko dolino na nadmorski višini 950 m. Teče skozi mesto Samokov in se ji nekaj kilometrov severno pridruži njen prvi večji levi pritok, Palakaria. Ko izstopi iz doline, reka napolni akumulacijo Iskar, največje umetno jezero v Bolgariji.<ref>{{harvnb|Donchev|Karakashev|2004|p=72}}</ref> Nizvodno od jezu teče Iskar v severozahodni smeri in tvori 22 km dolgo Pančarevsko sotesko, ki deli Vitošo in Plano na zahodu ter Sredno goro na vzhodu. Tam polni akumulacijo Pasarel in jezero Pančarevo. === Srednji tok === [[File:Panoramic view of Iskar gorge.jpg|thumb|right|upright=2.6|Panoramski pogled na sotesko Iskar]] Srednji tok Iskar se začne pri vasi German. Ko vstopi v Sofijsko dolino (nadmorska višina 550 m) pri prej omenjeni vasi zavije proti severu in oblikuje široko strugo. Tam reka teče skozi skrajno vzhodno predmestje glavnega mesta Sofije in jo prečka vzletno-pristajalna steza mednarodnega letališča Sofija.<ref>{{cite web|url=http://www.geotechmin.com/en/history/completed-projects/89-construction/359-reconstruction-development-and-extension-of-sofia-airport|title=Reconstruction, Development and Extension of Sofia Airport|website=Official Site of Geotechmin|access-date=17 August 2017|archive-date=22 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220522051739/https://geotechmin.com/en/history/completed-projects/89-construction/359-reconstruction-development-and-extension-of-sofia-airport|url-status=dead}}</ref> V južnih delih doline ima Iskar naklon 6,7 ‰, ki se v severnem delu doline pri mestu Novi Iskar zmanjša na 0,06 ‰. Gorvodno v Sofijski dolini je sediment, ki ga nosi Iskar, sestavljen predvsem iz grobega proda, dolvodno pa je večinoma pesek. Reka vstopi v Staro planino pri mestu Novi Iskar in oblikuje dolgo in spektakularno sotesko, katere pobočja na nekaterih točkah dosežejo višino od 200 m do 500 m.<ref>{{harvnb|Geographic Dictionary of Bulgaria|1980|p=225}}</ref> Soteska Iskar doseže dolžino 70 km med svojim začetkom pri Kurilo, soseska Novega Iskarja, in vasjo Lyutibrod, ki označuje njen konec. Reka teče proti severu skozi večji del soteske, pri Lakatniku pa zavije desno in začne teči proti vzhodu. Do Gara Bova teče Iskar po zelo razjedenih skalah, soteska pa je široka z bolje razvitimi in ohranjenimi rečnimi terasami. Te terase so nastale v [[kvartar]]ju in so lahko visoke od 110 do 120 m. Gorvodno reka teče skozi mezozojski [[apnenec]], zaradi česar je soteska ozka in ponekod celo podobna [[kanjon]]u. Na samem začetku soteske do Rebrovega je naklon Iskarja le 0,75 ‰ in teče počasi ter tvori meandre in celo otočke. Vendar se naklon kmalu poveča na povprečno 4,1 ‰ in tok se pospeši ter oblikuje ozko in razrezano strugo. Pri Ljutibrodu Iskar vstopi v Predbalkansko hribovje, kjer oblikuje svojo četrto sotesko v dolžini 64 km. Med Ljutibrodom in mestom Roman je naklon v povprečju 2,59 ‰, med Romanom in Čomakovci pa 1,38 ‰. Pri Karlukovem reka ponovno obrne svojo strugo proti severu. === Spodnji tok === Spodnji tok se začne pri vasi Čomakovci, kjer zapusti Predbalkansko gorovje in vstopi v Donavsko nižino. Od tam Iskar ponovno teče v severovzhodni smeri do sotočja z Donavo. Na tem delu je dolina reke izdolbena v [[puhlica|puhlične]] sedimente Donavske nižine. Dolina je široka, a zožena z dolinami sosednjih dolin rek Vit na vzhodu in Skat na zahodu. Desni rob spodnje Iskarske doline je višji in strmejši od levega. V preteklosti je bila struga vklesana v naplavno dno in zaradi majhnega naklona je reka oblikovala [[meander (reka)|meandre]] z zamočvirjenimi brežinami. Danes Iskar zadnjih približno 17 km teče v korigirani strugi do izliva v Donavo. Prav tako so bile prilagojene struge nekaterih njenih pritokov, kot so Blato, Stari Iskar in Kakač Kriva. Sotočje z Donavo je na nadmorski višini 25 m, 3 km severovzhodno od vasi Bajkal in zahodno od vasi Gigen. == Zavarovana območja == Obstaja več zavarovanih območij, ki vključujejo dele reke Iskar. Izvirje reke in njen zgornji tok spadajo na ozemlje [[narodni park Rila|narodnega parka Rila]], največjega v Bolgariji. Mreža naravovarstvenih območij Evropske unije [[Natura 2000]] vključuje več zavarovanih območij ob reki, kot sta odsek Pančarevske soteske pod oznako Plana BG0001307 in spodnji tok Iskar v bližini mesta Dolni Dabnik pod šifro Iskar River BG0000613. == Ekologija == [[File:IskaratGerman.JPG|thumb|right|250px|alt=a river|Iskar pri Germaniju]] [[File:Стара Планина Искърски пролом 003.jpg|thumb|right|250px|Iskar, ki teče skozi Staro planino]] Avtohtono ihtiofavno sestavlja najmanj 50 vrst dveh razredov, ''Cephalaspidomorphi'' ([[brezčeljustnice]]) in ''Actinopterygii'' ([[žarkoplavutarice]]), ter petih [[red (biologija)|redov]], ''Petromyzontiformes'' ([[piškurji]]), ''Siluriformes'' ([[somi]]), ''Gadiformes'', ''Esociformes'' (ščuke in sorodniki) in ''Perciformes'' (ostrižnjaki). Veliko jih je omejenih na spodnji tok blizu sotočja z Donavo. Brezčeljustnice iz reda ''Petromyzontiformes'' so predstavljene z eno družino ''Petromyzontidae'' z dvema vrstama: zahodni potočni piškur, karpatska potočna svetilka. ''Siluriformes'' vključuje edino vrsto tega reda v Evropi, [[som]]a.<ref>{{harvnb|Karapetkova|Zhivkov|2000|p=96}}</ref> Edina sladkovodna riba iz reda ''Gadiformes'', [[menek]], naseljuje spodnji tok ob Donavi, ki je med najjužnejšimi točkami njene razširjenosti. ''Esociformes'' tudi predstavlja ena vrsta, [[evropska ščuka]].<ref>{{harvnb|Karapetkova|Zhivkov|2000|p=60}}</ref> ''Perciformes'' so najraznovrstnejši red rib v Iskarju, ki ga predstavlja več družin. Med avtohtone vrste družine ''Percidae'' sodijo [[smuč]], povolški smuč, navadni ostriž, zingel, upiravec (''Zingel streber''), [[okun]], [[grbasti okun]], ''Cyprinidae'' predstavljajo bolen, [[linj]], [[pegunica]], [[zelenika]], ''Alburnoides bipunctatus'', [[androga]], [[ploščič]], belooka (''Ballerus sapa''), [[kosalj]], [[ogrica]], [[sabljarka]], [[jez (riba)|jez]], [[klen]], [[podust]], [[pezdirk]], [[rdečeoka]], [[pisanec]], [[rdečeperka]], ''Gobio gobio'', [[kesslerjev globoček]], ''Romanogobio vladykovi'', [[navadna mrena]], romunska mrena, [[navadni koreselj]], ''Nemacheilidae'' predstavljajo [[Babica (riba)|babica]], medtem ko so vrste iz družine ''Cobitidae'' [[činklja]], [[nežica]], [[velika nežica]], [[zlata nežica]], bolgarska nežica in ''Cottus haemusi''. [[Potočna postrv]] je edina predstavnica ''Salmonidae''. Pretežno morsko družino ''Clupeidae'' zastopa pontska senca (''Alosa immaculata''). ''Gobiidae'' so Kesslerjev gobec (''Ponticola kessleri''), opičji gob (''Neogobius fluviatilis'') in ''Babka gymnotrachelus''. V Iskarju je nekoč živela ena od šestih vrst [[jesetri|jesetrov]], ki izvirajo iz Bolgarije, [[kečiga]]. Našli so ga lahko gorvodno vse do mesta Lukovit, vendar je izumrl iz reke in naseljuje le Donavo.<ref>{{cite web |url=http://e-ecodb.bas.bg/rdb/bg/vol2/Acruthen.html|title=Sterlet (Acipenser ruthenus)|website=Red Book of Bulgaria, Volume II|access-date=6 December 2017}}</ref> Dvoživke so zastopane z žabami, kot so [[nižinski urh]], [[hribski urh]], [[zelena krastača]], [[rosnica]], [[zelena rega]], [[navadna česnovka]], ter dve vrsti novičev – panonski puh (''Triturus dobrogicus'') in ''Triturus ivanbureschi)''. Vode Iskarja so habitat [[Močvirska sklednica|močvirske sklednice]], [[kobranka|kobranke]] in [[belouška|belouške]] ter številnih drugih plazilcev, ki živijo v rečnih bregovih in okoliških območjih, kot so mavrska kornjača (''Testudo graeca''), grška kornjača (''Testudo hermanni''), [[modras]], ''Elaphe sauromates'', kaspijska kača (''Dolichophis caspius''), [[navadni gož]], [[navadni zelenec]], [[pozidna kuščarica]], ''Podarcis tauricus'' itd. == Čast == Ledenik Iskar na otoku Livingston v [[Južni Shetlandski otoki|Južnih Shetlandskih otokih]] na Antarktiki je poimenovan po reki Iskar. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Iskar River}} * {{cite web |url= http://old.bluelink.net/water/dunav/iskar/index.htm |title= Iskar River System |publisher= Data for the Waters in Bulgaria |access-date= 30 July 2017 |archive-date= 7 December 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171207012733/http://old.bluelink.net/water/dunav/iskar/index.htm |url-status= dead }} * {{cite web |url= http://lakatnik.info/wp/%D1%80%D0%B5%D0%BA%D0%B0-%D0%B8%D1%81%D0%BA%D1%8A%D1%80/ |title= Iskar River |publisher= Official Site of Lakatnik|access-date=1 August 2017}} {{normativna kontrola}} [[kategorija:Reke v Bolgariji]] l8v8z2ac83khecy5h700hza7nsafscp Jantra 0 570185 6687861 6457269 2026-06-10T17:46:15Z TadejM 738 pnp 6687861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Jantra | image = Byala bridge.jpg | image_size = | image_caption = Belenski most čez reko Jantra | pushpin_map = Bolgarija | source1_location = Atovo Padalo, [[Stara planina]] | source1_coordinates = {{koord|42|44|20.04|N|25|25|6.96|E|region:BG_type:river}} | mouth_location = | mouth_coordinates = {{koord|43|38|26.88|N|25|34|13.08|E|region:BG_type:river}} | progression = [[Donava]]→[[Črno morje]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Bolgarija]] | length = 285 km | source1_elevation = 1220 m | mouth_elevation = 19 m | discharge1_avg = | basin_size = 7862 km² | tributaries_left = | tributaries_right = }} '''Jantra''' ({{lang-bg|Янтра}}) je reka v severni [[Bolgarija|Bolgariji]], desni pritok [[Donava|Donave]]. Z dolžino 285 km je sedma najdaljša reka v Bolgariji in tretji najdaljši bolgarski pritok Donave.<ref name="Geographic Dictionary of Bulgaria 559">{{harvnb|Geographic Dictionary of Bulgaria|1980|pp=559–560}}</ref><ref name="yearbook">{{cite web |url=http://www.nsi.bg/sites/default/files/files/publications/God2017.pdf |title=Statistical Yearbook 2017|website=National Statistical Institute|page=17|access-date=15 November 2024}}</ref> V srednjem in spodnjem toku Jantra zavije v številne zavoje in oblikuje številne soteske. Ima visok indeks sinuoznosti 3,1, kar je značilno za vijugaste reke. Njeno [[porečje]] obsega ozemlje 7862 km² in ima majhen srednji naklon 4,6 ‰ s srednjo nadmorsko višino 470 m.<ref name="Ichthyofauna">{{cite journal |last1=Vasilev |first1=Milen |last2=Trichkova |first2=Teodora |last3=Ureche |first3=Dorel |last4=Stoica |first4=Ionut |last5=Battes |first5=Karina |last6=Zivkov |first6=Mladen |date=2008 |title=Distribution of Gobiid Species (Gobiidae, Pisces) in the Yantra River (Danube Basin, Bulgaria) |url=https://www.researchgate.net/publication/241871314_DISTRIBUTION_OF_GOBIID_SPECIES_GOBIIDAE_PISCES_IN_THE_YANTRA_RIVER_DANUBE_BASIN_BULGARIA |journal= Proceeding on the Anniversary Scientific Conference of Ecology |volume= |issue= |pages=163–172|issn=|access-date=15 November 2024}}</ref> Mesto [[Veliko Trnovo]], ki se razprostira na več gričih, ki gledajo na reko vzdolž njenega srednjega toka, je služilo kot prestolnica [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]] v 12.–14. stoletju in ostaja pomembno kulturno, gospodarsko in turistično središče v Bolgariji.<ref name="tarnovo">{{cite web |url= https://bulgariatravel.org/veliko-tarnovo/ |title= Veliko Tarnovo |website= Official Tourist Portal of Bulgaria |date= 8 April 2020 |access-date= 15 November 2024 }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Drugo večje mesto na reki je [[Gabrovo, Bolgarija|Gabrovo]], zgodnje izobraževalno in industrijsko središče države. == Geografija == === Potek === [[File:Gabrovo by Felix Kanitz.jpg|thumb|left|''Jantra v Gabrovu'', Felix Philipp Kanitz]] Jantra izvira na nadmorski višini 1220 m na severnem vznožju vrha Atovo padalo (1495 m) v predelu Šipka v [[Stara planina|Stari planini]], zelo blizu zgodovinskega vrha Buzludža (1432 m). Do mesta Gabrovo teče proti severozahodu v globoki dolini, porasli z gozdovi navadne bukve (''Fagus sylvatica''). Med Gabrovo in vasjo Jantra reka tvori sotesko Straža skozi istoimensko planoto, njena dolina se nato razširi in vzdolž njenih teras se pojavijo obdelovalne površine. Srednji tok se začne pri vasi Vetrinci, ko reka teče proti vzhodu. Jantra se obrne proti severu, preden doseže mesto [[Veliko Trnovo]] in oblikuje slikovito sotesko znotraj mestnih meja, ko prereže Trnovsko višino. Jantra obstaja v soteski pri vasi Samovodene in vstopi v [[Donavska nižina|Donavsko nižino]] ter tvori mejo med osrednjim in vzhodnim delom ravnine do njenega izliva. Zaradi majhnega gradienta toka v Donavski nižini – 4,6 ‰, Jantra tvori velike [[meander (reka)|meandre]], z indeksom sinuoznosti 3,1 – največje na ozemlju Bolgarije, zlasti na območju Dolna Orjahovica, Vrbica in Draganovo. Potem ko prejme največji pritok Rosica, se reka usmeri proti severu in se ponovno oblikuje s številnimi meandri in zapuščenimi strugami. Dolvodno od vasi Dolna Studena se obrne proti severozahodu in vstopi v drugo slikovito sotesko med vasmi Belcov, Džuljunica in Novgrad. V spodnjem toku se reka giblje med 30 in 78 m. Jantra se izliva v Donavo na nadmorski višini 19 m približno 1,7 km severozahodno od vasi Krivina in približno 2 km vzhodno od otoka Vardim, tretjega največjega bolgarskega donavskega otoka. === Porečje in hidrologija === [[File:Ledenik The Big Rocks 2.jpg|thumb|Skale v Jantri|levo]] Porečje Jantre pokriva ozemlje 7862 km² ali 0,96 % celotne Donave in meji na porečja Osama in Barata na zahodu, Rusenski Lom in Kamčija na vzhodu in severovzhodu ter [[Tundža]] v porečju [[Marica|Marice]] južno od glavne vodne ločnice Stare planine. Njeno porečje je po površini peto največje v Bolgariji, za Marico, [[Struma|Strumo]], [[Iskar]] in Tundžo, obsega pa celotno [[oblast Gabrovo]], 90 % [[oblast Veliko Trnovo|oblasti Veliko Trnovo]], 40 % [[oblast Trgovište|oblasti Trgovište]], jugozahodni del [[oblast Ruse|oblasti Ruse]] ter majhna območja oblasti Loveč in Sliven. V Stari planini je porečje pokrito predvsem z listnatimi gozdovi. Severno v predbalkanskem delu je porečje Jantre dobro gozdnato in travnato, visokodebelni gozdovi pa postopoma prehajajo v nizkodebelne. Glavni pritoki od izvira do izliva so Belica (57 km), Stara reka (92 km), Rosica (164 km), Elijska reka (32 km) in Strudena (45 km).<ref>{{harvnb|Geographic Dictionary of Bulgaria|1980|p=481}}</ref> Druge večje reke v porečju Jantre so Goljama reka (75 km), Veselina (70 km) in Vidima (68 km). Jantra se napaja s snežno, deževno in kraško vodo. V Stari planini in Predbalkanu prevladuje snežna in deževna voda, v Donavski nižini deževnica, v Predbalkanu pa podzemna kraška voda. Visoka voda je v obdobju marec–junij v zaradi taljenja snega, v Donavski nižini pa januar–junij; nizka voda je avgusta–oktobra. Med spomladansko visoko vodo pride okoli 70–80 % celotnega letnega pretoka, med jesensko nizko vodo pa 9–10 %. Povprečni letni pretok je 4 m³/s pri Gabrovu, 11,9 m³/s pri Veliko Trnovem, 36,8 m³/s pri Karanciju in 47 m³/s pri ustju. Ker je Jantra dovzetna za poplave, je njen spodnji levi breg v Donavski nižini zaščiten z nasipi. == Ekologija == Celoten tok reke je vključen v mrežo naravovarstvenih območij Evropske unije [[Natura 2000]] pod šifro Jantra BG0000610.<ref name="natura">{{cite web|url= https://natura2000.egov.bg/EsriBg.Natura.Public.Web.App/Home/ProtectedSite?code=BG0000610&siteType=HabitatDirective |title=Yantra |website=Information System on the Protected Areas under Natura 2000|access-date=15 November 2024}}</ref> V Jantri je bilo zabeleženih skupno 64 vrst rib, od tega 55 avtohtonih.<ref name="zeleni">{{cite web |url=https://balkani.org/en/reconnecting-rivers-yantra-river-catchment/|title=Reconnecting Rivers: Yantra River Catchment|website=Zeleni Balkani|access-date=15 November 2024}}</ref> Številne lokalne ribe so ohranitvenega pomena in so zaščitene, tudi [[kesslerjev globoček]], [[Romanogobio uranoscopus|zvezdogled]], [[Romanogobio vladykovi|beloplavuti globoček]], [[nežica]], [[Sabajenewia balcanica|balkanska zlata nežica]], [[grbasti okun]], [[smrkež]], [[činklja]], [[velika nežica]], [[upiravec]], [[Zingel zingel|čep]], [[pezdirk]], [[Leuciscus aspius|bolen]], [[sabljarka]], romunska mrena (''Barbus petenyi''), [[vzhodni potočni piškur]] itd. Štiri od šestih vrst [[glavoči|glavočev]], ki jih najdemo v bolgarskem delu Donave, se pojavljajo tudi v Jantri – ''Neogobius fluviatilis'', ''Neogobius melanostomus'', ''Babka gymnotrachelus'' in ''Proterorhinus marmoratus''. == Naselja in gospodarstvo == [[File:Veliko Tarnovo (Велико Търново) - Asenova Mahala quarter.JPG|thumb|Jantra v Velikem Trnovem]] [[File:Trapezitca 036.jpg|thumb|Panoramski pogled od Trapezice do Carevca z Jantro, Veliko Trnovo]] [[File:Мост край Бяла.jpg|thumb|Belenski most čez Jantro]] Porečje Jantre obsega šest oblasti, vendar reka teče skozi tri: Gabrovo, Veliko Trnovo in Ruse. Ob njenem toku je 22 naselij, pet mest in 17 vasi. V provinci Gabrovo sta mesto Gabrovo v občini Gabrovo in vas Jantra v občini Drjanovo. V oblasti Veliko Trnovo so Vetrinci, Puševo, Ledenik, Šemševo, Veliko Trnovo (mesto) in Samovodene v oblasti Veliko Trnovo, Prvomajci, Gorna Orjahovica (mesto), Pravda, Dolna Orjahovica (mesto), Vrbica in Draganovo v občini Gorna Orjahovica, in Petko Karavelovo, Radanovo in Karanci v občini Polski Trambeš. V provinci Ruse so Polsko Kosovo, Bjala (mesto), Strmen in Botrov v občini Bjala ter Dolna Studena, Belcov, Džuljunica, Beljanovo, Novgrad in Krivina v občini Cenovo. Njene vode, zlasti v spodnjem toku v Donavski nižini, se uporabljajo za namakanje. Zgornji deli Jantre in njenih pritokov so vir pitne vode. Obstaja več malih hidroelektrarn, vključno s HE Jantra, HE Maluša in HE Ljubovo. Skoraj celotno dolžino rečne doline prečkajo ceste državnega omrežja, vključno s 43,6 km dolgim ​​odsekom ceste I-5 Ruse–Stara Zagora–Makaza, ki občasno sledi reki na odsekih Bjala–Petko Karavelovo, Samovodene–Veliko Trnovo in okolica Gabrova. Druga pomembna cesta je cesta II-54 Vardim–Bjala, ki poteka ob reki v dolžini 8,2 km.<ref>{{cite web|url=http://www.api.bg/index.php/bg/karti/republikanska-ptna-mrezha/|title=A Map of the Republican Road Network of Bulgaria|website=Official Site of the Road Infrastructure Agency|access-date=12 November 2024|archive-date=2014-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20141009035732/http://www.api.bg/index.php/bg/karti/republikanska-ptna-mrezha/|url-status=dead}}</ref> Vzdolž rečne doline med Bjalo in Velikim Trnovim poteka odsek glavne železniške proge Ruse–Stara Zagora–Podkova, ki jo oskrbujejo Bolgarske državne železnice. == Znamenitosti == Nekaj ​​kilometrov južno od izvira Jantre stoji [[spomenik na Buzludži]], spominski dom, ki ga je leta 1981 odprla Bolgarska komunistična partija, čigar futuristična arhitektura, impresivna okolica in melanholično vzdušje propadanja so v zadnjih letih pridobili vse večjo mednarodno priljubljenost.<ref>{{Cite web|url=http://www.buzludzha-monument.com/history|title=The Monument|website=The Buzludzha Monument|access-date=2016-12-05|archive-date=2019-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20191019113812/http://www.buzludzha-monument.com/history|url-status=dead}}</ref> Najvišji del reke spada v meje naravnega parka Bulgarka. Ob bregovih reke južno od Gabrova je arhitekturno-etnografski kompleks Etar, muzeji na prostem, ki prikazujejo arhitekturo, način življenja in gospodarstvo regije v času bolgarskega narodnega preporoda.<ref>{{cite web |url= https://bulgariatravel.org/architectural-and-ethnographic-complex-etar/ |title= Architectural and Ethnographic Complex Etar |website= Official Tourist Portal of Bulgaria |date= 8 April 2020 |access-date= 15 November 2024 |archive-date= 2024-11-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20241103121326/https://bulgariatravel.org/architectural-and-ethnographic-complex-etar/ |url-status= dead }}</ref> V Gabrovu, mestu, znanem po humorju, so kip legendarnega ustanovitelja Rača Kovača postavili na skalo v Jantri, da prebivalci ne bi zapravljali denarja za rože na spomeniku.<ref>{{cite web|url=https://gabrovo.bg/en/page/1021 |title= Cultural Monuments |website=Official Site of Gabrovo Municipality|date= 8 April 2020 |access-date=16 November 2024}}</ref> Naprej navzgor reka teče skozi mesto Veliko Trnovo, prestolnico Drugega bolgarskega cesarstva, in tvori vijugasto sotesko. Meander Jantre skoraj v celoti obdaja trdnjavo [[Carevec]], na nasprotnem bregu pa se dviga trdnjava [[Trapezica]], ki jo s treh strani obdaja reka. Cerkve in hiše gledajo na reko, ko teče skozi mesto. Na bližnjem hribu je zgodovinska vas [[Arbanasi (Veliko Tarnovo)|Arbanasi]]. V srednjem veku so obsojene na smrt metali iz Carevca v sotesko Jantre; znana žrtev je bil bolgarski patriarh Joakim III., ki je bil vržen v Jantro leta 1300 po ukazu cesarja Teodorja Svetoslava.<ref>{{harvnb|Andreev|Lalkov|1996|p=247}}</ref> Samostan Preobraženja je na levem bregu reke v Derventski soteski, približno 7 km severno od Velikega Trnovega.<ref>{{cite web |url= https://bulgariatravel.org/monastery-of-the-transfiguration-of-god-veliko-tarnovo/ |title= Monastery of the Transfiguration of God – Veliko Tarnovo |website= Official Tourist Portal of Bulgaria |date= 8 April 2020 |access-date= 15 November 2024 |archive-date= 2024-10-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20241004062736/https://bulgariatravel.org/monastery-of-the-transfiguration-of-god-veliko-tarnovo/ |url-status= dead }}</ref> Blizu mesta Bjala vzdolž spodnjega toka reko prečka obokan [[Belenski most]] iz 19. stoletja, pomemben mejnik arhitekture bolgarskega narodnega preporoda, ki ga je zgradil arhitekt Kolju Fičeto.<ref>{{cite web |url= https://bulgariatravel.org/kolyu-fichetos-bridge-over-the-yantra-river-byala/ |title= Kolyu Ficheto’s Bridge over the Yantra River – Byala |website= Official Tourist Portal of Bulgaria |date= 8 April 2020 |access-date= 15 November 2024 |archive-date= 2021-06-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210613021050/https://bulgariatravel.org/kolyu-fichetos-bridge-over-the-yantra-river-byala/ |url-status= dead }}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> File:The bridge of the Yoke (Slavery), Gabrovo.jpg |Jantra pri Gabrovem File:Bulgaria Bulgaria-0894 - Yantra River (7433405358).jpg |Jantra pri Velikem Trnovem File:Мост на Кольо Фичето гр. Бяла.jpg |Jantra pri Bjali File:Jantra ved Belcov mot vest.JPG |Jantra pri Belcovu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book | ref={{harvid|Geographic Dictionary of Bulgaria|1980}} | title = Географски речник на България | trans-title = Geographic Dictionary of Bulgaria | last1 = Мичев (Michev) | first1 = Николай (Nikolay) | last2 = Михайлов (Mihaylov) | first2 = Цветко (Tsvetko) | last3 = Вапцаров (Vaptsarov) | first3 = Иван (Ivan) | last4 = Кираджиев (Kiradzhiev) | first4 = Светлин (Svetlin) | chapter = | year = 1980 | language = bg | publisher = Наука и култура (Nauka i kultura) | location = София (Sofia) | isbn = }} * {{cite book | ref={{harvid|Andreev|Lalkov|1996}} | title = Българските ханове и царе (The Bulgarian Khans and Tsars) | last = Андреев (Andreev) | first = Йордан (Jordan) | first2= Милчо (Milcho) |last2= Лалков (Lalkov) | chapter = | year = 1996 | language = bg | publisher = Абагар (Abagar) | location = Велико Търново ([[Veliko Tarnovo]]) | isbn = 954-427-216-X }} == Zunanje povezave == {{commons category|Yantra River}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Bolgariji]] axuhp6n5ow1erq56d416y7rrcy7nxsd Kompleks Hazrati Imam 0 583637 6687869 6687738 2026-06-10T18:37:29Z Octopus 13285 /* Koran kalifa Osmana */ Koran 6687869 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">»Комплекс «Хазрати Имам»«. Мой город. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2019. Pridobljeno 16. marca 2015.</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Tillašejkova mošeja === {{glavni|Tillašejkova mošeja}} Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen. === Medresa Barak kana === {{glavni|Medresa Barak kana}} Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta 2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}} === Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} {{multiple image |align=right | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) }} Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija<ref name="History10">Hazrati Imom majmuasi. uzbekistan.travel. Pridobljeno 11. novembra 2023.</ref><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref>National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: "National Encyclopedia of Uzbekistan" State Scientific Publishing House, 2004, volume 9</ref> Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana''). {{clear}} === Medresa Barak kana=== {{glavni| Medresa Barak kana}} Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi hidžazi na jelenji v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == ''Koran'' kalifa Osmana == V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnica orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] gf8947c85n2qfj3qwnglu4p3sogma05 6687870 6687869 2026-06-10T18:39:50Z Octopus 13285 /* Sklici */ slog 6687870 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">»Комплекс «Хазрати Имам»«. Мой город. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2019. Pridobljeno 16. marca 2015.</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Tillašejkova mošeja === {{glavni|Tillašejkova mošeja}} Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen. === Medresa Barak kana === {{glavni|Medresa Barak kana}} Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta 2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}} === Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} {{multiple image |align=right | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) }} Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija<ref name="History10">Hazrati Imom majmuasi. uzbekistan.travel. Pridobljeno 11. novembra 2023.</ref><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref>National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: "National Encyclopedia of Uzbekistan" State Scientific Publishing House, 2004, volume 9</ref> Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana''). {{clear}} === Medresa Barak kana=== {{glavni| Medresa Barak kana}} Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi hidžazi na jelenji v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == ''Koran'' kalifa Osmana == V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnica orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici|20em}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] 1srcqvvlisl9f82etdi4myp260kw0rl 6687872 6687870 2026-06-10T18:40:52Z Octopus 13285 /* Viri */ vira 6687872 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo [[medresa Moji Mubarak]], [[mavzolej Kaffola Šošija]], [[medresa Barak kana]], [[mošeja Hazrati Imama]], [[Tillašejkova mošeja]] in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Kompleks je bil zgrajen v bližini groba [[Kaffol Šoši|Hazrati Imama]], strokovnjaka za ''[[Koran]]'' in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika.<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek 'Kaffol', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in ''Koran'' [[kalif]]a [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]]. Je edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana''. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">»Комплекс «Хазрати Имам»«. Мой город. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2019. Pridobljeno 16. marca 2015.</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar [[Buharski kanat|Buharskega kanata]] [[Abdulah Kan II.]]|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Mohameda ibn Alija Ismaila aš-Kaffola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Najprej je bil s sredstvi [[Abdulah Kan II.|Abdulaha Kana II.]] zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej šejka Bobohodžija, ki se ni ohranil. Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni taškentski namazgoh (Tillašejkova mošeja), Moji Mubarakova medresa in mošeja Džuma, ki se ni ohranila. V začetku 20. stoletja je bila Tillašejkova mošeja obnovljena in dobila sedanjo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohadži. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Tillašejkova mošeja === {{glavni|Tillašejkova mošeja}} Mošejo je zgradil slavni taškentski šejk Tilla konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Tillašejkovo mošejo zaprla kmalu potem, ko je začela delovati. V 1930-ih letih je bila spremenjena v ''artel'' - zadrugo obrtnikov. Ko je bilo leta 1943 izdano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena. Na strani, ki je obrnjena proti [[kibla (islam)|kibli]], je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen. === Medresa Barak kana === {{glavni|Medresa Barak kana}} Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja (1531–1532) zgradil Navruz Ahmed kan z vzdevkom [[Barak kan]], vnuk [[Timuridi|timuridskega]] sultana [[Ulug Beg]]a. V medresi sta dva mavzoleja. Prvi je mavzolej [[Sujunčhodža kan|Sujunčhodže kana]], zgrajen na mestu pokopa Sujundžhodže kana, prvega vladarja Taškenta iz dinastije [[Šajbanidi|Šajbanidov]]. Drugi je Brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil Barak kan po smrti pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata sob Barak kanove medrese so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Leta 1868 je medresa obsegala 34 sob, mošejo in učilnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22 metrov visoka kupola pa se je zrušila.{{sfn|Sultonov|2009|p=151}} Leta 1917 je bila medresa preurejena v stanovanjsko zgradbo in od leta 1936 v sedež društva slepih in skladišče. Do konca leta 2006 je bila sedež Urada za muslimane Uzbekistana. {{sfn|Alimov|2008|p=144}} === Mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{glavni|Mavzolej Kaffola Šošija}} {{multiple image |align=right | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) }} Mavzolej Kaffola Šošija je bil zgrajen v čast imama Kaffola Šošija<ref name="History10">Hazrati Imom majmuasi. uzbekistan.travel. Pridobljeno 11. novembra 2023.</ref><ref>{{Cite web|url= https://uzbekistan.travel/uz/o/toshkentning-asosiy-ziyorat-obyektlari-boylab-sayyohlik-marshruti/|title= Hazrati Imom majmuasi|website= uzbekistan.travel |accessdate= 2023-11-11}}</ref><ref>National encyclopedia of Uzbekistan. Tashkent: "National Encyclopedia of Uzbekistan" State Scientific Publishing House, 2004, volume 9</ref> Prvotna imamova grobnica se ni ohranila. Sedanji mavzolej je leta 1542 zgradil takratni dvorni arhitekt Guljam Husein. Mavzolej je asimetrična zgradba s portalom in kupolo.<ref name="History7">{{Cite web|url= https://www.centralasia-travel.com/ru/countries/uzbekistan/places/tashkent/kaffal-shashi|title= МАВЗОЛЕЙ АБУБЕКРА КАФФАЛЯ АШ-ШАШИ|website= www.centralasia-travel.com |accessdate= 2023-11-11}}</ref> Južno od glavne stavbe je na majhnem dvorišču kasnejše grobišče (''sagana''). {{clear}} === Medresa Barak kana=== {{glavni| Medresa Barak kana}} Medreso Barak kana je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]] zgradil taškentski vladar Mirza Ahmed Kušbegi. Medresa hrani starodavni ''[[Koran]]'' (''Usmon Mus'haf'') kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]], napisan v pisavi hidžazi na jelenji v letih 644–648. Ta sveti ''Koran'' velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel [[Timur Lenk|Amir Timur]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. Mošeja ima dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == ''Koran'' kalifa Osmana == V kompleksu Hazrati Imam je tudi Knjižnica orientalskih rokopisov, ki hrani ''Koran'' kalifa [[Osman ibn Afan|Osmana]], znanega tudi kot ''[[Samarkandski Koran]]''. ''Koran'' ima 353 [[pergament]]nih listov. Sprva je bil shranjen v [[Medina|Medini]] in nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Osmanov ''Koran'' odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam prenesli v [[Ufa|Ufo]], nato pa v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. Osmanov ''Koran'' velja za edini ohranjeni originalni rokopis ''Korana'', kar potrjuje dokument, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici|20em}} == Vira == {{refbegin| 2}} * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] mrf5mfl28cnths5brwlrf7klahp6iad Sudanska državljanska vojna (2023–danes) 0 586355 6687958 6633151 2026-06-11T01:27:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687958 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Sudanska državljanska vojna (2023–danes) | partof = [[Sudanska državljanska vojna|sudanskih državljanskih vojn]] | image = War in Sudan (2023).svg | image_size = 400px | alt = Zemljevid Sudana, ki prikazuje dominanco sil RSF na zahodu, SAF na vzhodu in osrednji del, ki je med frakcijama razdeljen. | caption = Vojaško stanje {{Date|2. julija 2025|lc=y}}<ref>{{Cite web|url=https://www.google.com/maps/d/viewer?mid=1lN9T6hcpzauhEdsA0YG8uBcTiv39Mmk&ll=18.936325182636157,38.670971721337764&z=4|title=مناطق السيطره|website=Google My Maps}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.google.com/maps/d/viewer?mid=19IxdgUFhNYyUIXEkYmQgmaYHz6OTMEk&ll=14.967625907734588%2C32.90308418679426&z=7|title=Sahel|website=Google My Maps}}</ref> {{leftlegend|#FFCDCD|Pod nadzorom [[Sudanske oborožene sile|Sudanskih oboroženih sil]] in zaveznikov ([[Prehodni svet za suverenost]])}} {{leftlegend|#008080|Pod nadzorom [[Sile za hitro podporo|Sil za hitro podporo]] ([[Vlada miru in enotnosti]])}} {{leftlegend|#E3D975|Pod nadzorom [[Sudansko ljudsko osvobodilno gibanje–Sever#SPLM-N (Al Hilu)|SPLM-N (Al Hilu)]]}} {{leftlegend|#ffac6f|Pod nadzorom zavezniških [[Sile za hitro podporo|Sil za hitro podporo]] in [[Sudansko ljudsko osvobodilno gibanje–Sever#SPLM-N (Al Hilu)|SPLM-N (Al Hilu)]]}} {{leftlegend|#800033|Pod nadzorom [[SLM (Al Nur)]]}} ([[:en:Template:2023 Sudan war detailed map|Podroben zemljevid]]) | date = {{ubl|15. april 2023 – danes| ({{age in years, months, weeks and days|month1=04|day1=14|year1=2023}})}} | place = [[Sudan]] (z razlitji v [[Etiopija|Etiopijo]], [[Čad]], [[Južni Sudan]] in [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriško republiko]])<ref>{{cite web |title=Chadian army attacks Darfur groups, killing and wounding fighter |url=https://sudantribune.com/article297098 |website=Sudan Tribune |date=8 February 2025 |access-date=9 February 2025 |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210015737/https://sudantribune.com/article297098/#google_vignette |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=South Sudan Confirms Rapid Support Forces Incursion in Raja |url=https://sudantribune.com/article290456/ |website=Sudan Tribune |date=5 September 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=RSF presence in Raja, South Sudan |url=https://3ayin.com/en/raja/ |website=Ayin network - شبكة عاين |date=4 October 2024 |access-date=9 February 2025 |archive-date=8 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250108101333/https://3ayin.com/en/raja/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web|title=Sudan conflict forces thousands to flee to Ethiopia|url=https://civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu/news-stories/stories/border-sudan-conflict-forces-thousands-flee-ethiopia_en|website=European Civil Protection and Humanitarian Aid Operations|date=1 June 2023}}</ref><ref>{{cite web |title=Monthly Report : Human Rights Situation December 2024 |url=https://minusca.unmissions.org/sites/default/files/hrd_-_monthly_report_-_december_2024.pdf |work=MINUSCA |access-date=22 April 2025}}</ref> | coordinates = <!--Use the {{coord}} template --> | map_type = | map_relief = | map_size = | map_marksize = | map_caption = | map_label = | territory = * Sile za hitro podporo zavzamejo večino [[Darfur]]ja in dele [[Kordofan]]a.<ref>{{cite web |last=van Linge |first=Thomas |date=2 November 2023 |title=Map of the Areas of Control in Sudan |url=https://sudanwarmonitor.com/p/map-of-the-areas-of-control-in-sudan |access-date=10 November 2023 |website=Sudan War Monitor |archive-date=10 November 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231110051648/https://sudanwarmonitor.com/p/map-of-the-areas-of-control-in-sudan |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |title=Sudan war: RSF enters White Nile state and Sennar |url=https://www.dabangasudan.org/en/all-news/article/sudan-war-rsf-enters-white-nile-state-and-sennar |website=Radio Dabanga |date=22 December 2023 |access-date=28 December 2023 |archive-date=28 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231228152503/https://www.dabangasudan.org/en/all-news/article/sudan-war-rsf-enters-white-nile-state-and-sennar |url-status=live}}</ref> * [[Sudansko ljudsko osvobodilno gibanje–Sever#SPLM-N (Al Hilu)|SPLM-N (Al Hilu)]] zavzame dele južnega Kordofana.<ref>{{cite news|url=https://jamestown.org/program/the-third-front-sudans-armed-rebel-movements-join-the-war-between-the-generals/|last=McGregor|first=Andrew|date=8 August 2023|title=The Third Front: Sudan's Armed Rebel Movements Join the War Between the Generals|access-date=24 September 2023|archive-date=6 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231006203115/https://jamestown.org/program/the-third-front-sudans-armed-rebel-movements-join-the-war-between-the-generals/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://acleddata.com/2023/07/21/sudan-situation-update-july-2023-the-saf-faces-setbacks-as-armed-groups-overtake-territory-across-the-country/|last=Ali|first=Mahmoud|date=21 July 2023|title=Situation Update July 2023 Sudan: The SAF Faces Setbacks as Armed Groups Overtake Territory Across the Country 21 July 2023|access-date=25 September 2023|archive-date=2 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002125705/https://acleddata.com/2023/07/21/sudan-situation-update-july-2023-the-saf-faces-setbacks-as-armed-groups-overtake-territory-across-the-country/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://acleddata.com/2023/08/11/sudan-situation-update-august-2023-heightened-violence-in-kordofan-region-as-more-militia-groups-step-into-the-conflict/|last=Ali|first=Mahmoud|date=11 August 2023|title=Sudan: Heightened Violence in Kordofan Region as More Militia Groups Step Into the Conflict|access-date=26 September 2023|archive-date=6 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231006202642/https://acleddata.com/2023/08/11/sudan-situation-update-august-2023-heightened-violence-in-kordofan-region-as-more-militia-groups-step-into-the-conflict/|url-status=live}}</ref> * [[SLM (Al Nur)]] nadzoruje dele Darfurja * Od 26. septembra 2024 RSF proti SAF izgubi vso ozemlje v [[Butana|Butani]] * Sudanske oborožene sile do 20. maja 2025 ponovno zavzamejo območje Kartuma.<ref>{{Cite web |title=Sudan's army claims RSF mass graves were discovered in Omdurman|work=The North Africa Post |url=https://northafricapost.com/87267-sudans-army-claims-rsf-mass-graves-were-discovered-in-omdurman.html |access-date=2025-05-23 |language=en-US}}</ref> | result = | status = Aktualen konflikt | combatants_header = Belligerents | combatant1 = {{tree list}} *{{flagicon image|Presidential Standard of Sudan.svg|link=Predsednik Sudana}} [[Sudanska vlada]] ** {{flagicon image|Insignia of the Sudanese Armed Forces.svg|border=}} [[Sudanske oborožene sile]] ***{{flagicon image|Emblem of the Popular Defence Force.svg|border=}} [[Ljudske obrambne sile|PDF]]<ref name=NubaClashes>{{cite web|url=https://sudanwarmonitor.com/p/splm-n-and-popular-defense-forces|title=SPLM-N and Popular Defense Forces field commanders meet in South Kordofan|website=Sudan War Monitor|date=14 October 2023|access-date=5 January 2024|archive-date=5 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240105082211/https://sudanwarmonitor.com/p/splm-n-and-popular-defense-forces|url-status=live}}</ref> *** [[Ljudski upor Sudana|Ljudski upor]] ****Bataljon Al Bara ****AWB **{{flagicon image|Flag of SPLM-N.svg}} SPLM-N (Agar)<ref>{{cite news |date=6 August 2023 |title=Malik Agar reveals government-proposed roadmap to end Sudan's war |work=[[Sudan Tribune]] |url=https://sudantribune.com/article275848/ |access-date=15 August 2023 |archive-url=https://archive.today/20230905000623/https://sudantribune.com/article275848/ |archive-date=5 September 2023}}</ref> **{{flagicon image|JEM Logo June 2013.jpg}} [[Gibanje za pravičnost in enakost|JEM]]<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.com/news/world-africa-67450204 |title=Sudan civil war: Darfur's Jem rebels join army fight against RSF |date=17 November 2023 |access-date=17 November 2023 |archive-date=17 November 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231117163046/https://www.bbc.com/news/world-africa-67450204 |url-status=live|author-first1=James|author-last1=Copnall|author-first2=Danai Nesta|author-last2=Kupemba|website=BBC News}}</ref> **{{flagicon image|Flag of SLM (Minnawi).svg}} SLM (Minavi)<ref name="slm-jem">{{cite web |date=16 November 2023 |title=Key Darfur groups join Sudanese army in its war against RSF paramilitary forces |url=https://sudantribune.com/article279446/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231118234229/https://sudantribune.com/article279446/ |archive-date=18 November 2023 |access-date=16 November 2023}}</ref> **{{flagicon image|Flag of SLM (Tambour).svg}} SLM (Tambur) <small>(od avgusta 2023)</small><ref name="SLM">{{cite news |date=1 August 2023 |title=SLM faction joins Sudanese army against RSF in Darfur |url=https://sudantribune.com/article275601/ |archive-url=https://archive.today/20230905001443/https://sudantribune.com/article275601/ |archive-date=5 September 2023 |access-date=2 August 2023 |work=[[Sudan Tribune]]}}</ref> {{tree list/end}}{{flagicon image|Joint Darfur Force Logo.jpg}} [[Združene sile Darfurja]] <small>(od novembra 2023)</small><br/>'''Podpira jih:'''<br/>{{flag|Ukrajina}}<ref>{{cite news | url=https://www.economist.com/middle-east-and-africa/2024/02/15/evidence-mounts-that-ukrainian-forces-are-in-sudan | title=Evidence mounts that Ukrainian forces are in Sudan | newspaper=The Economist }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.theguardian.com/world/2024/feb/06/ukrainian-special-forces-sudan-russian-mercenaries-wagner | title=Ukrainian special forces 'in Sudan operating against Russian mercenaries' | work=The Guardian | date=6 February 2024 | last1=Sabbagh | first1=Dan | last2=Defence | first2=Dan Sabbagh }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.wsj.com/world/ukraine-is-now-fighting-russia-in-sudan-87caf1d8 | title=WSJ News Exclusive &#124; Ukraine is Now Fighting Russia in Sudan|date=2024-03-06|first=Ian|last=Lovett|first2=Nikita|last2=Nikolaienko|first3=Nicholas|last3=Bariyo}}</ref><br/>{{flag|Turčija}}<ref>{{cite web | url=https://www.middleeasteye.net/news/turkeys-drones-boost-sudanese-army-against-rsf | title='You can't see it. You can't shoot it': Turkey's drones boost Sudanese army against RSF }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.institude.org/opinion/turkeys-chosen-side-in-sudan-why-it-matters | title=Turkey's Chosen Side in Sudan: Why It Matters? }}</ref> | combatant2 = {{tree list}} *{{flagicon|Sudan}} [[Vlada miru in enotnosti]] <small>(od aprila 2025)</small><ref>{{cite web|url=https://apnews.com/article/sudan-military-rsf-civil-war-darfur-a25fe0ef9a3769ecab1838286ab0b38b |title=Sudanese paramilitary group says its forming a rival government |date=16 April 2025|work=AP News}}</ref> **{{flagicon image|Flag of the Rapid Support Forces (Sudan).png}} [[Sile za hitro podporo]] ***Ne-RSF [[Džandžavid]] milice **{{flagicon image|Flag of SPLM-N.svg}} SPLM-N (Al Hilu) <small>(od februarja 2025)</small><ref name="SPLMN">{{cite news |date=23 June 2023 |title=South Kordofan residents flee as Sudan war escalates |url=https://english.alarabiya.net/News/middle-east/2023/06/23/South-Kordofan-residents-flee-as-Sudan-war-escalates |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230630183037/https://english.alarabiya.net/News/middle-east/2023/06/23/South-Kordofan-residents-flee-as-Sudan-war-escalates |archive-date=30 June 2023 |access-date=23 June 2023 |work=[[al-Arabiya]]}}</ref><ref name=4killed>{{cite web |last=Hinda |first=Edwin |url=https://thekenyatimes.com/latest-kenya-times-news/details-of-sudanese-rebels-forming-a-parallel-govt-last-night-in-nairobi/ |title=Details of Sudanese Rebels Forming a Parallel Govt Last Night in Nairobi |work=[[The Kenya Times]] |date=2025-02-23 |access-date=2025-02-23 }}</ref> {{tree list/end}}[[Tamazudž]] (od avgusta 2023)<br/>{{flagicon image|Flag of The Libyan National Army (Variant).svg}} [[Libijska nacionalna vojska]]<ref>{{Cite web |date=2025-06-11 |title=Sudanese army retreats from Libyan border after alleging Haftar attack |url=https://arab.news/meft6 |access-date=2025-06-21 |website=Arab News |language=en}}</ref><ref>{{cite web |title=IntelBrief: Libyan Warlord Exploits Sudan Crisis |url=https://thesoufancenter.org/intelbrief-2023-may-23/ |website=The Soufan Center |date=23 May 2023}}</ref><br/>'''Podpira jih:'''<br/>{{flag|Združeni arabski emirati}}<ref>{{cite web | url=https://www.watanserb.com/en/2025/05/04/four-emirati-officers-killed-in-sudan-airstrike-amid-growing-uae-darfur-involvement/#google_vignette | title=Four Emirati Officers Killed in Sudan Airstrike Amid Growing UAE-Darfur Involvement | date=4 May 2025 | accessdate=2025-07-04 | archive-date=2025-08-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250819035323/https://www.watanserb.com/en/2025/05/04/four-emirati-officers-killed-in-sudan-airstrike-amid-growing-uae-darfur-involvement/#google_vignette | url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.middleeasteye.net/news/sudan-rsf-key-ally-uae-logistical-and-corporate-interests | title=How Sudan's RSF became a key ally for the UAE's logistical and corporate interests }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.genocidewatch.com/single-post/evidence-points-to-uae-involvement-in-sudan-civil-war | title=UAE is providing arms and troops for RSF in Sudan war | date=24 July 2024 }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.bbc.com/news/articles/cly1ygvxvq3o | title=Sudan cuts ties with UAE over alleged RSF support as drone strikes on Port Sudan continue | date=7 May 2025 }}</ref><br/>[[Skupina Wagner]]<ref>{{cite web | url=https://edition.cnn.com/2023/04/20/africa/wagner-sudan-russia-libya-intl | title=Exclusive: Evidence emerges of Russia's Wagner arming militia leader battling Sudan's army | date=20 April 2023 }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.aljazeera.com/news/2023/4/17/what-is-the-wagner-groups-role-in-sudan | title=Russian mercenaries in Sudan: What is the Wagner Group's role? }}</ref> | combatant3 = {{flagicon image|Flag of SLM (al-Nur).svg}} [[SLM (Al Nur)]]<ref>{{cite web|url=https://sudantribune.com/article279993/|title=SLM-Abdel Wahid forces seize RSF camp in South Darfur|date=3 December 2023|website=Sudan Tribune|access-date=26 December 2023|archive-date=4 December 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231204095110/https://sudantribune.com/article279993/|url-status=live}}</ref><hr>{{flagicon image|Flag of SPLM-N.svg}} SPLM-N (Al Hilu)]] <small>(junij 2023 – februar 2025)</small> | commander1 = {{ubl| {{flagicon image|Presidential Standard of Sudan.svg|link=Predsednik Sudana}} [[Abdel Fatah Al Burhan]] | {{flagicon image|Insignia of the Sudanese Armed Forces.svg|border=}} [[Jaser Al Ata]] | {{flagicon image|Insignia of the Sudanese Armed Forces.svg|border=}} [[Šams Al Din Habaši]] | {{flagicon image|Flag of SPLM-N.svg}} [[Malik Agar]] | {{flagicon image|Flag of SLM (Tambour).svg}} [[Mustafa Tambur]] | {{flagicon image|Flag of SLM (Minnawi).svg}} [[Mini Minavi]] | {{flagicon image|JEM Logo June 2013.jpg}} [[Gibril Ibrahim]]<ref name=WarMonitor1711>{{cite web|url=https://sudanwarmonitor.com/p/darfur-movements-we-renounce-our|title=Darfur movements: 'We renounce our neutrality'|website=Sudan War Monitor|date=17 November 2023|access-date=17 November 2023|archive-date=16 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231116235659/https://sudanwarmonitor.com/p/darfur-movements-we-renounce-our|url-status=live}}</ref>}} | commander2 = {{ubl| {{flagicon image|Flag of the Rapid Support Forces (Sudan).png}} [[Hemedti]] | {{flagicon image|Flag of the Rapid Support Forces (Sudan).png}} [[Abdelrahim Dagalo]] | {{flagicon image|Flag of the Rapid Support Forces (Sudan).png}} [[Abdel Rahman Džuma]] |{{flagicon image|Flag of SPLM-N.svg}} [[Abdelaziz Al Hilu]]<ref name="SPLMN"/>}} | commander3 = {{ubl | {{flagicon image|Flag of SLM (al-Nur).svg}} [[Abdul Vahid Al Nur]] }} | units1 = | units2 = | units3 = | strength1 = ~300.000<ref name=AJT>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2024/4/11/why-did-war-break-out-in-sudan-a-year-ago-where-does-it-currently-stand|title=After a year of war in Sudan, what is the situation now?|work=Al Jazeera|last1=Lodhi|first1=Areesha|date=11 April 2024|access-date=3 July 2024|archive-date=9 June 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240609212541/https://www.aljazeera.com/news/2024/4/11/why-did-war-break-out-in-sudan-a-year-ago-where-does-it-currently-stand|url-status=live}}</ref> | strength2 = Skupno 120.000 vojakov (14 April 2023, per SAF)<ref>{{cite web | url=https://sudantribune.com/article273542/ | title=Heavy fighting in Khartoum continues unabated, 16 days after | date=May 2023 }}</ref> *67.135 bojevnikov *39.490 rekrutov 2950 vozil<br/>104 oklepnih transporterjev<br/>171 vozil z mitraljezi | strength3 = Neznano | casualties4 = <!-- DON'T FORGET TO UPDATE THE NUMBERS IN THE BODY ESP CASUALTIES AND REFUGEES CHAPTERS--><!-- CASUALTIES -->{{ubl|Verjetno veliko več kot 150.000 ubitih vojakov<ref name=":21"/> | | Več kot 522.000 otrok zaradi lakote<ref name=":22"/> | 8.856.313 notranje razseljenih | 3.506.383 beguncev<ref name="africa7.2"/> }} | notes = }} Od 15. aprila 2023 v [[Sudan|Sudanu]] poteka [[državljanska vojna]] med dvema rivalskima frakcijama vojaške vlade Sudana. V konfliktu sodelujejo [[sudanske oborožene sile]] (SAF) pod vodstvom generala [[Abdel Fatah Al Burhan|Abdela Fataha]] [[Abdel Fatah Al Burhan|Al Burhana]] in paravojaške [[Sile za hitro podporo]] (RSF) pod poveljstvom Mohameda Hamdana Dagala (splošno znanega kot [[Hemedti]]), ki vodi tudi širšo koalicijo [[Džandžavid]]. Sodeluje tudi več manjših oboroženih skupin. Gre za tretji večji znotrajdržavni sudanski konflikt po [[Sudanska državljanska vojna|dveh vojnah za neodvisnost]]. Spopadi se odvijajo predvsem v glavnem mestu [[Kartum]], kjer se je konflikt začel in v regiji [[Darfur]].<ref>{{cite news|title=Why Sudan's catastrophic war is the world's problem|url=https://www.economist.com/leaders/2024/08/29/why-sudans-catastrophic-war-is-the-worlds-problem|date=29 August 2024|newspaper=The Economist|access-date=29 August 2024|archive-date=7 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007163649/https://www.economist.com/leaders/2024/08/29/why-sudans-catastrophic-war-is-the-worlds-problem|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news |date=24 July 2023 |title=100 days of conflict in Sudan: A timeline |publisher=Al Jazeera |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/7/24/100-days-of-conflict-in-sudan-a-timeline |url-status=live |access-date=28 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230928122030/https://www.aljazeera.com/news/2023/7/24/100-days-of-conflict-in-sudan-a-timeline |archive-date=28 September 2023}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.wsj.com/world/africa/sudan-omdurman-war-10679ce7|title=War Tears Apart Sudan's Capital City|website=The Wall Street Journal|first=Gabriele|last=Steinhauser|date=12 August 2024|access-date=13 August 2024|archive-date=13 August 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240813013721/https://www.wsj.com/world/africa/sudan-omdurman-war-10679ce7|url-status=live}}</ref> Od osamosvojitve leta 1956 je Sudan trpel zaradi kronične nestabilnosti, zaznamovane z 20 poskusi [[Državni udar|državnega udara]], podaljšanim vojaškim vladanjem, dvema uničujočima državljanskima vojnama in [[Genocid v Darfurju|genocidom v Darfurju]]. Vojna je izbruhnila med napetostmi zaradi vključitve RSF v vojsko po državnem udaru leta 2021, ki se je začela z napadi RSF na vladne objekte v [[Kartum|Kartumu]] in drugih mestih. Glavno mesto je bilo kmalu razdeljeno med dve frakciji, Al Burhan pa je svojo vlado preselil v [[Port Sudan]]. Mednarodna prizadevanja, vključno z deklaracijo iz Džede maja 2023, niso uspela ustaviti spopadov, medtem ko so se v vojno vključile različne uporniške skupine: SPLM–Sever (frakcija Al Hila) je napadla SAF na jugu; gibanje Tamazudž se je pridružilo RSF; SAF pa je pridobila podporo frakcij Sudanskega osvobodilnega gibanja in Gibanja za pravičnost in enakost. Do konca leta 2023 je RSF nadzorovala večino Darfurja in napredovala v Kartumu, [[Kordofan|Kordofanu]] in [[Gezira|Geziri]]. SAF je v začetku leta 2024 ponovno pridobila zagon, dosegla napredek v [[Omdurman|Omdurmanu]] in do marca 2025 ponovno zavzela Kartum, vključno s predsedniško palačo in letališčem. Kljub večkratnim pogajanjem do danes še ni bilo doseženo trajno premirje, vojna pa se nadaljuje s hudimi humanitarnimi in regionalnimi posledicami. Sudan pogosto opisujejo kot državo, ki se sooča z najhujšo humanitarno krizo na svetu; skoraj 25 milijonov ljudi trpi zaradi hude [[Lakota|lakote]].<ref name=":20">{{Cite web |date=2025-04-10 |title=Sudan faces the world's worst humanitarian crisis as second anniversary of war nears, UN says |url=https://apnews.com/article/sudan-un-famine-humanitarian-conflict-government-paramilitary-79ad7023ae90b582b877e5dd5acb18e0 |access-date=2025-05-10 |website=AP News |language=en}}</ref> Samo zaradi nje je umrlo približno 522.000 otrok, medtem ko je skupno število žrtev vojne, vključno z žrtvami [[Nasilje|nasilja]], [[Stradanje|stradanja]] in [[Bolezen|bolezni]], še višje; na tisoče ljudi je še vedno pogrešanih ali je bilo ubitih v namernih pokolih, za katere so odgovorne predvsem RSF in zavezniške milice.<ref name=":21">{{Cite news |last=Akinwotu |first=Emmanuel |date=2025-04-14 |title=In Sudan, hundreds killed in attacks on famine-hit displacement camps |url=https://www.npr.org/2025/04/14/nx-s1-5363700/in-sudan-hundreds-killed-in-attacks-on-famine-hit-displacement-camps |access-date=2025-05-21 |work=NPR |language=en}}</ref><ref name=":22">{{cite news |title=وفاة أكثر من 500 ألف طفل في السودان جراء سوء التغذية |trans-title=More than 500,000 children die in Sudan due to malnutrition |url=https://sudantribune.net/article296185/ |access-date=20 January 2025 |website=Sudan Tribune |quote=The Preparatory Committee of the [[Sudanese Doctors Syndicate]] revealed on Saturday that more than 500,000 infants have died due to malnutrition. Adiba Ibrahim Al-Sayed, a member of the Omdurman Private Branch of the Preparatory Committee of the Doctors Syndicate, told Sudan Tribune that the number of child deaths reached 522,000 infants, while cases of malnutrition rose to 286,000 cases since the outbreak of the war until today. |language=Arabic |archive-date=2025-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250118191727/https://sudantribune.net/article296185/ |url-status=dead }}</ref> Samo v zvezni državi Kartum je umrlo vsaj 61.000 ljudi, od katerih je 26.000 umrlo neposredno zaradi nasilja.<ref name="ap20">{{cite news |last1=Yibeltal |first1=Kalkidan |last2=Rukanga |first2=Basillioh |date=14 November 2024 |title=Sudan death toll far higher than previously reported – study |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/crln9lk51dro |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241115135314/https://www.bbc.co.uk/news/articles/crln9lk51dro |archive-date=15 November 2024 |access-date=15 November 2024 |publisher=[[BBC News]]}}</ref> Do 5. februarja 2025 je bilo več kot 8,8 milijona ljudi notranje razseljenih, več kot 3,5 milijona pa je iz države pobegnilo.<ref name="africa7.2">{{cite web |date=5 February 2025 |title=IOM Sudan Displacement Tracking Matrix (DTM) Sudan Mobility Update (15) |url=https://reliefweb.int/report/sudan/iom-sudan-displacement-tracking-matrix-dtm-sudan-mobility-update-15-publication-date-5-february-2025 |access-date=18 February 2025 |website=[[reliefweb]]}}</ref> Avgusta 2024 je Odbor za pregled lakote (FRC) potrdil razmere lakote v delih severnega Darfurja.<ref name="auto5">{{Cite web |title=FAMINE IN SUDAN: IPC Famine Review Committee Confirms Famine Conditions in parts of North Darfur |url=https://www.ipcinfo.org/ipcinfo-website/countries-in-focus-archive/issue-107/en/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240807205709/https://www.ipcinfo.org/ipcinfo-website/countries-in-focus-archive/issue-107/en/ |archive-date=7 August 2024 |access-date=2024-08-07 |website=IPC}}</ref> V Darfurju je bilo po poročanju ubitih veliko civilistov v okviru pokolov Masalitov, sudanske etnične skupine, ki so bili opisani kot [[etnično čiščenje]] ali [[genocid]].<ref name=":23">{{cite news|title=Genocide returns to Darfur|url=https://www.economist.com/middle-east-and-africa/2023/10/05/genocide-returns-to-darfur|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231110034316/https://www.economist.com/middle-east-and-africa/2023/10/05/genocide-returns-to-darfur|archive-date=10 November 2023|access-date=11 November 2023|newspaper=The Economist|issn=0013-0613}}</ref> Zunanji vpliv v sudanskem konfliktu vključuje pošiljke orožja iz [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], [[Rusija|Rusije]] in [[Turčija|Turčije]], podporo [[Združeni arabski emirati|ZAE]] in [[Čad|Čada]] RSF-ju ter podporo [[Egipt|Egipta]] SAF-u, ob regionalnih napetostih. Vojna je sprožila veliko humanitarno krizo, za katero je značilno pomanjkanje hrane, vode, zdravil in dostopa do pomoči, splošno zapiranje bolnišnic, izbruhi bolezni, množično razseljevanje, plenjenje humanitarne pomoči in skorajšnji kolaps izobraževalnega sistema in infrastrukture, zaradi česar več kot polovica prebivalstva nujno potrebuje pomoč. Tako SAF kot RSF sta izvedli sofisticirane dezinformacijske kampanje z uporabo [[Družbeni mediji|družbenih]] [[Družbeni mediji|medijev]], ponarejenih posnetkov in vsebin, ustvarjenih z [[Umetna inteligenca|umetno inteligenco]] z namenom manipulacije javnega mnenja, diskreditiranja nasprotnikov in vplivanja na mednarodno mnenje. V odziv na konflikt so [[Združene države Amerike]], [[Združeno kraljestvo]], [[Kanada]] in [[Evropska unija]] uvedle sankcije proti posameznikom, podjetjem in subjektom, povezanim s SAF in RSF, zaradi kršitev premirja, kršitev človekovih pravic in destabilizacijskih dejavnosti. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline}} {{DEFAULTSORT:Sudan, 2023-present}} [[Kategorija:Zgodovina Sudana]] [[Kategorija:Vojne Ukrajine]] [[Kategorija:Državljanske vojne]] [[Kategorija:Leto 2023]] [[Kategorija:Leto 2024]] [[Kategorija:Leto 2025]] 40lh5skisf6mldurzato7ss14k4bwkl Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj 0 586678 6687890 6484523 2026-06-10T19:23:55Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687890 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik 0 586683 6687898 6474918 2026-06-10T19:25:15Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Maribor]] 6687898 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Maribor]] s1t7bw01rhf8z8xdchyo4aps8vfpyq5 Župnija Ljubljana - Sveti Nikolaj 0 586728 6687891 6484524 2026-06-10T19:24:05Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687891 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h Župnija Maribor - Sveti Janez Krstnik 0 586733 6687899 6474761 2026-06-10T19:25:25Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Maribor]] 6687899 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Maribor]] s1t7bw01rhf8z8xdchyo4aps8vfpyq5 Župnija Ljubljana – Sveti Nikolaj 0 586788 6687895 6484526 2026-06-10T19:24:45Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687895 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h Stolna župnija Ljubljana - sv. Nikolaj 0 586793 6687885 6484929 2026-06-10T19:23:05Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687885 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h Stolna župnija Ljubljana – Sveti Nikolaj 0 587527 6687886 6484514 2026-06-10T19:23:15Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687886 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]]{{R from alternative name}} fcornphdjwe1tehp3ihbohi6w9pwawj Župnija Ljubljana – Sv. Nikolaj 0 587536 6687894 6484595 2026-06-10T19:24:36Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] 6687894 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolna župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj]] r2m6jhbr2e3x9o38bnjobs6kjq4m01h Sigurd Kača v očesu 0 595385 6687865 6560864 2026-06-10T18:01:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687865 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sigurd Kača v očesu | image = Kong-Sigurd-Snogøje.jpg | image_size = 250 | caption = Gravura iz leta 1670 | succession = Legendarni danski kralj | reign = ok. 873 ? | predecessor = [[Sigfred in Halfdan|Halfdan Ragnarsson]] | successor = [[Hartaknut I. Danski|Hartaknut I.]], [[Helge Danski|Helge]] ali <br> [[Olof Predrzni]] | birth_name = Sigurd Áslaugsson | birth_date = | birth_place = | death_date = 887, ubit v [[Frizija|Friziji]] | death_place = | spouse = | issue = | dynasty = Sigfredovci | father = [[Ragnar Lodbrok]] | mother = Aslaug | religion = nordijsko poganstvo }} '''Sigurd Kača v očesu''' (staronordijsko Sigurðr ormr í auga) ali '''Sigurd Ragnarsson''' je bil pollegendarni vikinški bojevnik in danski kralj, ki je deloval od sredine do konca 9. stoletja, * 9. stoletje, † okoli [[873]], [[Frizija]]. Po številnih [[saga]]h in skandinavskih kronikah iz 12. stoletja in kasneje je bil eden od sinov legendarnega Vikinga [[Ragnar Lodbrok|Ragnarja Lodbroka]] in Aslauge.<ref>{{cite web |url=http://www.snerpa.is/net/forn/rag-son.htm |title=Þáttr Af Ragnars Sonum |trans-title=Tale of Ragnar's sons |work=Fornaldarsögur Norðurlanda |date=March 1998 |language=is }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegov zgodovinski prototip bi lahko bil danski kralj [[Sigfred in Halfdan|Halfdan]], ki je vladal kratek čas v 870. letih.<ref>Rory McTurk, "Kings and kingship in Viking Northumbria", [https://web.archive.org/web/20080926171200/http://www.dur.ac.uk/medieval.www/sagaconf/mcturk.htm]</ref> Norveška kraljeva rodoslovja iz srednjega veka ga omenjajo kot prednika [[Haralda Lepolasi|Haralda Lepolasega]]. Domnevno poreklo njegove matere, ki naj bi segalo do [[Völsung]]a, naj bi ustvarilo povezavo med Haraldom in njegovimi potomci ter [[Odin]]om. ==Zgodnje življenje== Vzdevek Kača v očesu je dobil po znamenju na levem očesu, ki je bilo opisano kot kača, ki obkroža zenico očesa in grize svoj rep. Po ''Sagi Ragnarja Lotbroka'' je švedski kralj Ejstejn Bojeviti ubil Sigurdova polbrata Erika in Agnarja. Ko je njuna mačeha Aslaug izvedela za njuno smrt, je jokala krvave solze in prosila druge Ragnarjeve sinove, naj maščujejo svoja mrtva brata. Ker je švedski kralj obvladoval [[Uppsala|Uppsalo]] in sveto kravo po imenu Sibilja, je [[Ivar Brez kosti]] verjel, da so bogovi na Ejstejnovi strani in se bal magije, ki je tam vladala. Ko je njegov mlajši brat, triletni Sigurd Kača v očesu, hotel napasti Ejstejna, pa si je brat premislil. Sigurdov rejnik je zanj zbral pet dolgih ladij, Hvitserk in Björn Železnoboki štirinajst, Aslaug in Ivar Brez kosti pa po deset, da bi se skupaj maščevali Ejstejnu.<ref>''Tale of Ragnar's sons'', Ch. 2[http://www.germanicmythology.com/FORNALDARSAGAS/ThattrRagnarsSonar.html]</ref> Danski zgodovinar [[Sakso Gramatik]] je poročal, da je bil Sigurd kot mladenič blizu svojemu očetu in je nekaj časa bival na [[Škotska|Škotskem]] in škotskih otokih. Potem ko je Ragnarjeva vikinška vojska pobila lokalne grofe, sta bila Sigurd in njegov brat Radbard imenovana za podkralja teh ozemelj. Kasneje so Sigurd in njegovi bratje spremljali Ragnarja na tvegani odpravi skozi [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] do [[Dardanele|Helesponta]].<ref>''The Danish History of Saxo Grammaticus'', Book 9[https://web.archive.org/web/20131009033108/http://medlem.spray.se/abujaftiel/saxo00.html]</ref> == Smrt Ragnarja Lotbroka in velika poganska vojska== Večina legendarnih virov pravi, da je kralj Ela Northumbrijski okoli leta 865 ubil Ragnarja Lotbroka tako, da ga je vrgel v jamo s kačami. Po tradicionalnih pripovedih naj bi Ragnar med smrtjo vzkliknil: ''"Kako bi mladi prašički godrnjali, če bi vedeli, kaj trpi stari merjasec!"'' Sigurda in njegove brate in sestre naj bi o očetovi usodi obvestil Elov ofposlanec. Ko je Sigurd izvedel za Ragnarjevo smrt, naj bi se z nožem, ki ga je ravno držal v roki, zbodel do kosti. Njegov brat Björn Železnoboki naj bi tako močno stisnil sulico, da je v lesu ostal odtis njegovih prstov.<ref>''The Saga of Ragnar Lodbrok and His Sons'', Ch. XVI[http://www.germanicmythology.com/FORNALDARSAGAS/RagnarsSagaLodbrokar.html]</ref> Sigurd in njegovi bratje so prisegli, da bodo maščevali Ragnarjevo smrt. V letih 865–866 sta vikinška voditelja Ivar Brez kosti in Uba z veliko vojsko prečila [[Severno morje]]. Tradicionalna poročila trdijo, da so v prvem napadu na Elovo kraljestvo, ki ni bil uspušen, sodelovali vsi preživeli Ragnarjevi sinovi, razen Ivarja. Kasneje je Ivar Brez kosti zasnoval načrt, po katerem bi velika vikinška vojska zasedla in izropala [[York]], s čimer bi prisilila Elo k pogajanjem pod vikinškimi pogoji. Po Ivarjevem načrtu so se Vikingi pretvarjali, da se umikajo. Ela jih je podcenjeval in napadel, potem pa je bil obkoljen in ujet. ''Zgodba o Ragnarjevih sinovih'', ki je del sag o Ragnarju Lotbroku, pravi, da so Elo usmrtili tako, da so iz njega izrezali [[Krvavi orel|krvavega orla]].<ref>{{cite journal |url=https://www.academia.edu/10247408 |title=Ælla and the Descendants of Ivar: Politics and Legend in the Viking Age |first=Neil |last=McGuigan |journal=Northern History |volume=52 |issue=1 |pages=20–34 |date=March 2015 |doi=10.1179/0078172X14Z.00000000075 |s2cid=161252048 |access-date=December 15, 2016}}</ref><ref>{{cite web |url=http://danmarkshistorien.dk/leksikon-og-kilder/vis/materiale/den-store-haer-865-878/ |title=Den store hær 865–878 |trans-title=The Great Army 865–878 |work=Danmarkshistorien.dk |date=December 13, 2016 |access-date=December 15, 2016 |language=da |archive-date=2012-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120111924/http://danmarkshistorien.dk/leksikon-og-kilder/vis/materiale/den-store-haer-865-878/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.historyfiles.co.uk/FeaturesBritain/EnglandNorthumbria01.htm |title=Anglo-Saxon Britain: The Kings of Northumbria |first=Peter |last=Kessler |date=April 1, 1999 |work=The History Files |access-date=December 15, 2016}}</ref> ==Sigurdovi potomci== ''Zgodba o Ragnarjevih sinovih'' navaja, da je Sigurd po očetovi smrti podedoval Zelandijo, Skanijo, Halandijo, danske otoke in Viken. Možno je tudi, da je bil nekaj časa s svojim bratom Halfdanom sovladar Danske, saj frankovski viri omenjajo nekakšna Sigfreda in Halfdana kot vladarja leta 873. Ob tem je treba reči, da sta se imeni Sigurd in Sigfred v nordijski literaturi pogosto zamenjavali.<ref>Rory McTurk. [https://web.archive.org/web/20080926171200/http://www.dur.ac.uk/medieval.www/sagaconf/mcturk.htm "Kings and kingship in Viking Northumbria"]</ref> Ko je Halfdan padel v bitki v [[Irsko morje|Irskem morju]], bi lahko Sigurd Kača v očesu okoli leta 877 nasledil svojega brata Halfdana Ragnarssona kot edini danski kralj. Danski vikinški kralj po imenu Sigfred, ki je do takrat očitno ostal brez zemlje, je bil leta 887 ubit v [[Zahodnofrankovsko kraljestvo|Zahodni Frankovski]]. Zelo verjetno gre za isto osebo.<ref>P. A. Munch (1852), ''Det norske Folks Historie'', Vol. I:1. Christiania: Tonsberg, str. 642–648.</ref> Sigurd se je poročil z Blejo, hčerko kralja Ele Northumbrijskega, s katero je imel dva otroka: [[Hartaknut I. Danski|Hartaknuta]] in hčerko Aslaugo Sigurdadotir, kasneje poročeno z danskim kraljem Helgejem iz rodbine Dagling.<ref name="RagnarsSons5">[http://www.germanicmythology.com/FORNALDARSAGAS/ThattrRagnarsSonar.html ''Tale of Ragnar's Sons''], ch. 5</ref> Helge je morda za kratek čas nasledil svojega domnevnega tasta kot danskega kralja, preden ga je okoli leta 900 strmoglavil vikinški poglavar Olof, ki je prišel iz Švedske.<ref>Bent Østergaard (1994), [http://img.kb.dk/tidsskriftdk/pdf/ho/ho_1994-PDF/ho_1994_75452.pdf "Sven Estridsens danmarkshistorie. Danmarks politiske historie ca. 890–965"], ''Jyske samlinger''</ref> ''Zgodba o Ragnarjevih sinovih'' navaja, da je bil danski kralj Hartaknut Sigurdov sin, medtem ko [[Adam Bremenski]] v 11. stoletju omenja nekega Hardegona, verjetno Hartaknuta, kot sina nekega Svena. Hardegon ali Hartaknut je okoli leta 916 nasledil Sigtriga Gnupasona kot kralja dela Danske, bolj verjetno Jutlandije, po kasnejšem izročilu pa Zelandije, Skanije in Hallandije. Po ''Zgodbi o Ragnarjevih sinovih'' je izgubil Viken (Oslofjord), ki je bil v 9. stoletju del danskega kraljestva.<ref>[http://www.germanicmythology.com/FORNALDARSAGAS/ThattrRagnarsSonar.html ''Tale of Ragnar's sons''], ch. 3</ref> Bil je oče danskega kralja [[Gorm Stari|Gorma Starega]]. Gorma je nasledil njegov sin [[Harald Modrozobi]], ki je bil verjetno kar trikrat poročen: z Gunhildo, Tove in Girido. Harald je imel sina [[Sven Vilobradi|Svena Vilobradega]], ki je kot kralj nasledil očeta in se poročil z Gunhildo ([[Svetoslava Poljska|Svetoslavo Poljsko]]). Z njo sta imela sina [[Knut Veliki|Knuta Velikega]]. Sven je vladal tudi Angliji in ustanovil Dansko cesarstvo. Po Svenovi smrti je danski kralj postal njegov starejši sin Harald Svendsen, medtem ko je v Angliji prestol ponovno zasedel nekdanji angleški kralj [[Etelred II. Nepripravljeni|Etelred]]. Po Haraldovi smrti je na danski prestol prišel njegov brat Knut Veliki in ponovno ustanovil dansko Severnomorsko cesarstvo. Poročil se je z [[Ema Normandijska|Emo Normandijsko]], s katero je imel sina po imenu Hartaknut. Po Knutovi smrti in smrti njegovih bratov ja Hartaknut postal kralj Danske in Anglije. Po njegovi smrti je v Angliji leta 1042 zavladal [[Edvard Spovednik]].<ref>{{cite web|url=https://snl.no/Hardeknud%2Fav_England_og_Danmark |title=Hardeknud – av England og Danmark |trans-title=Harthacnut – of England and Denmark |work=Store norske leksikon |first=Peter |last=Lunga |access-date=December 15, 2016 |language=no}}</ref> Sven Vilobradi je imel tudi hčerko Estrid, iz katere izvirajo vsi vladajoči kralji in kraljice Danske po letu 1047. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin}} * ''Zgodba o Ragnarjevih sinovih'' (''[[Ragnarssona þáttr]]'') * ''Zgodba o Ragnarju Lodbroku'' (''[[Ragnars saga Loðbrókar]]'') {{refend}} {{s-start}} {{S-hou|Sigfredovci| |9. stoletje||887}} {{s-reg}} {{s-bef|before=Halfdan Ragnarsson}} {{s-ttl|title= Kralj Dancev|years= 873 ?}} {{s-aft|rows=2|after=[[Helge Danski|Helge]] <br> ali <br> [[Olof Predrzni]]}} {{s-break}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 887]] [[Kategorija:Danski kralji]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] rwcx1bnquq0lxbq760iqz0g8gbzhtsi Nikolaj Velimirović 0 598196 6687946 6675717 2026-06-10T22:26:44Z Stebunik 55592 /* Antisemitizem */ 6687946 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Sveti | name = Nikolaj Ohridski in Žički | honorific-suffix = | native_name = Nikola Velimirović | native_name_lang = sr | title = [[Škofija Žiča|žički škof]] <br>[[Škofija Ohrid|ohridski škof]] | image = Епископ Николай (Велимирович).JPG | | image_size = 210px | alt = | caption = Škof Nikolaj Velimirović | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[1919]] (prejel škofovsko posvečenje) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Barać]] | opposed = | successor = [[Jefem Bojović]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[20. december]] [[1909]] <br>[[Samostan]] [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1881|01|4}} | place of birth = [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) | date of death = {{Death date and age|1956|03|18|1881|01|04|df=yes }} | place of death = [[South Canaan Township, Pensilvanija|South Canaan]], [[Pensilvanija]] [[ZDA]] | buried = | tomb = [[Lelić]] ([[Srbija]]) | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavje|pravoslavec]] | residence = | parents = Dragomir Velimirović<br>Katarina Filipović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof ]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[17. december|17. decembra]] [[1909]] se je zamenišil<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>Časopis "Novosti" navaja, da se je Nikola zamenišil, prejel diakonat in duhovništvo — torej vse skupaj — na en sam dan, tj. 20. decembra 1909. To je verjetno pomota, saj je ne le v Katoliški, ampak tudi v Pravoslavni Cerkvi starodavna navada, da je med temi datumi vsaj nekaj odmika.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>[[19. december|19. decembra]] [[1909]] je prejel [[diakon|diakonat]], naslednjega dne pa [[duhovniško posvečenje]] v [[Samostan]]u [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | education = | alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburška univerza]]<br>[[Univerza v Bernu|Bernska univerza]]<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = {{OldStyleDate|20. maj|3. maj}}<ref name="ROCOR">The Autonomous Orthodox Metropolia of Western Europe and the Americas (ROCOR). ''St. Hilarion Calendar of Saints for the year of our Lord 2004.'' St. Hilarion Press (Austin, TX). p.22.</ref><ref name=crkveni>{{cite web|url=https://www.crkvenikalendar.com/datumen-2017-5-3|title=03 May 2017|publisher=Eternal Orthodox Church Calendar|access-date=27 January 2018}}</ref> | venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]<br>[[Ruska pravoslavna cerkev]]<br>[[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] | saint_title = [[Svetnik|Sveti]] | beatified_date = (pravoslavni nimajo beatifikacije) | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[24. maj]] [[2003]] | canonized_place = | canonized_by = [[Sveti sinod]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] | attributes = škofovska obleka, držeč v rokah nadarbino "Lelić" | patronage = | shrine = [[samostan]] [[Lelić]] ([[Srbija]]) | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Nikolaj Velimirović''' je rojen kot '''Nikola Velimirović''', ({{Efn|{{lang-sr|link=no|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}}}; {{lang-sr|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}), * [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) {{OldStyleDate|4. januar 1881|23. december 1880}} † {{OldStyleDate|18. marec 1956|5. marec}}. Oče Nikolaj Ohridsko-žički je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskopravoslavni cerkveni]] dostojanstvenik in [[menih]], ki je bil škof v Ohridu in Žiči od 1920 do 1956. Bil je [[vplivnež]] kot [[teologija|bogoslovni]] [[pisatelj]] in priljubljen [[govornik]], imenovan tudi ''"Novi [[Janez Krizostom|Zlatousti]]"'',<ref name="orthodoxinfo2">{{cite web |title=Life of St. Nikolai Velimirovich |url=http://orthodoxinfo.com/general/stnikolai.aspx |access-date=30 March 2016 |website=Orthodoxinfo.com}}</ref> ''»Največji Srb po [[Sveti Sava|Svetem Savu]]«''<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/odrzana-konferencija-sveti-vladika-nikolaj-i-nase-vreme_1620111.html|title=Održana konferencija "Sveti vladika Nikolaj i naše vreme"|publisher=JMU Radio-televizija Vojvodine |author=Vladimir Radojković|place=Novi Sad|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=4. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title= Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=una.rs|author=Luka Vujović|place=Beograd|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ipd. [[Zgodovinar]]ji ga smatrajo za enega najvplivnejših škofov srbskega pravoslavja v 20. stoletju.<ref name="Markovich 2017 143">{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=48|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref><ref>{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Vremeplov: Umro episkop Nikolaj Velimirović|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/vremeplov/vremeplov-umro-episkop-nikolaj-velimirovic_902036.html |access-date=2025-03-31 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> == Življenjepis == [[File:Velimir-Katarina-Velimirović.jpg|thumb|200px|left|<center>Dragomir Velimirović in Katarina rojena Filipović, Nikolajevi starši]]</center> === Poreklo in družina === Velimirevičeva rodovina izhaja iz [[Črna gora|črnogorskega]] [[Zagrač]]a pri [[Nikšić]]u, od koder so se nekateri preselili v [[Osat]] blizu [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in se ukvarjali slej ko prej s kmetijstvom, zidarstvom in gradbeništvom, po čemer slovijo še danes v Podrinju, podobno kot Črnotravci v južni Srbiji. Sredi druge polovice 18. stoletja se je iz Osata v Valjevski okraj priselilo nekaj družin v vasico Lelić na severnih pobočjih gore [[Povlen]] v zaselek „Bošnjaki“. Najbolj znan med njimi je major Antonij ali Ante Jovanović (1784-1875), udeleženec boja za osvoboditev od Turkov. Njegov brat Velimir je imel sina Ranka, ki si je po očetu privzel priimek Velimirović ter imel osem otrok, pet sinov in tri hčere. Sedmi otrok po rojstvu je bil oče škofa Nikolaja Dragomir (1857-1929), ki je bil premožen in pismen kmet ter pisar in delovodja podgorskega okraja.<ref>{{cite web|url=https://studylib.net/doc/27785910/biografija-vladike-nikolaja-velimirovica#google_vignette|title=Vladika Nikolaj Velimirović – duhovnik, mučenik, mislilac i svetac – Buktinja vere u Boga |publisher= Biografija Vladike Nikolaja Velimirovica |author=|place=|language=sr|date=2. junij 2003|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola Velimirović se je rodil kot prvorojenec 4. januarja zjutraj 1881 v omenjeni vasici [[Lelić]]u pri Valjevem v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]<ref>Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj, s.44</ref> na [[Tucindan]]<ref>{{navedi knjigo|author=Lj. Ranković|title=Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3}}</ref> oziroma na dan [[Sveti Naum|svetega Nauma Ohridskega]], čigar samostan v [[Makedonija|Makedoniji]] je pozneje postal njegov škofijski sedež. Bil je prvi od devetih otrok pobožnih kmetov Dragomirja Velimirovića (1857-1929) in Katarine rojene Filipović. Sedem otrok je od raznih bolezni pomrlo že v otroštvu; njegov mlajši brat Dušan pa je padel že v prvem letu Prve svetovne vojne 1914. Ker je bil Nikola zelo šibek, ga je kmalu po rojstvu še istega dne krstil v samostanu [[Ćelije]], kjer je tedaj bila njihova fara, paroh pop Andrija.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Ime Nikola je dobil po svetem [[Nikolaj iz Mire|Nikolaju]], ki je bil družinski zavetnik.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Prve nauke o Bogu, Jezusu Kristusu, življenju svetnikov in svetih dneh cerkvenega leta mu je dajala mati, ki ga je redno vodila tudi v samostan Ćelije k molitvi in svetemu obhajilu.<ref>Srbska pravoslavna Cerkev namreč dopušča običaj, da zlasti otrokom – pa večkrat tudi odraslim – delijo sveto obhajilo brez posebne priprave in tudi brez spovedi, kot je to v navadi v Katoliški Cerkvi</ref> <ref name="cohp">{{Cite web|url=http://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title=Saint Nikolaj (Velimirovic) - Canadian Orthodox History Project|website=orthodoxcanada.ca|access-date=17 January 2020}}</ref> === Izobrazba === [[File:Child-Nikola-Velimirović.jpg |thumb|180px|left|<center>Najstnik Nikola Velimirović kot priden šolar]]</center> [[File:St. Nikolaj Velimirović as a student.jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot študent]]</center> [[File:Nikola-Velimirović-maturant.jpg|thumb|180px|left|<center>Nikola Velimirović je 1909 končal 7. in 8. razred.]]</center> ==== Gimnazija v Valjevem ==== Tudi njegovo posvetno izobraževanje se je začelo v samostanu Ćelije. Tu je z odliko končal ljudsko šolo. Oče Dragomir je menil, da je za kmeta branje in pisanje čisto zadosti, saj bo tako lahko nasledil tudi očeta kot pisarja. Domači učitelj pa očetu ni mogel prehvaliti Nikola kot najboljšega učenca s pripombo, da bi bila velika škoda, če ne bi mogel nadaljevati izobraževanja; tako se je vpisal na [[Gimnazija v Valjevu|Valjevsko gimnazijo]]. Med 1892 in 1898 je kot odličen učenec končal šestorazredno gimnazijo, nato pa se odpravil v Beograd, da bi se vpisal na vojaško akademijo, vendar zaradi premajhne telesne višine in premajnega obsega prsnega koša ni bil sprejet. ==== Bogoslovje sv. Sava v Belemgradu ==== Takrat je naletel na razpis za štirirazredno Bogoslovje sv. Sava, ki je veljalo tudi za učiteljišče — predhodnico današnjega [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Bogoslovja]]; šolanje je končal z odličnim uspehom.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> V bogoslovju je poleg rednih predmetov preučeval tudi veliko število spisov vzhodnih in zahodnih avtorjev, kot so [[Dante Alighieri|Dante]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Voltaire]], [[Victor Hugo |Hugo ]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]… Poleg tega pa ga je zanimala tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]].<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=8}}</ref> Bogoslovje je bilo sicer urejeno na staromoden način, vendar je zagotavljalo remeljito klasično in splošno izobrazbo. Kmalu se je pokazal njegov govorniški in pisateljski dar. Profesorji so ga cenili zaradi njegove pridnosti in nadarjenosti, sošolci pa so ga imeli radi zaradi tovarištva ter zaničljivega oodnosa do vsega starokopitnega. Doletela ga je čast, da je lahko s poslovilnim govorom na maturantskem kosilu navdušil tako profesorje kot študente, ki so mu stoje pritrjevali. Ni se pa zadovoljil le s študijem in prebiranjem svetovnih klasikov, ampak je začel zahajati v lepo vilo sredi vinogradov, kjer je živel bogati bivši predsednik beograjskega konzistorija prota Aleksa Ilić. Pri njem se je zbiral cvet sodobnega izobraženstva: mlajši rod bogoslovcev, pisateljev, diplomatov, duhovnikov in nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Črne gore. Nikola je Aleksu pomagal pri tiskanju, urejanju in pošiljanju kritičnega in precej svobodomiselnega časopisa »Hrišćanski glasnik«; pri svojem delu je pa tudi nekaj zaslužil, kar za revnega dijaka ni bilo ravno brez pomena; obenem pa je v tem obzorniku objavljal tudi svoje prve brezkompromisne članke. Prota Aleksa je bil pravzaprav oporečnik v takratnem cerkvenem življenju, ki se je prek svojega glasila posmehoval takratni rusofilski usmerjenosti med pravoslavno duhovščino in njenim vodstvom, saj je celotno cerkveno in bogoslužno življenje v takratni Srbiji pravzaprav le zvesto in slepo posnemalo ruske vzorce.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Na Zahodu oblikovano srbsko izobraženstvo pa se s to polfevdalno usmerjenostjo ni moglo sprijazniti in tako se je poglabljal prepad med laičnimi ter cerkvenimi izobraženci, kar je vodilo do pojemanja medsebojnega zaupanja in večanja sovražnosti do Cerkve in vere. V protovem vinogradu so o teh zadevah veliko razpravljali in predlagali potrebno prenovo, računajoč pri tem na mlade sile, med njimi tudi na Nikola. Če je on kot nepoznan odličnjak tiho vstopil v »Bogoslovijo«, je iz nje izšel že kot znan in spoštovan mladenič tako v cerkvenih kot v izobraženiskih krogih, ki so oboji od njega veliko pričakovali.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Učitelj in štipendist ==== [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1905.<ref name=cohp/> Nato je poučeval kot učitelj blizu svojega rojstnega kraja v vasi [[Dračić]]u, nato pa kot šolski upravitelj na lastno prošnjo v [[Donje Leskovice|Donjih Leskovicah]], ki so bile še bliže njegovi rojstni vasi.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> To pa ni izpolnjevalo njegovih velikopoteznih načrtov. Že takoj po končanem bogoslovju so mu kot odličnemu in nadarjenemu študentu nudili študij v Rusiji; ker je pa on hotel za vsako ceno oditi na Zahod, je sklenil raje počakati na ugodno priložnost; prota Aleksa je njegovo šolmoštersko pot pazljivo spremljal v strahu, da se bo zaljubil in oženil; pri pravoslavcih se namreč bogoslovci pred prejemom mašniškega posvečenja morajo poročiti: in v tem primeru bi tudi načrti o njegovi škofovski prihodnosti padli v vodo. Končno pa se mu je le spolnila dolgoletna želja, ko je z ministrstva prišlo sporočilo, da lahko dobi štipendijo za nadaljevanje študija na Zahodu.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je namreč v pogovaru z omenjenim uglednim belograjskim protom [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksom Ilićem]] (1842-1920) izrazil željo, da bi poslal na študij kakega nadarjenega fanta, ki bi lahko zasedel pomemben položaj v Cerkvi; takoj je protu prišel na misel marljivi Nikola, ki mu je bila s tem zagotovljena kraljeva štipendija.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola je tako postal prvi srbski bogoslovec, ki je prejel štipendijo za študij v Zahodni Evropi; k temu je prispevala največ povezava s protom Aleksom, še več pa protove odlične zveze, prek katerih se je lahko srečal s kraljem Petrom, ki mu zagotavljal, da Srbija od njega veliko pričakuje. Dobil pa je tudi vsestransko podporo takratnega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], ki ga je po očetovsko, pa skoraj preroško, spodbujal: {| |- ! »Idi na prosvećeni zapad«<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ! »Pojdi na razsvetljeni Zahod« |- | <blockquote> »Idi na prosvećeni zapad, idi u Nemačku, Francusku, Englesku i obrazuj se, jer mnogi od onih što idu u Rusiju, vraćaju se kakvi su i otišli, ako ne i gori.« </blockquote> | <blockquote>»Pojdi na [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]] [[Zahodna Evropa|Zahod]], pojdi v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]], [[Anglija|Anglijo]] in se izobražuj; saj se mnogi, ki gredo v [[Rusija|Rusijo]], vrnejo takšni, kot so odšli, ali pa še slabši.« </blockquote> |} ==== Dva doktorata ==== Najprej se je vpisal na protestantsko bogoslovno fakulteto v [[Nemčija|nemškem]] [[Halle (Saale)|Halleju]], kjer je obiskoval dva semestra; nato pa se je prepisal na Starokatoliško teološko fakulteto v [[Švica|švicarskem]] [[Bern]]u. Študij je končal 18. julija 1908 z doktoratom iz teologije na tej [[Univerza v Bernu|Bernski univerzi]] z [[magna cum laude]], tj. z najvišjo možno odliko; zagovarjal je spis z naslovom ''"Vera v Kristusovo vstajenje kot osnovna dogma apostolske Cerkve"''. To delo na 56 straneh je bilo objavljeno v Bernu leta 1910. Po doktoratu je izrazil željo po nadaljevanju študija, saj si nikakor ni želel vrnitve v Srbijo. Naslednje leto je dobil potrebno štipendijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto istega Bernskega vseučilišča. Pod mentorstvom Philipa Walkerja, profesorja na Oddelku za splošno zgodovino, je Nikolaj uspešno dokončal razpravo ''"Francosko-slovanski oboroženi spopadi v Boki Kotorski 1806-1814"'' in bil 29. junija 1909 promoviran v doktorja filozofije. Tudi ta doktorska disertacija je bila 1910 objavljena v nemščini v Bernu; oboje pa je bilo pozneje prevedeno v srbščino.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Razpravo za doktorat iz [[filozofija|filozofije]] z naslovom ''„Berkeleyjeva filozofija“'' pa je pripravljal v [[Oxford]]u in jo zagovarjal v [[Ženeva|Ženevi]] v francoščini;<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12}}</ref> tozadevni podatki o njegovem tretjem doktoratu pa niso zanesljivi, čeprav jih omenja več življenjepisov.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Bivanje v Veliki Britaniji pa je vsekakor pustilo pečat na njegovih pogledih in izobrazbi, saj je mimogrede navajal [[Charles Dickens|Dickensa]], [[Lord Byron|Byrona]], [[John Milton|Miltona]], [[Charles Darwin|Darwina]], [[Thomas Carlyle|Carlyleja]], [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[George Berkeley|Berkeleya]].<ref name="Markovich 2017 143"/> ==== Vrnitev v gimnazijo ==== Nikola se je sedaj vrnil v Srbijo kot doktor teologije in filozofije; zaostala balkanska sredina pa ga je sprejela z nezaupanjem in zgražanjem, saj je študiral v »katoliški« Evropi, a zaradi kar dveh doktoratov tudi z nevoščljivostjo. Naslova mu nista bila priznana; moral je nazaj v gimnazijo dokončat zadnja dva razreda, ker je iz šesletke gimnazija medtem postala osemletka. To je opravil z odliko 1909 na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=13}}</ref> === Cerkvene službe === [[File:Aleksa-Ilić Moji-doživljaji-1931.jpg|thumb|200px|right|<center>Beograjski prota [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksa Ilić]]<br><small> (1842-1920) — čigar življenjepis je izšel v knjigi ''"Moji doživljaji"'' — je vplival na mladega [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] ]]</small></center> ==== Jeromonah ==== Ko je Nikola končal celotno gimnazijo, je lahko predaval kot predavatelj; predaval pa je posvetne predmete in jezike.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> V njegove načrte pa so posegli nepredvideni dogodki. Konec leta 1909 je njegov brat Ninko umrl za [[griža|grižo]], s katero pa se je okužil tudi Nikola. Zdravniki so nad njim obupali s pripombo, da mu lahko pomaga le Bog. Ko se je zaobljubil, da bo postal menih, če ozdravi, se mu je po šestih tednih začelo stanje boljšati in si je končno popolnoma opomogel. Takoj po odpustitvi iz bolnice je šel po blagoslov staršev, kjer pa se je zataknilo: oče, ki je nekdaj oviral njegovo nadaljnje šolanje, glede monašenja ni imel pripombe; materi pa ni bilo všeč. Da bi jo udobrovoljil, ji je v šali dejal, da bo kot menih postal škof in da mu bodo vsi poljubljali roko, na kar je odgovorila: "Sin, raje imam, da se poročiš in imaš otroke, četudi boš ti drugim poljubljal roke." Na koncu pa ne le, da je ustregla njegovi želji, ampak se je po moževi smrti tudi sama mati Katarina zamenišila kot kaludžerica Ekaterina. 17. decembra 1909 je v samostanu Rakovica prejel "monaški postrig" (tj. [[menih|meniško]] [[tonzura|tonzuro]]) in si privzel ime Nikolaj z dodajanjem ene črke svojemu krstnemu imenu; 19. decembra je bil posvečen v diakona, 20. decembra pa v hieromonaha, tj. duhovnika-meniha. <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Kmalu nato pa je bil povišan v [[arhimandrit]]a.<ref name="OCA">''[http://oca.org/saints/lives/2013/03/18/100825-repose-of-st-nicholas-of-zhicha Repose of St Nicholas of Zhicha].'' OCA - Lives of the Saints.</ref> Na praznik sv. [[Sveti Štefan|Štefana Prvomučenca]] je pridigal v nabito polni beograjski stolnici; prisoten je bil tudi sam kralj Peter. Ljudstvo je bilo nad njegovo pridigo navdušeno in si dalo duška z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, cerkvene oblasti pa so bile zaradi njegove očitno svobodomiselne in ekumenske usmerjenosti še bolj nezaupljive kot prej. »Hrišćanski vesnik«<ref>Хришћански весник/Hrišćanski vesnik/Krščanski glasnik – ''Хришћански весник: лист за хришћанску поуку и црквену књижевност''/''Krščanski list: revija za krščanski pouk in cerkveno književnost'' je bil obzornik, ki je s prekinitvami izhajal od 1879 do 1914 v Beogradu. Revijo je ustanovil bogati duhovnik (prota) [[Aleksa Ilić]] s pomočjo prijateljev in je do 1890 bil edini cerkveno-književni časnik v prestolnici.</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Srpski biografski rečnik, 4. tom, I-Ka; Biografija Alekse Ilića|last=|first=|publisher=Matica srpska|year=2009|isbn=|location=Novi Sad|pages=}}</ref> pa se je o tej pridigi izrazil izredno pohvalno: {| |- ! „Хришћански весник“ <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ! „Krščanski glasnik“ |- | <blockquote>»Београдска катедрала до сада није видела овако даровитог и по свим реторским правилима изграђеног беседника, који је својим говором толико наелектрисао присутну публику, да је по завршетку говора бурно поздрављен спонтаним покличом: „ЖИВЕЛИ“«. </blockquote> | <blockquote>»Beograjska stolnica doslej še ni videla tako nadarjenega govornika, zgrajenega po vseh govorniških pravilih, ki je s svojim govorom tako vzburil navzoče občinstvo, da ga je po koncu govora burno pozdravljalo s samodejnim vzklikanjem: „ŽIVIJO“«. </blockquote> |} ==== Rusija ==== Ravno ta pridiga pa je med klerom še podžgala sumničenja za protestantizem; obenem pa se je razbohotila tudi pregovorna „invidia clericalis“<ref>[[latinščina|latinsko]] reklo „invidia clericalis“ pomeni v prevodu „duhovniško nevoščljivost“; to pa seveda ni „privilegij“ le pravoslavcev, ampak je razširjena tudi v drugih klerikanih sredinah</ref>. Glavni vzrok trenja pa je bila [[konservatizem|starokopitna]] in [[rusofilstvo|rusofilska]] miselnost večine klera, kar je poglabljalo razkol med pravoslavno Cerkvijo in srbskim izobraženstvom, ki je bilo usmerjeno prozahodno in [[liberalizem|svobodomiselno]] v [[Svetozar Miletić|Miletićevem]] (1826-1901) [[nacionalizem|nacionalističnem]] smislu.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Zato mu je pod hudim pritiskom konservativnega klera metropolit Dimitrij Pavlović — ki ga je še ne tako davno spodbujal k odhodu na Zahod — sedaj svetoval, naj odpotuje na Vzhod — v "Sveto Rusijo" — in se tam „opravoslavi“. Po prepričevanju svojega dobrotnika prota Aleksa se je le vdal in poslušal nasvet ter se odpravil tja za eno leto. Ob prihodu v [[Rusko cesarstvo]] je doživel dokaj hladen sprejem, saj ga je sum ekumenizma, katolištva in protestantizma spremljal kot senca. Izgleda pa, da je inteligenten in zvit, kot je vedno bil, kmalu obrnil ploščo in začel govoriti v duhu tamkajšnje tradicionalne usmeritve, ki je vsebovala tako nezaupljivost do zahodne kulture in filozofije, kakor tudi sovražnost do katolištva in zlasti papeštva. Tamkajšnja duhovščina mu je polagoma postajala bolj naklonjena in celo petrograjski metropolit mu je zagotovil karto za brezplačno potovanje z vlakom po obsežnem cesarstvu; tako se je lahko v živo srečeval z vernostjo in gostoljubnostjo preprostega ruskega človeka.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> In ta ruska protizahodna in nacionalistična miselnost je nanj "izvršila dobar uticaj" ter odločilno in pogubno vpivala na celo njegovo nadaljnje versko-politično delovanje, kar je prišlo do izraza zlasti v nekaterih najbolj prelomnih [[zgodovina|zgodovinskih]] trenutkih, kot v času pred Sarajevskim atentatom (1914), pa tudi v prosluli Konkordatni krizi (1937).<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.info|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Čeprav je bil torej Nikola že določen za bogoslovnega profesorja, je bil še prisiljen k nadaljevanju študija [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ker je že obvladoval angleščino, francoščino in nemščino, mu tudi ruščina ni delala preglavic ter je uspešno obiskoval Teološko akademijo na [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburški univerzi]].<ref name=cohp/><ref name="Markovich 2017 143"/> Med bivanjem v Rusiji ni tratil časa in je napisal svoje prvo večje delo ''»Religija Njegoševa« (»Njegoševa vera«)'', ki ga je objavil 1910 v beograjskem časniku »Delo«.<ref>{{cite web|url=https://www.aleksinac.net/lat/ostalo/prikljucenije-nikolaja-velimirovica.html|title= Priključenije Nikolaja Velimirovića|publisher=Aleksinac.net|author=M. T.|place=Aleksinac|language=sr|date=22. september 2016|accessdate=4. marec 2026}}</ref> O tem delu pravi [[Jovan Skerlić]]: »Mladi profesor teologije ni nič manj zanimiv kot puščavnik s Cetinja.« Vpliv njegovega bivanja v Rusiji, kjer je z ruskega stališča lahko začel opazovati in ocenjevate trenja med Vzhodom in Zahodom, odraža spis ''»Nietzsche in Dostojevski«'', kjer kaže odlično poznavanje sodobne evropske miselnosti. 1912 je izšla zbirka trinajstih govorov v beograjski stolnici ''»Pridige pod goro«''. Tega leta je s kraljevim odlokom postal dvorni duhovnik.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== S svojimi govori in spisi je postal Nikolaj znan ne le po [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]], ampak tudi po vseh okoliških deželah, koder je živela srbska manjšina, med drugim v BiH, kjer pa kljub številnosti nikoli ni dosegala absolutne večine, kar kaže tudi popis prebivalstva iz 1910.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/173881818/Popis-stanovni%C5%A1tva-Bosna-i-Hercegovina-1910|title= Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910.|publisher=Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu|author=|place=Sarajevo|language=hr|date=10. oktober 1912|accessdate=5. marec 2026}}</ref> {| {{prettytable}} style="text-align:center;" |- bgcolor="#efefef" ! colspan=5 style="border-right:0px;" |Popis prebivalstva BiH leta 1910 |- bgcolor="#efefef" | '''Veroizpoved''' | '''Število''' | '''Delež''' |- | align=left|Srbski pravoslavci ||align=right|825.418 ||43,49 % |- | align=left|Muslimani<ref>Muslimansko narodnost danes označujemo kot narodnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]].</ref><ref>{{Cite news|url=|title=Bošnjak: zvanični kalendar za prostu godinu 1914|last=|first=|date=|work=|publication-place=Sarajevo|publication-date=1913|pages=45-46|access-date=|via=}}</ref>|| align="right" | 612.137 ||32,25 % |- | align=left|Rimokatoličani ||align=right| 434.061 ||22,87 % |- | align=left|Judje||align=right| 11.868||0,62 % |- | align=left|Ostali||align=right| 14.560||0,77 % |} Rastel je njegov vpliv na srbsko mladino tako v duhovno-verskem kot politično-narodnostnem pomenu; zaradi njegove kočljive vloge v tem dogajanju in tesnih stikih s tamkajšnjo srbsko anarhistično-marksistično organizacijo "Mlado Bosno" nekateri sicer natančni življenjepisci to poglavje gladko izpuščajo, saj v malo čudno luč postavlja kanoniziranega krščanskega svetnika.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> V to mešano sredino je bil namreč leta 1912 povabljen na praznovanje desete obletnice srbskega kulturnega društva »Prosveta«. Pozdravila ga je polna cerkev in cvet tamkajšnje srbske omike; čeprav menih se je med pridigo manj menil za spodbujanje duhovosti kot za podžiganje že tako vzburjenih nacionalnih čustev in podiranje krhkega ravnotežja v večnarodnostni Bosni in Hercegovini ne upoštevajoč, da tam živijo tudi številni Hrvati in Bošnjaki: {| |- ! „Dolazim iz Srbije“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=16}}</ref>: ! „Prihajam iz Srbije“ |- | <blockquote>“Dolazim iz Srbije, tog ostrva slobode, da vama, našoj braći u ropstvu, donesem pozdrave Beograda.”<br>“Svojom velikom ljubavlju i velikim srcem, Vi, Srbi Bosanci, anektirali ste Srbiju Bosni”. </blockquote> | <blockquote>''»Prihajam iz Srbije, s tega otoka svobode, da vam, našim bratom v suženjstvu'', prinesem pozdrave iz Beograda.«<br> »Z veliko ljubeznijo in velikim srcem ste vi, bosanski Srbi, priključili Srbijo Bosni.« </blockquote> |} Ošvrknil je "avstrijsko aneksijo BiH", ki pa jo obrnil na glavo kot "bosansko aneksijo Srbije"; poslušalci so to razumeli kot spodbujanje k želeni "srbski priključitvi BiH", do katere je prišlo pri koncu 1. svetovne vojne. Pridigi je sledilo navdušeno vzklikanje, zlasi med mladino in člani »[[Mlada Bosna|Mlade Bosne]]«, katerim je bil zelo blizu po miselnosti in ki bodo leta 1914, na predvečer Sarajevskega atentata nad Nikolajevimi ''»Pridigami pod goro«'' prisegali zvestobo in vztrajnost glede izvajanja svojih krvoločnih namenov. Zato ne čudi, da so ga avstrijske oblasti pridržale več dni zaradi preiskave v Zemunu ter mu naslednjega leta prepovedale obisk Zagreba za praznovanju stoletnice Njegoševega rojstva (*13.XI.1813). O tem „otoku svobode“ in "slogi" v sami srbski deželi pa je izražal Nikolajev dobrotnik prota Aleksa precej drugačno stališče, saj pravi: {| |- ! Političko partizanstvo<ref>{{cite web|url=https://www.antikvarne-knjige.com/knjige/detail-item_id-24056|title= Moji doživljaji - Prota Aleksa Ilić|publisher=Antikvarne knjige|author=Aleksa Ilić|place=Beograd|language=sr|date=1931|accessdate=5. marec 2026}}</ref> ! Politično strankarstvo |- | <blockquote>“Pocepanost, netrpeljivost i omraza, koje je porodilo političko partizanstvo, prešli su i na sveštenstvo. Naprednjaci i radikali nisu hteli u svoj dom da prime sveštenika liberala, i obratno. Na taj način stvoren je čitav haos i u narodu i u crkvi.“ <br>“Mi smo doista do tada bili duhovno roblje naših vladika, koji su s nama postupali ne kao s mlađom braćom svojom, već kao robovima svojim. Zato je i ubijen duh u sveštenstvu i zavladala apatija prema svemu.” </blockquote> | <blockquote>''„Razklanost, nestrpnost in črtenje'', ki jih je rodilo politično strankarsko, so se razširili tudi na duhovščino. Naprednjaki in radikalci niso želeli v svoj dom sprejemati svobodnjaškega duhovnika in obratno. Na ta način je bil ustvarjena cela zmešnjava tako v ljudstvu kot v cerkvi.“<br>„Do takrat ''smo bili resnično duhovni sužnji naših škofov'', ki nas niso obravnavali kot svoje mlajše brate, ampak kot svoje sužnje. Zato je bil duh v duhovščini ubit in je vladala ravnodušnost do vsega.“ </blockquote> |} Čudi, da je tako hitro pozabil, kako "prijazno" je bil še ne tako davno on sam sprejet na tem „otoku svobode“, ko se je vrnil iz Zahodne Evrope kot novopečeni dvokratni doktor: {| |- ! „Nikola se vraća u Beograd“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12.13}}</ref> ! „Nikola se vrne v Beligrad“ |- | <blockquote>Nikola se vraća u Beograd. U Beogradu nije dočekan sa oduševljenjem. Mala balkanska sredina dočekala ga je sa zavišću a crkveni ljudi su zazirali od njega zbog toga štose školovao u rimokatoličkoj Evropi. Ni jedna diploma nije mu priznata, navodno zbog toga što nije imao završenu punu gimnaziju. I on, sa završena dva fakulteta i položena dva doktorata na dva najznamenitija evropska univerziteta vraća se u srednju školu i polaže sedmi i osmi razred u Drugoj beogradskoj gimnaziji. </blockquote> | <blockquote> Nikola se vrne v Beograd. V Beogradu ga niso sprejeli z navdušenjem. ''Majhna balkanska skupnost ga je sprejela z zavistjo, cerkveni ljudje pa so se mu izogibali, ker se je izobraževal v rimskokatoliški Evropi''. Nobena diploma mu ni bila priznana, domnevno zato ne, ker ni dokončal srednje šole; in on se je, potem ko je končal dve fakulteti in opravil dva doktorata na dveh najbolj znanih evropskih univerzah, vrnil v srednjo šolo in obiskoval sedmi in osmi razred na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>Друга београдска гимназија. Другу београдску гимназију је похађао и: Никола Велимировић (1880–1956) ванредни ученик 1909. године када је полагао 7. и 8. разред гимназије и Велику матуру да би нострификовао дипломе за рад у Богословији/Druga beograjska gimnazija. Drugo beograjsko gimnazijo so obiskovali tudi: Nikola Velimirović (1880–1956), izredni dijak leta 1909, ko je opravil 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo, da bi si potrdil diplome za delo v Bogoslovnem semenišču</ref><ref>Јелачић Србуљ, Виолета (2016). Филолошка гимназија: Запис Друге београдске у Филолошкој гимназији: 1870–2015. Београд: Филолошка гимназија. стр. 9. ISBN 978-86-919491-0-5./Jelačić Srbulj, Violeta (2016). Filološka gimnazija: Zapisnik Druge beograjske gimnazije v Filološki gimnaziji: 1870–2015. Beograd: Filološka gimnazija. str. 9. ISBN 978-86-919491-0-5.</ref> </blockquote> |} === Med prvo svetovno vojno === [[File:Osvojitev-Beograda 2-XII-1914.jpg|thumb|200px|<center>2. decembra 1914. so avstro-ogrska krdela brez boja začasno zasedla [[Beograd]]<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović 1915-in-England.jpg|thumb|left|<center>Velimirović kot odposlanec Srbske vlade po letu [[1915]] v [[Anglija|Angliji]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović-with-mother Lelić-1919.jpg|thumb|200px|<center>Nikolaj Velimirović s svojo materjo leta [[1919]]]]</center> [[Prva svetovna vojna]] je Srbijo doletela pripravljeno, saj je bila napovedana po dveh [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]], ko se je Kraljevina Srbija z velikimi ozemeljskimi osvajanji — ki so se izvajala pod pretvezo osvobajanja — zelo razširila na jug v [[Makedonija|Makedonijo]] in na [[Kosovo]] ter tako podvojila obseg nekdanje Kneževine. V teh vojnah se ni uspešno spopadala v zavezništvu z Bolgarijo in Grčijo samo s [[Turško cesarstvo|Turškim cesarstvom]], ampak se je kmalu začela — nezadovoljna z delitvijo plena — prepirati in vojskovati tudi s svojima pravoslavnima zaveznicama, ki sta seveda tudi bili, kljub velikim žrtvam in izgubam, pripravljeni na nadaljevanje vojne, ki je kmalu nato sledila kot neposredna posledica [[terorizem|terorističnega]] [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]].<ref>{{cite web|url=https://www.srpskaistorija.com/sarajevski-atentat/|title=САРАЈЕВСКИ АТЕНТАТ/Sarajevski atentat|publisher=СРПСКА ИСТОРИЈА/Srpska istorija|author=Ђорђе Бојанић/Đorđe Bojanić|place=|language=sr|date=29. april 2018|accessdate=17. februar 2026}}</ref> Ob izbruhu Prve svetovne vojne jeromonah Nikolaj sicer ni bil vpoklican, vendar se je prostovoljno pridružil prvim bojnim vrstam. Pomagal je ranjencem in napisal tudi domojubno spodbudo "Nad grehom in smrtjo".<ref>{{cite web|url=https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf|title=Vladika Nikolaj: Iznad greha i smrti|publisher=Srpska pravoslavna Crkva Lion|author=Nikokolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Potek vojne je bil nepredvidljiv; Avstro-Ogrska že dolgo ni vodila večje vojne in po miselnosti ni bila naklonjena vojskovanju, saj je bolj zanesljivo uspevala v miru in se je širila z uspešnimi porokami po geslu: "[[Felix Austria|Tu felix Austria, nube!]]" Podobno ni bila preveč pripravljena na velik spopad niti [[Rusija]], ki se je po hudem porazu v [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1905) začela vmešavati v [[Balkan|balkanske]] zdrahe. Kljub počasnemu začetnemu in negotovemu napredovanju pa so že 2. decembra 1914 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] krdela zlahka in brez boja zavzela izpraznjeni Beograd, saj so se Srbi umaknili proti osrednjemu delu države. Poveljnik avstro-ogrske 5. armade, pehotni general [[Liborius von Frank]] (1848-1933), je cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] v tozadevnem telegramu obenem čestital 66-letnico stopanja na prestol. Temu pa je sledil skorajšnji preobrat, saj so Srbi v protinapadu že po dobrem tednu — 14. decembra 1914 — prisilili avstroogrsko vojsko k umiku.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Kmalu po teh uspehih pa je morala skupaj z vojsko zapustiti prestolnico in oditi začasno v Niš tudi srbska vlada. Meniha Velimirovića je torej [[Nikola Pašić|Pašić]] poslal aprila 1915 v ZDA<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, da bi sklepal tam nova zavezništva in utrjeval stara. Tam je opravljal politično propagando v korist Srbije ter je s tem namenom potoval in predaval po vseh večjih ameriških mestih. Čeprav je začetek vojne bil za Srbijo nepričakovano ugoden, saj se je vlada po umiku še istega leta že čez dober teden spet vrnila v Beograd in so srbska krdela celo vdirala na ozemlje Vojvodine, se je z vstopom Bolgarije položaj zelo spremenil in srbska vlada se je najprej preselila v Niš; nato pa se je skupaj z vojsko začela umikati prek Albanije. Zato se Velimirović leta 1916 ni vrnil domov, ampak se je odpravil v Veliko Britanijo s podobno nalogo; poleg tega mu je tamkajšnja [[Univerza v Cambridgeu]] podelila tudi častni doktorat iz bogoslovja.<ref>doktorat ''[[honoris causa]]''; na angleško govorečem področju ima ta častni naziv ime ''„Doctor of Divinity (DD, doktor božanstva)''; na katoliškem območju se ta naslov glasi že od 16. stoletja dalje ''doktor svetega bogoslovja'' (skrajšano DSB; {{lang-en| Doctor of Sacred Theology}}, okrajšano DST; {{lang-la|Sacrae Theologiae Doctor}}, okrajšano STD)</ref><ref name="bank">[https://books.google.com/books?id=SHl7CwAAQBAJ&dq=Nikolaj+Velimirovi%C4%87&pg=PA267 Bank, Jan and Gevers, Lieve. ''Churches and Religion in the Second World War''], Bloomsbury Publishing, 2016, {{ISBN|9781472504807}}, p. 267</ref> Imel je vrsto predavanj v [[Cerkev sv. Marjete, Westminster|Cerkvi sv. Marjete v Westminstru]] in pridig v [[Stolnica sv. Pavla, London|Stolnici sv. Pavla]]. S tem je postal prvi vzhodni pravoslavni kristjan, ki je tu pridigal.<ref>{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=XLVIII|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref> == Škof == === Dejavnost med vojnama === [[File:Николай_(Велимирович).jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot škof]]</center> [[File:Evêque yougoslave Nicolaï (Pacific) - btv1b531871787.jpg|thumb|180px|left|<center>Vladika Nikolaj — "Novi Zlatousti" — avgusta 1927]] [[File:Kambana,_podarok_od_Pupin.jpg|thumb|200px|<center>Vlečenje zvonov, dar [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid|Cerkev sv. Klementa v Ohridu]] ([[1924]])]]</center> [[File:Vladika Nikolaj Velimirović crop.jpg|thumb|200px|<center>Škof [[Nikolaj Velimirović]] v [[Ohrid]]u v spremstvu [[Kneginja Ljubica|Kneginje Ljubice]] leta [[1928]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović Jeruzalem-1930.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Škof]] [[Nikolaj Velimirović]] med skupino [[romar]]jev v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] ([[Jeruzalem]] [[1930]])]]</center> Leta 1919 je bil duhovnik in arhimandrit Nikolaj posvečen za [[Škofija Žiča|žičkega škofa]]<ref name=bank/>. V tej škofiji pa ni ostal dolgo, ampak je bil premeščen na novo službo v [[Škofija Ohrid|Ohridski škofiji]] (1920–1931) in nato v novoustanovljeni [[Škofija Ohrid-Bitolj|Ohridsko-bitoljski škofiji]] (1931–1936) v [[Makedonija|Makedoniji]]. Za angleški „[[The Times]]“ je napisal članek, v katerem je predstavil trpljenje srbske duhovščine v prvi svetovni vojni, kar je bilo deloma tudi posledica njihovega političnega delovanja v prid jugoslovanstva; zlasti surovo so se odzivale bolgarske pravoslavne zasedbene oblasti, ki niso prizanašale duhovnikom in so jih veliko pobile, med njimi tudi skopskega nadškofa [[Vićentije Krdžić|Vićentija Kržića]]. Avstrijske oblasti pa so tudi izselile dosti duhovnikov v taborišča, kjer so mnogi »podlegli mrazu in lakoti«, preživeli pa »so po vrnitvi domov postali žrtve jetike in revmatizma«.{{sfn|Velimirovic|1919}} Leta 1920 je tretjič odpotoval v Združene države Amerike z nalogo urediti Srbsko pravoslavno škofijo za področje Severne Amerike.<ref>''The Outlook'' Magazine carried a story about Bishop Nikolaj after visiting the United States in their 23 February 1921 issue (pp.&nbsp;285–86)</ref> Četrtič pa je v Ameriko odpotoval leta 1927.<ref>Living Age, Vol. 335-36, 1928-29</ref> Leta 1935 ga je nemški kancler [[Adolf Hitler]] odlikoval z državno medaljo za njegov prispevek k obnovi nemškega vojaškega pokopališča v [[Bitolj]]u leta 1926.{{sfn|Byford|2005|p=32}} Leta 1936 je končno prevzel svojo prvotno službo žičkega škofa in se smel vrniti v samostan Žiča, ki ga je takoj začel obnavljati. ==== Vpliv na konkordatno krizo ==== Profesor na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogosloviji]] [[Bogdan Lubardić]] je v razvoju Velimirovićeve misli zasledil tri obdobja: predohridsko (1902–1919), ohridsko (1920–1936) in poohridsko obdobje (1936–1956).<ref name="Markovich 2017 143"/> V to tretje obdobje spada tudi zavrelo obdobje [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ki je skoraj razneslo že tako težko obstoječo jugoslovansko centralistično urejeno zvezo različnih narodov, pri katerih pa je prevladovala bolj podobnost v jeziku kot pa v skupni zgodovini, miselnosti ali veri. Med konkordatno krizo je bil Velimirović vodilna osebnost v hujskanju proti sprejetju oziroma ratifikaciji sicer 1935. leta že podpisanega konkordata s strani jugoslovanske skupščine in eden od glavnih organizatorjev protestne tkim. "krvave litije" leta 1937; navidezno je tukaj šlo za pobožno procesijo z molitvami za ozdravljenje hudo bolnega patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]], v resnici pa je šlo za hujskaško politično protivladno demonstracijo, ki naj bi takratno vlado – ki je bila ena najbolj trdnih, vendar ni bila v bistvu sestavljena iz Srbov – če že ne odstranila, pa vsaj oslabila. Propad konkordata je bil pravzaprav poraz enakopravnosti kristjanov in skladnega sožitja različnih narodov, vendar se zdi današnjim velesrbskim nacionalistom tovrstno rušilno Nikolajevo delovanje kot "velika zmaga" nad "črno internacionalo".<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Predsednik takratne vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] je bil prepričan, da do izgredov ne bi prišlo, če bi ne bil prav v najusodnejšem trenutku zbolel in umrl patriarh; saj po njegovem patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] »ne bi nikoli dovolil, da bi Cerkev zlorabljali za politične manevre dvomljive narave“; patriarh je namreč „vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo državnim interesom; najmanj pa je z njim bila ogrožena pravoslavna Cerkev.« Ni pa pomislil na bizantinsko dvolično in hinavsko politiko, ki se je udomačila tudi na Balkanu in v vrstah SPC. Večina takratnih pravoslavnih škofov je bila načelno proti vmešavanju Cerkve v dnevno politiko. Najbolj vnet in neskrit zagovornik političnega delovanja pa je bil žički vladika Nikolaj, ki je javno nastopal tako proti ratifikaciji [[konkordat]]a, uspešno hujskal narod v času glasovanja ne le v Beogradu, ampak na vseh področjih večinsko naseljenih s [[Srbi]], podpiral [[ekskomunikacija|izobčenje]] vseh srbsko-pravoslavnih poslancev, ki so glasovali v prid konkordatu in končno celo zahteval [[Milan Stojadinović|Stojadinovićev]] odstop. <ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Protesti nezadovoljstva so se razširili skoraj po vseh večjih mestih s srbsko večino, vendar ta vnema za nekdanje privilegije ni uživala podpore celotne SPC, pa tudi katoliški vrh se je nanjo odzval zelo medlo in zadržano. Oboji so namreč trezno predpostavljali, da glavni pobudnik morebiti temu in drugim uspešno sklenjenim konkordatom pripisuje prevelik pomen. [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je namreč po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno skoraj nerešljivo ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči za Cerkev dokaj ugoden sporazum celo s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]]. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta postali deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"'', čeprav se je z Romunijo dokaj mirno posrečilo doseči sporazum takorekoč skrito od oči javnosti.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. V Jugoslaviji pa je pravi vihar – po mirno podpisanem konkordatu – sledil šele ob njegovi morebitni potrditvi v skupščini. Katoliška Cerkev pa je ravno v Beogradu in diaspori naletela na velike ovire pri svojem delovanju ravno zaradi nerešenih vprašanj in hudih finančnih težav, ki bi jih obljubljena državna podpora osrednjim izobraževalnim ustanovam — za kar je jamčil že srbski konkordat iz 1914, pa tudi novopodpisani jugoslovanski iz 1935 — z malo dobre volje mimogrede lahko rešila. Prav zaradi tovrstnih dolgov, pa tudi hipoteke nad samo nadškofovo beograjsko palačo — je bil prisiljen odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]. Ni držal torej glavni očitek, češ da je RKC tako bogata, da ne potrebuje nobene državne podpore. Čeprav je na splošno šlo le za izenačenje v pravicah Katoliške Cerkve s SPC, pa je Velimirović srbskim poslancem pisal, da konkordat "daje ogromne pravice in privilegije (tuji) mednarodni organizaciji na račun (domače) narodne cerkve svetega Sava".{{sfn|Perica|2002|p=18}} Ni mu bilo zadosti, da je konkordat v skupščini bil sicer izglasovan, vendar ne uresničen. Še naprej je dajal duška sovražnemu govoru zoper Zahod in RKC ter se je — metaje vse resnične in domnevne sovražnike srbskega pravoslavja v isti koš — v pridigi z dne 26. septembra 1937 razvnemal: :"Dol z vsemi protinarodnimi elementi: paraziti in krvosesi, kapitalisti, brezbožniki in komunisti! Srbska narodna zavest se prebuja, ker se upira napadom vseh internacionalistov in tistih, ki gradijo mostove ''za papeža v Rimu in njegovo Cerkev – najstarejšo internacionalo, najstarejši fašizem, najstarejšo diktaturo v Evropi!"''{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref> Vzburjene strasti pa so se vendarle počasi umirjale tudi z bolj umirjenim pristopom [[Varnava Rosić|Varnavovega]] naslednika [[Danilo Dožić|patrijarha Danila]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime; SPC je vodil od 1938 do 1950</ref>, ki je ukazal Nikolaju, naj se umakne v Žički samostan, opusti politiko in se omeji na cerkveno dejavnost. Nedvomno so konkordatno krizo pozorno spremljale in podžigale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na vladika Nikolaja; ali in koliko pa so bile vpletene, pa vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Očitno ostaja usodno dejstvo, da je jugoslovanska vlada z Vatikanom sicer podpisala in tudi izglasovala ter ratificirala konkordat, ki pa se ga prav zaradi konkordatne krize nihče ni upal udejanjiti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref> To pa je bila za Velimirovića vsekakor [[Pirova zmaga]]. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) in veliki poznavalec [[Balkan|balkanske]] zgodovine pravi o teh zdrahah brez dlake na jeziku: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne Cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." <ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''. Zato nepristranski [[zgodovinar]]ji soglašajo, da je bil tragi-komični spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> === Med Drugo svetovno vojno === ==== Pripor in zapor ==== [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|200px|thumb|<center>Srbski patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] in škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]] med [[četniki]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]<ref>Na fotografiji iz 1945 v Sloveniji je srbski pravoslavni patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], desno od njega škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]], četniški [[vojvoda]] [[Momčilo Đujić]] in nacistični sodelavec [[Dimitrij Ljotić]]. Levo od njega je poveljnik bosanskega četniškega korpusa „Gavrilo Princip“ in general "Srbskih prostovoljcev" [[Miodrag Damjanović]]</ref>.]]</center> Med vojno je večino časa preživel v priporu in zaporu. Hitler si je zapomnil njegovo dejavno in podporno vlogo v [[državni udar|državnem udaru]] dne 27. marca 1941.<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan 1956. godine umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović (Nikola), teolog, književnik i besednik, vladika ohridski i žički, jedna od najumnijih glava Srpske crkve uopšte.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nemška obveščevalna služba je Velimirovića označila kot izrazitega anglofila, čeprav je bil blizu Ljotiću, ki je vodil [[Jugoslovansko nacionalno gibanje Zbor|Jugoslovansko nacionalistično gibanje "Zbor"]].{{sfn|Odić|Komarica|1977|p=188}} Ko so leta 1941 med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] nemške in sosednje sile zasedle Kraljevino Jugoslavijo, so nacisti priprli škofa Nikolaja v samostanu Žiča, da ne bi sodeloval v odporu; potem je bil priprt v [[Samostan Ljubostinja|Samostanu Ljubostinji]]. V začetku decembra 1942 pa so Nikolaja skupaj z nečakom Jovanom in hieromonahom Vasilijem iz Ljubostinje odpeljali v samostan [[Vojlovica|Vojlovico]] blizu [[Pančevo|Pančeva]]; kmalu se jim je pridružil še patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> 15. septembra 1944 pa so Nemci oba poslali v koncentracijsko taborišče [[Dachau]], kjer je bilo takrat zaprtih mnogo katoliških, protestantovskih in pravoslavnih duhovnikov. Onadva sta bila zaprta kot častna zapornika (Ehrenhäftlinge) v tako imenovanem Častnem bunkerju (Ehrenbunker), ločenem od območja delovnega taborišča, skupaj z visokimi častniki in drugimi pomembnimi zaporniki, katerih odvzem svobode je neposredno odredil Hitler. Na ta način jima ni bilo treba stradati kot drugim zapornikom, saj sta imela prost dostop do častniške kantine.<ref>Leisner, Karl. ''Priesterweihe und Primiz im KZ Dachau'', pg. 183, LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2004; {{ISBN|3825872777|9783825872779}}</ref> ==== V Sloveniji ==== [[File:Vladika Nikolaj kod dobrovoljaca u Ilirskoj Bistrici.png|200px|thumb|<center>Velimirovič pri "srbskih prostovoljcih" — [[četniki|četnikih]] — v [[Slovenija|slovenski]] [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] ([[1945]])]]</center> Avgusta 1943 je nemški general [[Hermann Neubacher]] postal posebni odposlanec nemškega zunanjega ministrstva za jugovzhodno Evropo. Decembra 1944 so Nemci v okviru Neubacherjeve poravnave z [[Milan Nedić|Milanom Nedićem]] in [[Dimitrij Ljotić|Dimitrijem Ljotićem]] izpustili Velimirovića in Dožića, ki sta bila premeščena iz Dachaua v Slovenijo, saj so nacisti poskušali izkoristiti njun ugled med Srbi, da bi pridobili podporo zoper prodirajoče [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zaveznike]] in zoper širjenje [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunizma]].{{sfn|Byford|2005|p=35}} V nasprotju z govoricami o mučenju in zapostavljanju med bivanjem v taborišču je patriarh Dožić sam pričal, da so z njim in Velimirovićem ravnali glede na posebne razmere v redu.<ref>Glasnik Pravoslavne Crkve, July 1946, pp 66-67. Also in Dožić G., Memoari patrijarha srpskog Gavrila (Beograd: Sfairos 1990), entries for December 1944.</ref> Med bivanjem v slovenski [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je Velimirović blagoslovil prostovoljce Dimitrija Ljotića in drugih nacističnih sodelavcev in antikomunistov; vse te svoje resnične ali namišljene politične nasprotnike je nova jugoslovanska oblast pozneje razglasila in obsodila kot vojne zločince. Ne glede na njihovo osebno vlogo med vojno jih je večino zadela usoda surovih [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Zunajsodnih povojnih pobojev na Slovenskem]]. Nikolaj si je v slutnji bližajočega se pogroma zadal poleg moralne in duhovne podpore tem protikomunističnim gibanjem izpolnitev od Nemcev naročene naloge, da bi vsa ta različna gibanja — vključno s [[Slovensko domobranstvo|Slovenskimi domobranci]] — med seboj povezal; obenem pa si je prizadeval najti stik z bližajočimi se [[Zavezniki v drugi svetovni vojni|Zavezniki]]{{sfn|Byford|2005|pp=35-36}} Nekateri viri sicer omenjajo, da se je Nikolaj proti koncu vojne skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem znašel v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji in dodajajo, da sta bila edina tam zaprta tako visoka cerkvena dostojanstvenika v Evropi. Bivanja v Sloveniji pa sploh ne omenjajo saj dodajajo, da sta v taborišču ostala vse do konca vojne in da so ju osvobodili Zavezniki in sicer 36. ameriška divizija 8. maja 1945.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=25}}</ref> Vsi viri pa se strinjajo v poročanju, da se je patriarh vrnil v državo in prevzel dolžnosti poglavarja srbske cerkve, Nikolaj pa se z novo oblastjo ni strinjal in se ni hotel vrniti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so prevzeli oblast [[komunisti]], ki so ga imeli na piki kot nasprotnika nove ureditve. Nekaj časa se je nato potikal po Evropi in Angliji, dokler ni prispel v ZDA, kjer je tudi umrl.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> == Begunstvo, smrt in spomin == === Begunstvo in zadnja leta življenja === Po vojni se ni nikoli več vrnil v [[komunizem|komunistično]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]; po nekaj časa preživetem v Evropi se je leta 1946 končno izselil kot begunec v [[Združene države Amerike]]. Tam je kljub zdravstvenim težavam s [[srce]]m nadaljeval svoje dušnopastirsko delo. Že za življenja so ga živopisci uvrstili med ikone in freske „Vsi ameriški svetniki“.(''All American Saints'').<ref>{{cite web|url=http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|title=Conciliar Press - All American Saints - 8 x 10 Icon|access-date=30 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716110848/http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|archive-date=16 July 2011 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.flickr.com/photos/a_whistling_train/3480689583/in/set-72057594132248985|title=All Saints of North America &#124; Flickr - Photo Sharing! |publisher=Flickr|date=27 April 2009|access-date=17 July 2016}}</ref> Poučeval je na več vzhodnopravoslavnih semeniščih, kot so semenišče sv. Save (Libertyville, Illinois), pravoslavno teološko semenišče in samostan sv. Tihona (South Canaan, Pensilvanija) in pravoslavno teološko semenišče sv. Vladimirja (v Crestwoodu, New York). Njegove spise in knjige je jugoslovanska komunistična vlada leta 1947 prepovedala in ga razglasila za sovražnika št. 1.<ref>{{Cite book|last=Randelić|first=Zdenko|title=Hrvatska u Jugoslaviji 1945. – 1991: od zajedništva do razlaza.|publisher=Školska knjiga|year=2006|isbn=953-0-60816-0|id={{isbnt| 978-953-0-60816-0}}|location=Zagreb|pages=156–157}}</ref> === Smrt in pogreb === {{multiple image | align = right | image1 = Gravesite of Saint Nikolaj Velimirović in 1993.jpg | width1 = 170 | alt1 = | caption1 = <center>Velimirovičev prvotni grob v Libertyvillu 1993</center> | image2 = Trešnjevica, Crkva Svetog Nikolaja Žičkog 02.jpg | width2 = 161 | alt2 = | caption2 = <center>Sveti Nikolaj Žički — Trešnjevka</center> | image3 = Saint Sava Monastery Cemetery Libertyville Nikolaj Velimirović-2368.jpg | width3 = 161 | alt3 = | caption3 = <center>Njegov grob v Ameriki na istem mestu 2020</center> | footer = <center>Najprej je bil vladika Nikolaj pokopan na ameriškem pokopališču v Libertyvillu. Nato so njegove ostanke po njegovi želji prenesli v rodni Lelić in jih 1991 pokopali v Čelijskem samostanu.</center> }} Velimirović je umrl 18. marca 1956 v ruskem pravoslavnem teološkem semenišču sv. Tihona v občini South Canaan v okrožju Wayne v Pensilvaniji. Po uradni verziji so ga našli mrtvega zjutraj z molitvenikom v roki in naslonjenega na vznožje njegove postelje, ko se je priravljal za bogoslužje, ki bi ga moral voditi tega jutra — in naj bi umrl naravne smrti. Po drugi verziji pa je umrl nasilne smrti in sicer naj bi bil zastrupljen že nekaj ur preden so ga zjutraj našli; vladika so domači našli ležečega na tleh ob postelji s peno na ustih. Zvečer ga je baje obiskal neki menih, s katerim sta se nato dolgo pogovarjala, in mu je celo prinesel kavo, ki pa je Nikolaj iz zdravstvenih razlogov že dalj časa ni pil. Ta menih je nato neznano kam izginil obenem z vladikovim kovčkom. Zgodaj zjutraj se je za njegovo zdravje zanimal vladika Dionizij; to je bilo dokaj nenavadno, saj tega dotlej ni delal. Nato je prišel on sam s skupino Srbov, ki so temeljito premetali njegovo sobo ter odnesli veliko stvari. Ti viri navajajo še druge nenavadne okoliščine in sumijo za umor celo Dionizija. Teh govoric pa uradno niso nikdar potrdili.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/232914/sumnjiva-smrt-vladike-nikolaja-velimirovica|title= Sumnjiva smrt Vladike Nikolaja: Ujutru nađen u vešu pored kreveta, dok mu je iz usta izlazila pena, a noć pre toga...|publisher=stil.kurir.rs|author=Vanja Milenković|place=Beograd|language=sr|date=18. marec 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Drugo podobno izročilo pa pravi: :»Vemo, da je pred tragedijo škofa obiskal moški, oblečen v mantijo (talar). Pogovarjala sta se dolgo, pozno v noč. Zjutraj nihče ni videl skrivnostnega obiskovalca, niti kovčka, ki je pripadal škofu Nikolaju.« Poleg tega so krožile govorice, da je škof v svojem življenju preživel šest poskusov umora, in da je bil po mnenju njegovih smrtnih sovražnikov sedmi uspešen. Srbski pravoslavni duhovnik [[Velibor Džomić]] pa zanika možnost zastrupitve, češ da je vladika zagotovo umrl naravne smrti, saj je bil težek srčni bolnik.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/razonoda/zanimljivosti/224878/uoci-tragedije-vladiku-je-posetio-covek-obucen-u-mantiju-da-li-je-nikolaj-velimirovic-zaista-otrovan/vest.html|title="UOČI TRAGEDIJE VLADIKU JE POSETIO ČOVEK, OBUČEN U MANTIJU..." Da li je Nikolaj Velimirović zaista OTROVAN?|publisher=alo.rs|author=Aleksandar Vulić|place=Beograd|language=sr|date=3. maj 2025|accessdate=22. februar 2026}}</ref> Dodati pa moramo, da obdukcije niso dovolili niti sorodniki niti cerkveno osebje in tako je skrivnost odnesel s sabo v grob. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je bil vladika Nikolaj vseskozi neprikrit antikomunist. Njegovo truplo so pokopali v bližini groba pesnika [[Jovan Dučić|Jovana Dučića]] v samostanu sv. Sava v Libertyvillu v Illinoisu. Iz ruskega samostana sv. Tihona so ga najprej prenesli v srbski samostan sv. Sava in ga 27. marca pokopali blizu cerkvenega oltarja na južni strani; pogrebu je navzočilo veliko število vernikov iz vse Amerike, največ pravoslavnih Srbov. Tudi v domovini so se ga na več krajih spomnili z zvonenjem in zadušnicami, kljub temu, da so ga Titovi komunisti imeli v želodcu in da je vse moralo potekati čimbolj neopazno.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> === Svetništvo === [[File:Nikolaj i Jovan Velimirovic.png|200px|thumb|<center>[[Jovan Velimirović]] (1912-1989) s svojim stricem [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]] pred letom 1941.]]</center> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vedno bolj začelo širiti češčenje škofa Nikolaja, ki je pod komunizmom veljal za sovrađnika št. 1. To se je okrepilo zlasti potem, ko je njegov nečak [[Jovan Velimirović]] (1912-1989) prišel na čelo Šabaško-valjevske škofije. Leta 1987 je skupaj z metropolitom Amfilohijem Radovićem škofa Nikolaja preprosto razglasil za svetnika. Na zasedanje Svetega škofovskega zbora SPC, ki ga je vodil novoizvoljeni patriarh Pavel, so poslali tozadevno prošnjo, ki pa jo je on gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja – med drugim je kadil [[cigarete]].<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Po padcu komunizma pa ni bilo več ovir in so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Amerike ter jih 12. maja 1991 ponovno pokopali v njegovem domačem kraju Leliću pri Valjevem, poleg staršev in nečaka, škofa Jovana Velimirovića, ki je bil tesno vpleten v usodne dogodke, ko je bil izveden Državni udar 27. marca 1941 v [[Beograd]]u, kar so naslednji dogodki označili kot smrtno obsodbo za obstoj Stare Jugoslavije. Njegovi nasprotniki nasprotujejo njegovemu svetništvu, češ da antisemitizem, občudovanje in hvaljenje [[nacizem|nacizma]] ne more biti v skladu z [[evangelij|evangeljskim]] naročilom enakopravnosti, svobodljubnosti in miroljubnosti; nasprotuje pa tudi splošnim [[človekove pravice|človekovim pravicam]]. Temu nasprotovanju lahko pripišemo tudi ta neljub dogodek, ko je med prenosom Nikolajevih posmrtnih ostankov leta 1991 [[Danica Drašković]] — žena znanega srbskega politika [[Vuk Drašković|Vuka]] — po burnem prepiru razbila steklenico ob sogovornikovo glavo.<ref>Tamara Skrozza (15. april 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (v srbščini). Pridobljeno 22. septembra 2023.</ref> 19. maja 2003 ({{OldStyleDate|19. maj|2003|6. maj}}) je Sveti škofovski zbor [[SPC]] razglasil ohridskega in žičkega škofa Nikolaja Velimirovića za [[svetnik]]a in določil, da se ga uvrsti v koledar [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] svetnikov. Bogoslužje v njegovo čast je potekalo v beograjski cerkvi sv. Sava 24. maja istega leta. Ta razglasitev je le še bolj podelila že tako razklano srbsko javnost. Za tiste, ki se strinjajo z njegovo kanonizacijo, je to le potrditev njegove svetosti in vrednosti ter želje samih vernikov, zlasti bogomoljcev. Za nasprotnike pa je to še en "politični" škandal in podpora nekaterim velesrbskim nacionalističnim gibanjem, ki s pravim krščanstvom nimajo veliko skupnega.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Njegov god je na njegov smrtni dan po gregorijanskem koledarju 18. marca ({{OldStyleDate|18. marec|2003|5. marecj}}).<ref name="ROCOR" /><ref name="crkveni" /><ref name="OCA" /> Nekateri pa slavijo njegov praznik tudi na dan njegove kanonizacije, tj. po gregorijanskem koledarju 19. maja.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> === Zanimivosti === ==== Srečanje s Teslom ==== Nikolaj Velimirović in Nikola Tesla sta se spoznala leta 1916 v New Yorku prek Teslovega prijatelja, profesorja [[Paja Radosavljević|Paja Radosavljevića]]. Takrat je bil Nikolaj v političnem poslanstvu v vlogi združitelja Srbov v Ameriki, da bi podprli Kraljevino Srbijo, ki je bila v vojni z [[Avstro-Ogrsko cesarstvo|Avstroogrskim cesarstvom]]. V tej smeri je hotel vplivati tudi na [[Mihajlo Pupin|Pupina]] in Tesla a brezuspešno. Zaradi napetih odnosov med Teslom in Pupinom ter Radosavljevićevega sovražnega odnosa do Pupina je izostala skupna izjava. Velimirović je pozneje pisal Radosavljeviću, da obžaluje, da je sploh poskušal Tesla vmešati v dnevno politiko in da bi bilo greh, če bi takega vedeža odvrnili od njegovega raziskovalnega dela. Ohranila se je zgodba o pogovoru med Teslom in Velimirovićem o podobnosti elektrike in Božje moči, ki sta obe nevidni človeškemu očesu.<ref>{{Cite book|last=Петровић|first=Срећко|authorlink=|title=Православље, бр.1304 од 15. јула, Реч-две са… Презвитер др Оливер Суботић аутор књиге "Тесла: Духовни лик"|year=2021|url=|publisher=СПЦ|pages=35|location=Београд|isbn=}}</ref> Med svojimi ameriškimi obiski se je tako Nikolaj spoprijateljil s tem izumiteljem, rojakom in soimenjakom [[Nikola Tesla|Nikolom Teslom]], o čigar vernosti bi se pa dalo razpravljati; priznal je, da vsak večer moli, vendar čisto na svoj način. Nekoč ga je Tesla povabil v svoj laboratorij, v katerem je brnelo kakih tisoč koles. Na vprašanje, kakšna sila jih poganja, je dobil odgovor, da je to električni tok. Sledilo je novo vprašanje:<br> „Ali bo tvoja znanost odkrila način, kako to električno silo videti s prostim očesom?“ Na nikalen odgovor je sklenil jeromonah:<br> „Zakaj torej ljudje hočejo Boga videti, da bi vanj verovali? Moč obstaja tudi tedaj, kadar je ni mogoče videti.“<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Zanimljiva anegdota izneđu Nikole Tesle i vladike Nikolaja Velimirović. Samo on je mogao da ubedi Nikolu Teslu da Bog postoji: Razgovor dva imenjaka i dan danas se prepričava|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ==== Mleko za pijanca ==== Ruskega duhovnika, ki se je opijanjal, ni odstranil, saj je tudi sam cenil »župsko crno« (črnino); v njej je iskal tolažbo in celo navdih pred svojimi pridigami, ki so jih ljudje poslušali z odprtimi usti. Kmete, ki so prišli tožit nekega pijanega popa, pa je kmalu odpravil z "resnim" spraševanjem: Kaj najraje pije, kdo mu to daje in ali so mu poskušali ponuditi mleka. ==== Marijina prikazovanja ==== Pokvarjenega in neumnega meniha Jova iz samostana pri Ovčarju, ki je tvezil, da se mu je v sanjah prikazala Bogorodica in mu naročila, naj škofa prosi za boljši samostan, je hitro prestregel: »Čudna stvar, oče Jova; tudi meni se je prikazala Devica in mi strogo naročila, da ne smem verjeti očetu Jovu, ko pride prosit kaj v njenem imenu.« ==== Kateri Jožef? ==== Na zborovanjih vernikov je stal sredi množice, in potrpežljivo poslušal sanjska pripovedovanja bradatih kmetov in pobožnih kmetic. To je duhovnika in kateheta Sava Bankovića tako zgrozilo, da je živčno prosil Nikolajevega sošolca, metropolita Josifa iz Užic, naj posreduje, da se mu ti bogomoljci ne bodo lagali, na kar ga je Josif pomiril: "Nikar se ne boj, oče Savo! Ne lažejo se oni Nikolaju, ampak se on laže njim!" Isti metropolit Josif je takoj po osvoboditvi moral nadomeščati odsotnega patriarha Gavrila in medtem izdal poslanico, ki se novi oblasti ni ravno dopadla. Zato je Titova »omladina« pridrvela pred patriarhijo in vpila: "Dole Josif!" ("Proč z Jožefom!") Starec pa se ni pustil zmesti, ampak je z balkona prosil mlade za besedo: „Nikar tako, otroci! Ne napadajte tega svetega imena. Navsezadnje, ime katerega Jožefa vpijete? [[Josif Stalin|Josifa Visarionoviča Stalina]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] ali mene?“ Spogledovali so se med seboj in v tišini drug za drugim odhajali. ==== Zmanjkalo je toka ==== Med enim od Nikolajevih predavanj v Ameriki po Drugi svetovni vojni je nenadoma ugasnila luč in občinstvo je začelo protestirati. Ko se je dvorana po desetih minutah spet razsvetlila, je nadaljeval »Zviti Valjevec«: „Bratje in sestre, Američani! Težko vam je bilo deset minut ostati v temi; lahko si predstavljate, kako je z mojim ljudstvom, ki že deset let tarna v bedi in v temi! Zdaj razumete, zakaj vas prosim, da nam priskočite na pomoč.“ Nekateri sumijo, da je škof namerno povzročil ugasnitev luči – da bi se hkrati norčeval iz sodobne tehnologije in ameriške politike, pa tudi spodbudil dobrosrčnost, ki se je pokazala v pošiljanju povojnih paketov v domovino. ==== Kdo bo zmagal? ==== Med vojno je bil priprt skupaj s patriarhom in škofi v vojvodinskem samostanu Vojlovici. Nemci so jim postavili vprašanje – vedoč da so znani po tem, da se ne ukvarjajo le z verskimi, ampak tudi s političnimi vprašanji – naj povedo, kdo bo v tej vojni zmagal. Vsi so sklonili glave, češ da ne razumejo nemško. Nikolaj pa: »V tej vojni bo zmagala sila, ki bo prijateljska do srbskega ljudstva. Naše ljudstvo je maloštevilno, a veliko po svoji zgodovini in po svoji moralni moči. Poskusite, gospodje, biti dobri do tega ljudstva, da vam bo naklonjeno, pa boste zmagali.«<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Avto je vžgal ==== Okoli samostana [[Ljubostinja|Ljubostinje]] prehaja s kolena na koleno o škofu Nikolaju iz časov Druge svetovne vojne naslednje izročilo: "Nekoč so Nemci ob zori prišli, da bi škofa odpeljali na zaslišanje v [[Kruševac]]. Džip pa, s katerim so se pripeljli, ni hotel vžgati. Trudili so se in jezili, vendar so po nekaj neuspelih poskusih prenehali. Ko je videl, da so nemočni, je škof prebral molitev in džip blagoslovil. Nato je dal znak, da lahko znova poskušajo – in džip je vžgal." <ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> ==== "Ne bova se več videla" ==== Škof [[Atanasij Jevtić]] je na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] 2020 o škofu Nikolaju povedal tale dogodek, ki ga on smatra za čudež: Njegov nečak Tiosav je odpadel od vere in se pridružil komunistom, in ko so Nikolaja odpeljali v Dachau, mu je rekel: "Ne bova se več videla." Nečak se je pozneje predomislil, se zavedel svojih korenin in se spreobrnil; kot sorodnik je lahko zahteval, da se naj Nikolajevo telo vrne v domovino. Tiosav se je na vse kriplje trudil, da bi mu pripravil v Leliću kar se da slovesen sprejem. Tudi patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] je prišel na sprejem. Tiosav pa, ki je delal vso noč, je šel spat ob petih zjutraj, da bi se malo spočil. In se ni več zbudil, zato ni videl Nikolaja – njegovih relikvij. Tako so se uresničile Nikolajeve besede: »Ne bova se več videla.«<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović – „oči koje su Boga gledale“|publisher=politicki.rs|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Beseda izgovorena 03. maja 2020. u Manastiru Tvrdoš. Izvor: Žički blagovesnik, oktobar-decembar, 2020</ref> == Ocena == === Literarna kritika === [[File:Manastir_Lelić,_Valjevo,_001.jpg|thumb|200px|<center>[[Samostan]] [[Lelić]] je ustanovil [[Nikolaj Velimirović]]<ref>{{Cite web |date=2019-05-03 |title=Lelić, zadužbina svetog Nikolaja Žičkog |url=https://p-portal.net/lelic-zaduzbina-svetog-nikolaja-zickog |access-date=2024-07-31 |website=P-portal |language=hr}}</ref>]]</center> Škof [[Amfilohij Radović]] — ki se je šolal na katoliških rimskih vseučiliščih in mu ni mogoče očitati protikatoliške usmerjenosti podobne Nikolajevi — priznava uspeh Velimiroviću in ga pripisuje njegovi visoki izobrazbi, sposobnosti dobrega pisanja in poznavanja evropske kulture.<ref>Radović, A. "Bogočovječanski etos Valdike Nikolaja" in Jevtić, A., ''Sveti Vladika Nikolaj Ohridski i Žicki'' (Kraljevo, Žiča 2003)</ref> Literarni kritik [[Milan Bogdanović]] pa trdi, da vse, kar je Velimirović napisal po svojih ohridskih letih, ni bilo nič drugega kot objava vzhodnopravoslavnega kanona in dogme. Bogdanović ga ima za [[konservatizem|konservativca]], ki je enostransko poveličeval pravoslavno Cerkev in njene obrede kot tudi ustanovo.<ref>Bogdanovic, M, ''Knjizevene Kritike I'' (Beograd 1931), p. 78.</ref> Drugi pravijo, da je v pravoslavno misel vnesel bore malo novosti.<ref>Djordjevic, M, "Povratak propovednika", Republika No. 143-144, July 1996.</ref> To opravičujejo z njegovo dogmatično in pravniško usmerjenostjo v duhu svetega [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]], ki pravi: "Zato ne učim o tem ničesar, kar je moje. Na kratko izražam misli in besede, ki so jih prenesli bogaboječi in modri možje."<ref>{{cite web|url=http://www.saintnicodemos.org/articles/loveintruth.php |title=Saint Nicodemos Publications |website=Saintnicodemos.org |access-date=30 March 2016}}</ref> Malo tega prvotnega splošnokrščanskega duha pa vsebuje knjiga, ki jo je napisal v ječi pod naslovom "Skozi zaporniško okno"<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>. V njej se zdi, da je on sam pod vplivom iste [[ateizem|brezbožno]]-[[liberalizem|svobodomiselne]] in [[nacionalizem|nacionalistične]] miselnosti, ki jo enostransko očita "Zahodu", protestantizmu in Katoliški Cerkvi na čelu s [[papež Pij IX.|papežem Pijem IX.]]<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28.60.71}}</ref>, da bi bolj povzdignil vrednost pravoslavja. Tu ni nobenega prizanašanja ne vladarjem, ne filozofom in ne papežem; na neki način je ta izrazito sovražni govor manipulacija z občinstvom, ki že itak poseduje predsodke proti Zahodu, katoliški Cerkvi in papežu. Vladika ima v želodcu poimensko zlasti Napoleona, Nietzscheja in Pija IX., o katerih pravi dobesedno, da so vsi trije antikristi: {| |- ! Car antihrist, Papa natihrist, Evropski filosofi antihristi<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28}}</ref> ! Cesar antikrist, Papež antikrist, Evropski filozofi antikristi |- | <blockquote> Car antihrist predstavlja početak devetnaestog veka. Papa antihrist predstavlja sredinu devetnaestog veka. Evropski filosofi antihristi (iz ludnice) predstavljaju kraj devetnaestoga veka. Bonaparta, Pijus, Niče. Tri kobna imena, trojice najtežih bolesnika, nasleđene bolesti. </blockquote> | <blockquote> Cesar [[antikrist]] predstavlja začetek devetnajstega stoletja. Papež antikrist predstavlja sredino devetnajstega stoletja. Evropski antikristi – filozofi iz norišnice – predstavljajo konec devetnajstega stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]], [[papež Pij IX.|Pij]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]]. Tri usodna imena, trije najhujši bolniki s podedovanimi boleznimi. </blockquote> |} Leta 1960 je patriarh Srbske pravoslavne cerkve [[German Đorić|German]] (1899–1991) podprl odločitev [[sveti sinod|sinoda]] [[SPC]] o ponatisu Velimirovićevega ''„Ohridskega prologa“'' iz leta 1928. Ne čudi, da sta dve tiskarni naročilo zavrnili, saj je bilo takrat zelo ovirano izdajanje kakršnekoli verske vsebine: Ta knjiga pa je bila lahko objavljena šele po pregledu celotnega besedila, odstranitvi spornih odlomkov ter tudi Velimirovićevega imena, naslov pa je bil spremenjen v ''Žitije svetih („Življenja svetnikov“)''.<ref>{{navedi knjigo|author= Klaus Buchenau |title= Orthodoxie und Katholizismus in Jugoslawien 1945–1991. Ein serbisch-kroatischer Vergleich. Band 40 von Balkanologische Veröffentlichungen Osteuropa-Institut der Freien Universität Berlin|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|ISBN=978-3-447-04847-7|place=Berlin|year=2004|page=261}}</ref>. === Antisemitizem === [[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|200px|<center>[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Velimiroviča]] in [[Justin Popović|Justina Popoviča]] v [[samostan]]u [[Vavedenje]] na [[Beograd|beograjskem]] [[Senjak]]u]]</center> Pri svetem Nikolaju bode najbolj v oči nekrščanski, krivični in žaljivi [[antisemitizem]], ki preveva zlasti celotno delo "Skozi jetniško okno". Tam se vrstijo očitki Judom, da so obsodili in ubili Kristusa "obsedeni od smrdljivega Satanovega duha", in da so se "izkazali za hujše nasprotnike Boga kot pogan Pilat", kajti "tako jih uči njihov oče [[demon|hudič]]", ki "jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]."{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> [[Zgodovinar]]ji se strinjajo v ugotovitvi, da ne samo ta, ampak celo več Velimirovićevih zapisov in javnih govorov vsebuje izrazito [[sovražni govor]], usmerjen proti Judom.<ref>{{cite news|title=Antisemitism and Jewish Identity in Serbia|publisher=Hebrew University of Jerusalem|year=1997|author=Sekelj, L.|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism}}, acta no. 12</ref><ref>{{cite journal|year=2004|title=From ''traitor'' to ''saint'' in public memory: the case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović´|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism|publisher=The Hebrew University of Jerusalem|author=Byford, J.}}, acta no. 22</ref><ref>{{cite news|url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=341695|title=Sporno slovo u crkvenom kalendaru|date=29 May 2003|newspaper=[[Vreme]] No. 647|author=Kostic, S.}}</ref> #Omeniti velja, da prvi pisni zapis o Velimirovićevem antisemitizmu sega več kot desetletje pred začetkom druge svetovne vojne, v »Zgodbo o volku in jagnjetu«, ki jo je pridigal leta 1927 v ZDA. V povzetku socialni psiholog [[Jovan Byford]] (*1973) opaža, da je v tej zgodbi Velimirović „judovske voditelje v Jeruzalemu« v času križanja označil za »volkove«, katerih krvoželjnost do Božjega jagnjeta je podžigal njihov »bogosovražni nacionalizem«“.{{sfn|Byford|2008|p=43}} <ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref>To lahko kaže na namen, da je Velimirović uporabil to zgodbo kot »potrditev« svojih protijudovskih stališč v spodbudo svojim privržencem, ki jo v tem smislu še danes tako razlagajo, kot na primer vodja „Obraza“ [[Mladen Obradović]] ki pa v obrambo pravi, da Velimirovićeve besede le odmevajo tisto, kar je bilo zapisano že v zgodnjih krščanskih besedilih, kjer sam Jezus pravi farizejem, da so "gadja zalega"<ref>Mt 12,34</ref> ali da „je njihov oče hudič“<ref>Jn 8,44</ref>.{{sfn|Byford|2008|p=175}} #V govoru, ki ga je leta 1936 imel v samostanu Žiča, je Velimirović pred uglednim občinstvom, v katerem je bil tudi jugoslovanski premier [[Milan Stojadinović]], spregovoril o judovstvu kot grožnji krščanstvu. Velimirović je v tem govoru obtožil Jude [[teorija zarote|teorije zarote]], češ da vodijo tajno, usklajeno prizadevanje proti krščanstvu in "veri v pravega Boga".{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} # Poleg tega Byford prepoznava antisemitizem v Velimirovićevih „Indijskih pismih“, v katerih lik Judinje upodablja Satana. Omeniti velja, da je ta primer spet povezan z teorijo zarote, saj Velimirović opisuje žensko kot zagovornico "vseh destruktivnih in tajnih združenj, ki kujejo zaroto proti krščanstvu, veri in državi."{{sfn|Byford|2008|p=45}} #V zadnjih letih druge svetovne vojne v že omenjeni knjigi »Кроз тамнички прозор/Kroz tamnički prozor«<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|publisher=Глас Цркве/Glas Crkve|author=Nikolaj Velimirović|place=Valjevo|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>pravi, da ponovimo: da so Judje, »ki jih je zadušil smrdljivi duh Satana«, obsodili in ubili Kristusa. Nadalje piše, da so se »Judje izkazali za hujše nasprotnike Boga kot poganski Pilat«, kajti »tako jih uči njihov oče hudič«, ki »jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus |Jezusu Kristusu]]«.{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> Poleg že omenjenih hudodelstev pa Velimirović „Žide“ „krivi“ prav za vsakršno zlo skozi zgodovino: Hudič je Jude naučil ne le, kako se postaviti po robu Kristusu, ampak „jih je skozi stoletja učil, kako se boriti proti Kristusovim sinovom – [[kristjani|kristjanom]]“.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} Evropa ne ve za ničesar drugega kot za tisto, kar ji Judje postrežejo kot znanje. Ne verjame ničemur drugemu kot tistemu, kar ji Judje ukažejo verjeti. Ne pozna vrednosti ničesar, dokler Judje ne vsilijo svoje lastne mere vrednot; vse sodobne ideje, vključno z demokracijo, stavkami, socializmom, ateizmom, versko strpnostjo, pacifizmom, globalno revolucijo, kapitalizmom in komunizmom, so izumi Judov oziroma njihovega očeta, hudiča.{{sfn|Byford|2008|p=45}}<ref>{{cite book|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=83}}</ref> === Nacionalizem === Bolj kot Judje, protestantizem ali papeštvo sta ne le pravoslavju, ampak tako krščanstvu kot veri nasploh škodovala [[marksizem]] s svojim bojevitim [[ateizem|ateizmom]], kakor tudi [[nacizem]] s svojim surovim [[rasizem|rasizmom]]. Nenavadno je res, da se škof Nikolaj ni obrnil proti preganjalcem, ampak zoper neusmiljeno preganjane in v [[holokavst]]u surovo morjene nedolžne jude v sodobni knjižici "Skozi jetniško okno". Menijo, da je pravi anahronizem obračunavanje z žrtvami ravno v času njihovega najhujšega preganjanja in iztrebljanja. Zaradi njegovih pohval Hitlerju ga imajo nekateri celo za ljubitelja "velikega nemškega voditelja" in njegovega nacizma, čeprav je bil nekaj časa tudi sam preganjan in zaprt.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Veliko večji vpliv kot "Židje" pa je res imela na sodobno miselnost okultistka [[Helena Blavatska]], katere zmešane ideje o "korenskih rasah" in o "teoriji spolov" še danes burijo duhove. Med svojimi raznorodnimi predniki pa ni imela Judov, ampak pravoslavne [[Rusi|Ruse]] in protestantske [[Nemci|Nemce]]. Čudi, da njenega delovanja Velimirović nikjer ne omenja, čeprav je se je med študijem poglabljal tudi v indijsko miselnost in mu ni moglo ostati neopazno, da je delovala načrtno zoper krščanstvo pod vplivom [[čarovništvo|čarovništva]] in [[demon|hudiča]], kar soustanoviteljica [[teozofija|teozofije]] odkrito sama priznava; to potrjuje tudi njen okultni časopis z izzivalnim naslovom "Lucifer".<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> Pod pretvezo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti, se je dvignila zlasti zoper krščanstvo, tudi pravoslavno.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali izmišljeni „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; zaradi plagijatov, laži in goljufij je morala celo pobegniti iz [[Indija|Indije]], kamor se ni več vračala. Različni avtorji, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomijo o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} Pod njen vpliv je prišel tudi naš sicer nesebični, vendar naivni rojak in učenjak, poliglot in izumitelj [[Ivan Benigar]], "rešitelj [[Mapuči|Mapučev]]" — pa tudi "oče indijskega naroda" Gandi. V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplival stik s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u, osebno srečanje z Blavatsko ter branje njenih del. Ko je bil že na tem, da priporoča svojim rojakom Jezusov govor na gori in da morebiti tudi sam postane kristjan, ga je prav to srečanje v času prelomnih odločitev odvrnilo od krščanstva. Takole pravi on sam: „Proti koncu drugega leta svojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Predstavila sta me tudi Madame Blavatsky in sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Po tem branju ''ni več verjel krščanskim misijonarjem.''<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) sicer opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice. Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije ter jo ne brez razloga imenujejo "mater nacizma".<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Očeta nacizma [[Adolf Hitler|Hitlerja]] pa je že 1935 Velimirović v slovesnem govoru na Kolarčevi univerzi 1935 takole veličal: {| |- ! Poštovanje nemačkom Vođi<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ! Spoštovanje nemškemu Voditelju |- | <blockquote> "Ipak se mora odati poštovanje sadašnjem nemačkom Vođi, koji je kao prost zanatlija i čovek iz naroda uvideo da je nacionalizam bez vere jedna anomalija, jedan hladan i nesiguran mehanizam. I evo u XX veku on je došao na ideju svetoga Save, i kao laik poduzeo je u svom narodu onaj najvažniji posao, koji priliči jedino svetitelju, geniju i heroju." </blockquote> | <blockquote>"Kljub temu je treba izkazati spoštovanje sedanjemu nemškemu voditelju, ki je kot preprost obrtnik in človek iz ljudstva uvidel, da je nacionalizem brez vere anomalija, hladen in negotov mehanizem. In tukaj v 20. stoletju se je domislil ideje svetega Sava in se kot laik lotil najpomembnejšega dela med svojim ljudstvom, ki se spodobi le za svetnika, genija in junaka." </blockquote> |} Pod tem "najpomembnejšim delom" neredki podrazumevajo preganjanje Judov, ki so ga začeli nacisti takoj po prevzemu oblasti 1933. Postavlja se ključno vprašanje: Kako je mogoče, da je človek s takimi nekrščanskimi nazori lahko bil prištet med krščanske svetnike in vzornike miru, enakopravnosti in sožitja današnjemu rodu?<ref>{{cite web|url=https://www.cdm.me/kolumne/bursac-sta-ocekivati-od-drzave-koja-seta-kosti-vladike-nikolaja-ljubitelja-hitlera/|title=Šta očekivati od države koja šeta kosti vladike Nikolaja, ljubitelja Hitlera?|publisher=CdM|author=Dragan Bursać|place=Podgorica|language=cnr|date=25. maj 2023|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Pri škofu Nikolaju sta politika in vera tako neločljivo povezani, da ju ni mogoče ločevati, saj je „leta 1914 kot menih s križem v roki vodil srbske vojake v boju za osvoboditev (tj. osvojitev od druge države) [[Zemun]]a, leta pozneje pa se je boril za osvoboditev duše in za širitev duhovnih meja Srbije“, kot pravi o njem lipljanski škof Dositej. Lahko verjamemo tudi srbskemu rusofilu [[Nenad Popović|Nenadu Popoviću]]<ref>Nenad Popović (*30. september 1966) je sedanji (2026) minister brez fotelja v srbski vladi</ref>, da temelj vsega Nikolajevega delovanja ni bil toliko [[Jezus Kristus|Kristus]], kot pa od njega ustanovljeno „Svetosavstvo in Kosovska zaveza«.<ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title=Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=Una TV|author=Luka Vujović|place=|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> === Ekumenizem === [[File: Crkva Sv Georgija i eparhijski dom Valjevo 15.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] pred cerkvijo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] v [[Valjevo|Valjevem]]]]</center> Njegov pogled na svet lahko delimo vsaj na dve prelomni obdobji, v katerih je imel tudi glede ekumenizma pravzaprav nasprotujoče si mnenje. V prvem obdobju - med študijem v beligrajskem bogoslovju in med pridobivanjem doktorskih naslovov v Švici, je med drugim tudi ekumenizmu dajal velik pomen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Prav nasprotne poglede pa je začel zagovarjati po svoji vrnitvi iz Rusije, ki jih je na neki način najbolj strnil v svojih razmišljanjih "Skozi jetniško okno": tam pa mu je skrajnje sumljivo vse, kar prihaja z "Zahoda".<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref> Morda sicer ne drži popolnoma, vendar ni brez osnove nenavadna trditev, da "Nikolaj ni bil le duhovnik, temveč najprej nacionalist, in to srbski, nato politik, in to srbski. Vera in cerkev sta mu služili le kot sredstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Če upoštevamo to opazko, potem lažje dojamemo, da je bil tudi Velimirevićev [[ekumenizem]] čisto svojevrsten tako kot sploh njegova osebnost. Najprej ga smemo razumevati v smislu ekumenskega gibanja v začetku 20. stoletja, ki se je začelo med protestanti za večjo povezavo med njihovimi razdrobljenimi skupnostmi; takih svobodomiselnih pogledov je bil že v bogoslovju v povezavi s protom Aleksom; s temi teženji pa se je srečeval tudi med svojim študijem v Nemčiji in Švici. Opazujemo pa lahko, da je sicer kazal naklonjenost do [[anglikanci|anglikancev]]; ni pa poznal vesoljnega ekumenizma v smislu svetopisemske edinosti ali katoliških poskusov zedinjenj skozi zgodovino, še manj pa v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962-1965), ki si je sicer postavil za enega glavnih ciljev večje spoštovanje, odpravo predsodkov in povezanost ter sodelovanje, predvsem pa „pospeševanje edinosti med vsemi [[kristjani]]“, na kar cika že sam latinski naslov odloka o ekumenizmu „Unitatis redintegratio“ — „Obnovitev edinosti“. (E 1,1)<ref>{{navedi knjigo|author=|title=Koncilski odloki. Odlok o ekumenizmu [[Unitatis redintegratio]]|place=Ljubljana|year=1980|publisher=Nadškofijski ordinariat |page=233}}</ref> Izraz »[[ekumenizem]]« je med pravoslavci dandanes nasploh postal zelo čustveno nabit, sprejeman ali zavračan, odvisno od tega, na kateri strani ekumenskega dialoga se nahajate in sega od [[morala|moralno]]-[[politična neoporečnost|politične neoporečnosti]] pa vse do suma [[herezija|herezije]] oziroma krivoverstva.<ref>{{cite web|url=https://orthochristian.com/87573.html|title=St. Nikolai Velimirovic and St. Justin Popovic on Ecumenism|publisher=OrthoChristian.Com |author=Julija Vidovic|place=|language=en|date=11. oktober 2015|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Ena glavnih značilnosti njegovega delovanja je bilo podpiranje enotnosti vseh [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodnih pravoslavnih cerkva]] in vzpostavljanje še posebej dobrih odnosov z angleško govorečimi [[protestanti]], tako z [[anglikanci|Anglikansko skupnostjo]] v Angliji, kakor tudi z Episkopalno krščansko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Ni dvoma, da je to bližino in sorodnost poudarjal predvsem zaradi političnega zavezništva med Prvo svetovno vojno in svoje posebne politično-narodnostne misije prav v tem smislu, ki je bila več kot uspešna.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=KYHkAAAAMAAJ&q=serbian&pg=PR114|title=The Living Church|date=1946|publisher=Morehouse-Gorham Company|language=en}}</ref> Zanimivo, da je v mladosti bil tako izrazito ekumensko in prozahodno usmerjen, da ga je cerkveni predstojnik metropolit [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] — pozneje prvi patriarh 1920. leta iz šestih skupnosti sestavljene [[SPC]] — po končanih študijah in dveh doktoratih v „zahodni katoliški Evropi“ poslal na „prevzgojo“ v Rusijo, da bi se tam „opravoslavil“.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=14}}</ref> Verjetno je neprikrita protikatoliška in protizahodna ost v njegovem pisanju in delovanju vsaj deloma posledica tega "spreobrnjenja" in "pranja možganov". Ko mu je bilo namreč po končanem bogoslovju kot odličnemu dijaku ponujeno, da lahko nadaljuje študije v Rusiji, je na vso silo hotel na Zahod in je raje čakal, dokler ni dobil tovrstne štipencije. Najprej je obiskoval dva semestra na protestantski fakulteti v Nemčiji, nato pa nadaljeval na starokatoliški bogoslovni fakulteti v švicarskem Bernu — obe krščanski skupnosti pa imata v svojem učenju tudi protikatoliško ost.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Zaradi odlične zahodne izobrazbe so že mladega Nikolaja dojemali preprosti ljudje kot naprednega svobodomiselnega teologa, ki se je korenito razlikoval od meril takratne srbske „[[konservatizem|starokopitno]]“ in "[[rusofilstvo|rusofilsko]]" vzagjane duhovščine in njenega vodstva; zato je bil priljubljen ne le pri množicah, temveč tudi pri izobraženih mestnih slojih in politični eliti – ne pa pri svojih kolegih.<ref name="Denial 24">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 23}}</ref> Njegovi sodobniki so ga videli kot anglofila, ki bi pod vplivom protestantske teologije lahko posodobil tudi Srbsko pravoslavno cerkev.<ref>{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 24}}</ref> Nedvomno je na Nikolajevo "katoliško" in "zahodno" usmerjenost vplivalo vsestransko branje zahodnih pisateljev, pa tudi njegovo poreklo in odkritosrčno verno domače okolje. Znana družina Velimirovićevih namreč izvira od katoliškega [[Hrvati|Hrvata]] Antonija oziroma Anteja Jovanovića, ki se je v valjevski okraj priselil iz [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in še danes se ta zaselek v Leliću imenuje "Bošnjaki". Antonij je bil župan podgorskega okrožja in ena najvidnejših osebnosti v takratni [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]. Pokopali so ga pred severnimi vrati samostana Ćelije; njegov grob s kamnito ploščo in rdečim marmornatim križem — rdeči marmor je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju — je do danes dobro ohranjen. Priimek Velimirović pa izvira od Antonijevega sina Velimirja.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Po izbruhu Prve svetovne vojne se je srbska vlada s kraljem vred umaknila v [[Niš]]. Od tam je predsednik [[Nikola Pašić]] poslal aprila 1915 Nikolaja, ki je imel že iz študijskih časov odlične zveze z anglikanci, v Združene države Amerike, da bi podpiral srbsko zadevo.<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Denial 24"/><ref>{{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Belgrade | isbn= 978-8-67208-117-6 }}</ref> V Angliji je Nikolaj imel javna predavanja posvetnemu občinstvu na univerzah v Cambridgeu, Londonu, Edinburghu, Birminghamu, pa tudi vernikom po različnih anglikanskih cerkvah, vključno s cerkvijo sv. Marjete v Westminstrski opatiji, župnijsko cerkvijo britanskega parlamenta in katedralo sv. Pavla, pri čemer je njegova udeležba v procesiji po bogoslužju veljala za najvišjo čast za tujo versko osebnost.<ref name="Denial 27">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 27}}</ref> Njegovi govori so bili v valu prosrbske evforije v Angliji dobro sprejeti, njegova osebna privlačnost in govorniška spretnost pa sta zbirali velike množice. To mu je omogočilo sklepanje prijateljstva tudi z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi osebnostmi.<ref name="Denial 27"/> Zaradi Nikolajevih prizadevanj za izboljšanje anglikansko-pravoslavnih odnosov njegovi prijatelji sicer niso uspeli v nameri, da bi mu podelili častni doktorat iz teologije na Lambethu;<ref name="Denial 28">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 28}}</ref> ob njegovem odhodu pa mu je vendarle canterburyjski nadškof [[Randall Davidson]] podaril naprsni križ z zlato verižico v znamenje osebnega prijateljstva in skupnega prizadevanja za ekumensko enotnost.<ref name="Denial 29">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 29}}</ref> V svojih govorih med bivanjem v Angliji je Nikolaj poleg verskih obravnaval predvsem politične teme. Zagovarjal je jugoslovansko idejo o ustanovitvi južnoslovanske države in trdil, da so Jugoslovani – Srbi, Hrvati in Slovenci – »isti narod po jeziku, krvi, usodi in željah«. Krvi, jeziku in političnemu interesu je Velimirović dodajal še skupno vero v Kristusa,<ref name="Denial 29"/>saj je takrat še verjel, da verske razlike med pravoslavci in katoličani niso nepremostljiva ovira za južnoslovansko enotnost, in celo hvalil delo katoliškega škofa [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerja]] – enega od navdušenih očetov ideje o južnoslovanski enotnosti in bratstvu. Njegova politična stališa kot tudi njegov ekumenizem pa moramo sprejemati slej ko prej s pridržkom. Že zagovarjanje jugoslovanstva v Angliji je narekovalo tovrstno razpoloženje prebivalstva, kočljiv mednarodni položaj sredi negotovosti Prve svetovne vojne, kakor tudi uradna smer [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], katere predstavnik je bil in je "tako moral govoriti", da je nabiral med poslušalstvom simpatizerje, dobrotnike in vojaške prostovoljce. Medtem pa je bil sam osebno dejansko sumničav tako do jugoslovanstva, kakor tudi do katolištva kot »najbolj konzervativne med zahodnimi religijami«. To je bruhnilo najbolj na dan za časa [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ko je javno sicer izražal svojo podporo konkordatu, ki je bil 1935 sklenjen z Vatikanom, v zasebnih pogovorih pa je spodbujal na prekinitev odnosov z Rimom in ustanovitev od Vatikana neodvisne jugoslovanske katoliške cerkve; nadalje je javno trdil, da bosta obe veri v prihodnji Jugoslaviji enakopravni, v zasebnih pogovorih pa je hujskal sovernike, češ da pravoslavna cerkev nikakor ne sme dovoliti, da bi izgubila status državne vere, ki ga je v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] uživala uradno, v "Kraljevini Jugoslaviji" pa neuradno.<ref name="Denial 30">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 30}}</ref> == Navedki == {{navedek|''Кад се човек окрене лицем к Богу, сви путови воде Богу. Кад се човек окрене лиццем од Бога, сви путови воде у пропаст. Ко се одсутно одрече Бога, и речју и срцем, тај не може ништа у животу учитинит, што не би водило његовом потпуном разорењу, и телесном и душевном. Зато се не жури да тражиш џелата безбожнику. Он га је нашао сам у себи, поузданијег него што му га сав свет може дати./Kad se čovek okrene licem k Bogu, svi putovi vode Bogu. Kad se čovek okrene licem od Boga, svi putovi vode u propast. Ko se odsutno odreče Boga, i rečju i srcem, taj ne može ništa u životu učinit, što ne bi vodilo njegovom potpunom razorenju, i telesnom i duhovnom. Zato se ne žuri da tražiš dželata bezbožniku. On ga je našao sam u sebi, pouzdanijeg nego što mu ga sav svet može dati.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=2}}</ref><br>'''Ko človek obrne svoj obraz k Bogu, vse poti vodijo k Bogu. Ko človek odvrne svoj obraz stran od Boga, vse poti vodijo v pogubo. Kdor hote zanika Boga, tako z besedo kot s srcem, ta ne more v življenju storiti ničesar, kar ne bi vodilo v njegovo popolno pogubo, tako telesno kot duhovno. Zato ne hiti z iskanjem krvnika za brezbožnika; našel ga je v sebi: zanesljivejšega, kot mu ga lahko da ves svet.''' }} {{navedek|''Од свих грехова блуд је најизразитији и најпотпунији сатанизам. Блуд је најдиректнији и најближи пут помрачења ума. Блуд је као отровни микроб што целу душу претвара у трулеж./Od svih grehova blud je najizrazitiji i najpotpuniji satanizam. Blud je najdirektniji i najbliži put pomračenja uma. Blud je kao otrovni mikrob što celu dušu pretvara u trulež.''<ref>{{cite web|url=https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|title=Nikolaj Velimirović citati|publisher=citiram.net|author=Nikolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806164145/https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|url-status=dead}}</ref><br>'''Od vseh grehov je nečistovanje najizrazitejši in najpopopolnejši satanizem. Nečistovanje je najneposrednejša in najbližja pot do pomračitve razuma. Nečistovanje je kot strupen mikrob, ki vso dušo spreminja v trohnobo.'''}} {{navedek|''Велиш, да хоћеш слободу? Онда мораш стати уз Бога против себе... Ако не победиш себе, ти ћеш свима својим осталим напорима успети једино да ускаћеш из једне тамнице у другу, из једног кавеза у други. Слобода друштвена, и слобода национална, и слобода државна, и слобода интернаионална, без особођења од себе самог, само су заводљива и лажљива имена разних тамница, разноликих кавеза. Ослободи се себе самог, и бићеш ван свих тамница и кавеза./Veliš, da hoćeš slobodu? Onda moraš stati uz Boga protiv sebe... Ako ne pobediš sebe, ti ćeš svima svojim ostalim naporima uspeti jedino da uskaćeš iz jedne tamnice u drugu, iz jednog kaveza u drugi. Sloboda društvena, i sloboda nacionalna, i sloboda državna, i sloboda internacionalna, bez oslobođenja od sebe samog, samo su zavodljiva i lažljiva imena raznih tamnica, raznolikih kaveza. Oslobodi se sebe samog, i bićeš van svih tamnica i kaveza.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=79.80}}</ref><br>'''Praviš, da si želiš svobode? Potem moraš pristopiti ob Boga proti sebi... Če ne premagaš sebe, ti bo z vsemi drugimi prizadevanji uspelo le skakanje iz enega zapora v drugega, iz ene kletke v drugo. Družbena, narodna, državna in mednarodna svoboda — brez osvoboditve od samega sebe —, so le zapeljiva in lažniva imena za različne zapore, različne kletke. Osvobodi se samega sebe, in boš zunaj vseh zaporov in kletk.''' }} {{navedek|''„О три предмета не жури да говориш: О Богу - док не учврстиш веру у њега, о туђем греху - док се не сетиш свога, и о сутрашњем дану - док не сване.“''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=4}}</ref>/''"O tri stvari ne žuri govoriti: O Bogu - dok ne utvrdiš veru u Njega, о tuđem grehu - dok se ne setiš svoga, i o sutrašnjem danu - dok ne svane."''<ref>{{cite web|url=https://sensa.mondo.rs/budjenje-duse/srecan-zivot/a16658/Vladika-Nikolaj-Velimirovic-vazna-zivotna-lekcija-budite-pazljivi-kada-govorite-ove-3-stvari.html|title=Vladika Nikolaj Velimirović - važna životna lekcija: budite pažljivi kada govorite ove 3 stvari. Mudra poruka Vladike Nikolaja Velimirovića!|publisher=sensa.mondo.rs|author=|place=Beogad|language=sr|date=31. julij 2019|accessdate=7. marec 2026}}</ref><br>'''"Ne hiti govoriti o treh stvareh: o Bogu - dokler ne utrdiš vere vanj, o grehu drugih ljudi - dokler se ne spomniš svojega, in o jutrišnjem dnevu – dokler ne zasvita."''' }} {{navedek|''Чувај веру, шта год да се деси. И чекај док љубав не произиђе из вере. Ако изгубиш љубав, изгубио си много, ако изгубиш веру, изгубио си све.<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=70}}</ref>/ Drži veru pošto-poto. I čekaj dok ljubav iz vere ne nikne. Izgubiš li ljubav, izgubio si mnogo, izgubiš li veru, izgubio si sve.''<ref>{{cite web|url=https://edukacija.rs/izreke-i-citati/nikolaj-velimirovic|title=Citati i izreke – Nikolaj Velimirović|publisher=edukacija.rs|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>'''Ohrani vero za vsako ceno. Počakaj, da iz vere vznikne ljubezen. Če izgubiš ljubezen, si izgubil veliko, če izgubiš vero, si izgubil vse.'''}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] *[[Konkordatna kriza]] == Njegova dela == === Objavljena književna dela === Velimirović je objavil veliko književnih del duhovne vsebine. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo tiskanje njegovih del v Jugoslaviji prepovedano. Šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so njegove spise spet začeli tiskati tukaj, pred tem pa je bil tisk omejen na tujino oziroma na „rasejanje“ („diasporo“). {| |- valign=top | * ''Успомене из Боке/Uspomene iz Boke (Spomini iz Boke)'', 1904. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-boka.html] * ''Француско-словенска борба у Боки которској 1806-1814/Francusko-slovenska borba u Boki Kotorskoj 1806.-1814. (Francosko-slovanska borba v Boki Kotorski 1806-1814)''. * ''Религија Његошева/Religija Njegoševa (Njegoševa vera)'', 1911. * ''Изнад греха и смрти/Iznad greha i smrti (Nad grehom in smrtjo)'', 1914. <ref>[https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf Iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf]</ref> * ''Место Србије у светској историји/Mesto Srbije u svetskoj istoriji (Prostor Srbije v svetovni zgodovini)'', 1915. * ''Србија у светлости и мраку/Srbija u svetlosti i mraku (Srbija v svetlobi in mraku)'', 1916. * ''Патерик Манастира светог Наума/Paterik manastira sv. Nauma (Zavetnik samostana sv. Nauma)'', 1925. * {{cite web |author= |title=Охридски пролог|url=https://svetosavlje.org/prolog/] |date=1928|work= |publisher= |access-date=27. november 2017 |archive-date=8. februar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208121719/https://svetosavlje.org/prolog/ |url-status= }}, * ''Рат и Библија/Rat i Biblija (Vojna in Sveto pismo)'', 1932. * ''Емануил: тајне неба и земље: чудесни доживљаји из оба света/Emanuil: tajne neba i zemlje: čudesni doživljaji iz oba sveta (Emanuel: skrivnosti neba in zemlje: čudovita doživetja iz obeh svetov)'', 1937. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-emanuil.html] * ''Три молитве у сенци немачких бајонета/Tri molitve u senci nemačkih bajoneta (Tri molitve v senci nemških sulic)'', 1945. * ''Победиоци смрти: православна читања за сваки дан године/Pobedioci smrti: pravoslavna čitanja za svaki dan godine (Zmagovalci nad smrtjo: pravoslavna branja za vsak dan v letu)'', 1949. * ''Земља Недођија: једна модерна бајка/Zemlja Nedođija: jedna moderna bajka (Deveta dežela: sodobna pravljica'', 1950. * ''Песме молитвене/Pesme molitvene (Molitvene pesmi)'', 1952. * ''Касијана; наука о хришћанском појимању љубави/Kasijana; nauka o hrišćanskom pojimanju ljubavi (Kasijana; znanost o krščanskem dojemanju ljubezni)'', 1952. * ''Диван: наука о чудесима/Divan: nauka o čudesima (Čudoviti: veda o čudežih)'', 1953. * ''Жетве Господње: од почетка до нашег времена и до краја/Žetve Gospodnje: od početka do našeg vremena i do kraja (Gospodove žetve: od začetka do naših časov in do konca)'', 1953. |} === Posmrtno objavljena dela === {| |- valign=top | * ''Једини Човекољубац: живот Господа Исуса Христа/Jedini Čovekoljubac: život Gospoda Isusa Hrista (Edini Človekoljub: življenje Gospoda Jezusa Kristusa)'', 1958. * ''Први Божји закон и рајска пирамида/Prvi Božji zakon i rajska piramida (Prva Božja zapoved in rajska piramida)'', 1959. * ''О херојима нашег времена: беседа говорена једног необичног мутног и малодушног дана 1914./O herojima našeg vremena: beseda govorena jednog neobičnog mutnog i maoldušnog dana 1914. godine (O pogumnežih našega časa: nagovor nekega nenavadno mračnega in malodušnega dneva 1914)'', 1976. * ''Омилије на недељна и празнична јеванђеља епископа охридског Николаја/Omilije na nedeljna i praznična jevanđelja episkopa ohridskog Nikolaja (Homilije ohridskega škofa Nikolaja ob nedeljskih in prazničnih evangelijih)'', 1976. * ''Мисионарска писма/Misionarska pisma (Misijonarska pisma)'', 1977. * ''Српски народ као Теодул/Srpski narod kao Teodul (Srbsko ljudstvo kot Teodul)'', 1984. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-teodul.html] * ''Пустињак Охридски/Pustinjak Ohridski (Ohridski puščavnik)'', 1986. * ''Рад на ослобађању отаџбине/Rad na oslobađanju otadžbine (Delovanje za osvobajanje domovine) '', 1986. * ''Косово и Видовдан/Kosovo i Vidovdan (Kosovo in Vidovdan)'', 1988. * ''Молитве на језеру/Molitve na jezeru (Molitve na jezeru)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj_molitva.html] * ''Речи о свечовеку/Reči o svečoveku (Besede o vsečloveku)'', 1988. * ''Вера светих: катихизис Источне православне цркве/Vera svetih: Katihizis Istočne pravoslavne crkve (Vera svetnikov: Verouk Vzhodne pravoslavne cerkve)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vnikolaj-katihizis.html] * ''Небеска литургија/Nebeska liturgija (Nebeško bogoslužje)'', 1991. * ''Три авети европске цивилизације/Tri aveti evropske civilizacije (Tri pošasti evropske omike)'', 1991. * ''О Богу и о људима/O Bogu i ljudima (O Bogu in ljudeh)'', 1993. * ''Национализам светог Саве/Nacionalizam svetog Save (Nacionalizem svetega Sava)'', 1994. * ''Дивно чудо: приче и поуке/Divno čudo: priče i pouke (Čudoviti čudež: zgodbe in nauki)'', 1995. * ''Душа Србије/Duša Srbije (Duša Srbije)'', 1995. * ''Говори српском народу кроз тамнички прозор/Govori srpskom narodu kroz tamnički prozor (Gòvori srbskemu narodu skozi zaporniško okno)'', 1995. * ''Индијска писма/Indijska pisma (Indijska pisma)''; [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-indijska_pisma.html] * ''Изнад Истока и Запада/Iznad Istoka i Zapada (Nad Vzhodom in Zahodom)'' [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-istokzapad.html], 1995. * ''Нове беседе под Гором/Nove besede pod Gorom (Nove pridige pod Goro)'', 1995. * ''Сан о словенској религији/San o slovenskoj religiji (Sanje o slovanski veri)'', 1996. * ''Књига о Исусу Христу/Knjiga o Isusu Hristu (Knjiga o Jezusu Kristusu)'', 1997. * ''Устанак робова/Ustanak robova (Vstaja sužnjev)'', 1997. * ''Духовна лира: празничне песме/Duhovna lira: praznične pesme (Duhovna lira: praznične pesmi)'', 1998. * ''Оче наш као основа друштвеног живота/Oče naš kao osnova društvenog života (Oče naš kot temelj družbenega življenja)'', 1998. * ''Символи и сигнали/Simboli i signali (Simboli in signali)'', 1998. * ''Царев завет/Carev zavet (Cesarjeva oporoka)'', 1999. * ''Љубостињски стослов/Ljubostinjski stoslov (Ljubostinjsko kazalo)'', 1999. * ''Живот светог Саве/Život svetog Save (Življenje svetega Sava)'', 1999. * ''Цветник/Cvetnik (Cvetlična greda)'', 2001. * ''Наука о закону/Nauka o zakonu (Pravna veda)'', 2003. * ''О Европи; Духовни препород Европе/O Evropi; Duhovni preporod Evrope (O Evropi; Duhovno prerojenje Evrope), 2003. * ''Агонија цркве/Agonija crkve (Smrtni boj cerkve)'' * ''Некролози/Nekrolozi (Osmrtnice)'' * ''Трагедија Србије/Tragedija Srbije (Tragedija Srbije)'' * ''О Светом Сави/O Svetom Savi (O svetem Savu)'' * ''Религиозни дух Словена/Religiozni duh Slovene (Slovanski verski duh)'' * ''Словенски револуционарни католицизам/Slovenski revolucionarni katolicizam (Slovansko prevratno katolištvo)'' * ''Европска цивилизација угрожена због болести душе/Evropska civilizacija ugrožena zbog bolesti duše (Evropska omika ogrožena zaradi duševne bolezni)'' * ''Вера и нација/Vera i nacija (Vera in narod)'' * ''Нови идеал у васпитању/Novi ideal u vaspitanju (Novi vzor v vzgoji)'' * ''Божије заповести/Božije zapovesti (Božje zapovedi)'' * ''Средњи систем/Srednji sistem (Srednji način)'' * ''Србија је мала Америка/Srbija je mala Amerika (Srbija je mala Amerika)'' * ''О Православљу/O pravoslavlju (O pravoslavju)'' * ''Мали мисионар/Mali misionar (Mali misijonar)'' * ''Рођење Христово/Rođenje Hristovo (Kristusovo rojstvo)'' * ''Васкрсење Христово/Vaskrsenje Hristovo (Kristusovo vstajenje)'' |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * Ranković, Ljubomir (protođakon): ''Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu''. Glas Crkve, Valjevo 1991, 32 str. * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Beograd | isbn= 978-8-67208-117-6 }} * Nikolaj Velimirović (episkop): ''Misli o dobru i zlu''. Novi Sad, Gnofos 1999. 172 str. ;{{ikona en}} *Byford, J.T. (2004). Canonisation of Bishop Nikolaj Velimirović and the legitimisation of religious anti-Semitism in contemporary Serbian society. [http://www.rferl.org/reports/eepreport/2004/02/4-180204.asp East European Perspectives, 6 (3)] *Byford, J.T. (2004). [https://web.archive.org/web/20130921054826/http://sicsa.huji.ac.il/22byford.pdf ''From ‘Traitor’ to ‘Saint’ in Public Memory: The Case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'']. Analysis of Current Trends in Antisemitism series (ACTA), No.22. *Byford, J.T. "Canonizing the 'Prophet' of antisemitism: the apotheosis of bishop Nikolaj Velimirović and the legitimation of religious anti-semitism in contemporary Serbian society", RFE/RL Report, 18 February 2004, Volume 6, Number 4 * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović | date= 2008 | publisher= Central European University Press | isbn= 978-9-63977-615-9 | url= https://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC }} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | year = 2011 | chapter = Bishop Nikolaj Velimirović: "lackey of the Germans" or a "Victim of Fascism"? | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P.| editor2-last = Listhaug| editor2-first = Ola | title = Serbia and the Serbs in World War Two| pages = 128–152 | publisher = Palgrave Macmillan | location = London | isbn = 978-0-230-27830-1 }} * {{cite book | last = Cohen | first = Philip J. | year = 1996 | title = Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History | publisher = Texas A&M University Press | location = College Station, Texas | isbn = 978-0-89096-760-7 | url = https://archive.org/details/serbiassecretwar0000cohe | url-access = registration }} * {{cite book |last=Hoare |first=Marko Atilla |date=2024 |title=Serbia: A Modern History |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780197790441}} *{{cite news |last=Velimirovic|first=Nicholai|title=The Serbian Church|newspaper=The Times |date=6 January 1919|pages=7}} * {{cite book |last=Perica |first=Vjekoslav |author-link=Vjekoslav Perica |date=2002 |title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States |url=https://archive.org/details/balkanidolsrelig0000peri |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195174298}} * {{Cite book|last=Vuković|first=Sava|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=History of the Serbian Orthodox Church in America and Canada 1891–1941|year=1998|location=Kragujevac|publisher=Kalenić|url=https://books.google.com/books?id=3dWOAAAAMAAJ}} ;{{ikona de}} * {{navedi knjigo |last = Ender |first = Anton |chapter = 379 §, 1066 str. |editor-last = Denzinger & Co Einsiedeln-Waldshut-Köln |editor-first = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago |title = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie |publisher = Typographen des hl. Apostol. Stuhles |url = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&redir_esc=y |year = 1900 }} * {{navedi knjigo |last=Grill |first=Rudolf Chrsostomus |chapter= |editor-last= |editor-first=Saur |title= Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirović († 1956) |publisher = EOS-Verlag |url =https://www.amazon.de/Serbischer-Messianismus-Europa-Bischof-Velimirovic/dp/B002A3R008 Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirovic ( 1956). : Grill, Rudolf Chrysostomus: Amazon.de: Books |place= St. Ottilien |year= 1998 |ISBN-10 ‏ : ‎ 388096937X |ISBN-13 ‏ : ‎ 978-3880969377 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona en}} *[https://books.openedition.org/ceup/1309?dir=prev Denial and Repression of Antisemitism - Chapter One. Introduction - Central European University Press] *[https://books.openedition.org/ceup/1310 Denial and Repression of Antisemitism - Chapter Two. The Life of Nikolaj Velimirović and His Changing Public Image, 1945–2003 - Central European University Press] ;{{ikona sr}} *[https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića] *[https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velimirović, Nikolaj}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before=[[Sava Barać]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Škofija Žiča|žički škof]] |years=1919–1920<br>1936–1956}} {{s-aft|after=[[Jefem Bojović]]}} {{s-bef|before=[[Jefrem Bojović]]}} {{s-aft|after=[[German Đorić]] }} {{s-vac|rows=2|recreated |last=[[Krizostom Kavurides]] |as=metropolit Pelagonije}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]|years=1920–1931}} {{s-aft|rows=2|after=[[Platon Jovanović]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid in Bitolj|ohridski in bitoljski škof]]|years=1931–1936}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Škofje Žiče]] [[Kategorija:Škofje Ohrida]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbi v Makedoniji]] [[Kategorija:Srbi v Ameriki]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 0fng6mc7hbaalyhzy369sn7f7aey11a 6687947 6687946 2026-06-10T22:46:16Z Stebunik 55592 /* Nacionalizem */ 6687947 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Sveti | name = Nikolaj Ohridski in Žički | honorific-suffix = | native_name = Nikola Velimirović | native_name_lang = sr | title = [[Škofija Žiča|žički škof]] <br>[[Škofija Ohrid|ohridski škof]] | image = Епископ Николай (Велимирович).JPG | | image_size = 210px | alt = | caption = Škof Nikolaj Velimirović | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[1919]] (prejel škofovsko posvečenje) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Barać]] | opposed = | successor = [[Jefem Bojović]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[20. december]] [[1909]] <br>[[Samostan]] [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1881|01|4}} | place of birth = [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) | date of death = {{Death date and age|1956|03|18|1881|01|04|df=yes }} | place of death = [[South Canaan Township, Pensilvanija|South Canaan]], [[Pensilvanija]] [[ZDA]] | buried = | tomb = [[Lelić]] ([[Srbija]]) | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavje|pravoslavec]] | residence = | parents = Dragomir Velimirović<br>Katarina Filipović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof ]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[17. december|17. decembra]] [[1909]] se je zamenišil<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>Časopis "Novosti" navaja, da se je Nikola zamenišil, prejel diakonat in duhovništvo — torej vse skupaj — na en sam dan, tj. 20. decembra 1909. To je verjetno pomota, saj je ne le v Katoliški, ampak tudi v Pravoslavni Cerkvi starodavna navada, da je med temi datumi vsaj nekaj odmika.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>[[19. december|19. decembra]] [[1909]] je prejel [[diakon|diakonat]], naslednjega dne pa [[duhovniško posvečenje]] v [[Samostan]]u [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | education = | alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburška univerza]]<br>[[Univerza v Bernu|Bernska univerza]]<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = {{OldStyleDate|20. maj|3. maj}}<ref name="ROCOR">The Autonomous Orthodox Metropolia of Western Europe and the Americas (ROCOR). ''St. Hilarion Calendar of Saints for the year of our Lord 2004.'' St. Hilarion Press (Austin, TX). p.22.</ref><ref name=crkveni>{{cite web|url=https://www.crkvenikalendar.com/datumen-2017-5-3|title=03 May 2017|publisher=Eternal Orthodox Church Calendar|access-date=27 January 2018}}</ref> | venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]<br>[[Ruska pravoslavna cerkev]]<br>[[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] | saint_title = [[Svetnik|Sveti]] | beatified_date = (pravoslavni nimajo beatifikacije) | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[24. maj]] [[2003]] | canonized_place = | canonized_by = [[Sveti sinod]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] | attributes = škofovska obleka, držeč v rokah nadarbino "Lelić" | patronage = | shrine = [[samostan]] [[Lelić]] ([[Srbija]]) | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Nikolaj Velimirović''' je rojen kot '''Nikola Velimirović''', ({{Efn|{{lang-sr|link=no|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}}}; {{lang-sr|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}), * [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) {{OldStyleDate|4. januar 1881|23. december 1880}} † {{OldStyleDate|18. marec 1956|5. marec}}. Oče Nikolaj Ohridsko-žički je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskopravoslavni cerkveni]] dostojanstvenik in [[menih]], ki je bil škof v Ohridu in Žiči od 1920 do 1956. Bil je [[vplivnež]] kot [[teologija|bogoslovni]] [[pisatelj]] in priljubljen [[govornik]], imenovan tudi ''"Novi [[Janez Krizostom|Zlatousti]]"'',<ref name="orthodoxinfo2">{{cite web |title=Life of St. Nikolai Velimirovich |url=http://orthodoxinfo.com/general/stnikolai.aspx |access-date=30 March 2016 |website=Orthodoxinfo.com}}</ref> ''»Največji Srb po [[Sveti Sava|Svetem Savu]]«''<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/odrzana-konferencija-sveti-vladika-nikolaj-i-nase-vreme_1620111.html|title=Održana konferencija "Sveti vladika Nikolaj i naše vreme"|publisher=JMU Radio-televizija Vojvodine |author=Vladimir Radojković|place=Novi Sad|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=4. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title= Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=una.rs|author=Luka Vujović|place=Beograd|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ipd. [[Zgodovinar]]ji ga smatrajo za enega najvplivnejših škofov srbskega pravoslavja v 20. stoletju.<ref name="Markovich 2017 143">{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=48|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref><ref>{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Vremeplov: Umro episkop Nikolaj Velimirović|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/vremeplov/vremeplov-umro-episkop-nikolaj-velimirovic_902036.html |access-date=2025-03-31 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> == Življenjepis == [[File:Velimir-Katarina-Velimirović.jpg|thumb|200px|left|<center>Dragomir Velimirović in Katarina rojena Filipović, Nikolajevi starši]]</center> === Poreklo in družina === Velimirevičeva rodovina izhaja iz [[Črna gora|črnogorskega]] [[Zagrač]]a pri [[Nikšić]]u, od koder so se nekateri preselili v [[Osat]] blizu [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in se ukvarjali slej ko prej s kmetijstvom, zidarstvom in gradbeništvom, po čemer slovijo še danes v Podrinju, podobno kot Črnotravci v južni Srbiji. Sredi druge polovice 18. stoletja se je iz Osata v Valjevski okraj priselilo nekaj družin v vasico Lelić na severnih pobočjih gore [[Povlen]] v zaselek „Bošnjaki“. Najbolj znan med njimi je major Antonij ali Ante Jovanović (1784-1875), udeleženec boja za osvoboditev od Turkov. Njegov brat Velimir je imel sina Ranka, ki si je po očetu privzel priimek Velimirović ter imel osem otrok, pet sinov in tri hčere. Sedmi otrok po rojstvu je bil oče škofa Nikolaja Dragomir (1857-1929), ki je bil premožen in pismen kmet ter pisar in delovodja podgorskega okraja.<ref>{{cite web|url=https://studylib.net/doc/27785910/biografija-vladike-nikolaja-velimirovica#google_vignette|title=Vladika Nikolaj Velimirović – duhovnik, mučenik, mislilac i svetac – Buktinja vere u Boga |publisher= Biografija Vladike Nikolaja Velimirovica |author=|place=|language=sr|date=2. junij 2003|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola Velimirović se je rodil kot prvorojenec 4. januarja zjutraj 1881 v omenjeni vasici [[Lelić]]u pri Valjevem v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]<ref>Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj, s.44</ref> na [[Tucindan]]<ref>{{navedi knjigo|author=Lj. Ranković|title=Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3}}</ref> oziroma na dan [[Sveti Naum|svetega Nauma Ohridskega]], čigar samostan v [[Makedonija|Makedoniji]] je pozneje postal njegov škofijski sedež. Bil je prvi od devetih otrok pobožnih kmetov Dragomirja Velimirovića (1857-1929) in Katarine rojene Filipović. Sedem otrok je od raznih bolezni pomrlo že v otroštvu; njegov mlajši brat Dušan pa je padel že v prvem letu Prve svetovne vojne 1914. Ker je bil Nikola zelo šibek, ga je kmalu po rojstvu še istega dne krstil v samostanu [[Ćelije]], kjer je tedaj bila njihova fara, paroh pop Andrija.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Ime Nikola je dobil po svetem [[Nikolaj iz Mire|Nikolaju]], ki je bil družinski zavetnik.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Prve nauke o Bogu, Jezusu Kristusu, življenju svetnikov in svetih dneh cerkvenega leta mu je dajala mati, ki ga je redno vodila tudi v samostan Ćelije k molitvi in svetemu obhajilu.<ref>Srbska pravoslavna Cerkev namreč dopušča običaj, da zlasti otrokom – pa večkrat tudi odraslim – delijo sveto obhajilo brez posebne priprave in tudi brez spovedi, kot je to v navadi v Katoliški Cerkvi</ref> <ref name="cohp">{{Cite web|url=http://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title=Saint Nikolaj (Velimirovic) - Canadian Orthodox History Project|website=orthodoxcanada.ca|access-date=17 January 2020}}</ref> === Izobrazba === [[File:Child-Nikola-Velimirović.jpg |thumb|180px|left|<center>Najstnik Nikola Velimirović kot priden šolar]]</center> [[File:St. Nikolaj Velimirović as a student.jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot študent]]</center> [[File:Nikola-Velimirović-maturant.jpg|thumb|180px|left|<center>Nikola Velimirović je 1909 končal 7. in 8. razred.]]</center> ==== Gimnazija v Valjevem ==== Tudi njegovo posvetno izobraževanje se je začelo v samostanu Ćelije. Tu je z odliko končal ljudsko šolo. Oče Dragomir je menil, da je za kmeta branje in pisanje čisto zadosti, saj bo tako lahko nasledil tudi očeta kot pisarja. Domači učitelj pa očetu ni mogel prehvaliti Nikola kot najboljšega učenca s pripombo, da bi bila velika škoda, če ne bi mogel nadaljevati izobraževanja; tako se je vpisal na [[Gimnazija v Valjevu|Valjevsko gimnazijo]]. Med 1892 in 1898 je kot odličen učenec končal šestorazredno gimnazijo, nato pa se odpravil v Beograd, da bi se vpisal na vojaško akademijo, vendar zaradi premajhne telesne višine in premajnega obsega prsnega koša ni bil sprejet. ==== Bogoslovje sv. Sava v Belemgradu ==== Takrat je naletel na razpis za štirirazredno Bogoslovje sv. Sava, ki je veljalo tudi za učiteljišče — predhodnico današnjega [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Bogoslovja]]; šolanje je končal z odličnim uspehom.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> V bogoslovju je poleg rednih predmetov preučeval tudi veliko število spisov vzhodnih in zahodnih avtorjev, kot so [[Dante Alighieri|Dante]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Voltaire]], [[Victor Hugo |Hugo ]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]… Poleg tega pa ga je zanimala tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]].<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=8}}</ref> Bogoslovje je bilo sicer urejeno na staromoden način, vendar je zagotavljalo remeljito klasično in splošno izobrazbo. Kmalu se je pokazal njegov govorniški in pisateljski dar. Profesorji so ga cenili zaradi njegove pridnosti in nadarjenosti, sošolci pa so ga imeli radi zaradi tovarištva ter zaničljivega oodnosa do vsega starokopitnega. Doletela ga je čast, da je lahko s poslovilnim govorom na maturantskem kosilu navdušil tako profesorje kot študente, ki so mu stoje pritrjevali. Ni se pa zadovoljil le s študijem in prebiranjem svetovnih klasikov, ampak je začel zahajati v lepo vilo sredi vinogradov, kjer je živel bogati bivši predsednik beograjskega konzistorija prota Aleksa Ilić. Pri njem se je zbiral cvet sodobnega izobraženstva: mlajši rod bogoslovcev, pisateljev, diplomatov, duhovnikov in nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Črne gore. Nikola je Aleksu pomagal pri tiskanju, urejanju in pošiljanju kritičnega in precej svobodomiselnega časopisa »Hrišćanski glasnik«; pri svojem delu je pa tudi nekaj zaslužil, kar za revnega dijaka ni bilo ravno brez pomena; obenem pa je v tem obzorniku objavljal tudi svoje prve brezkompromisne članke. Prota Aleksa je bil pravzaprav oporečnik v takratnem cerkvenem življenju, ki se je prek svojega glasila posmehoval takratni rusofilski usmerjenosti med pravoslavno duhovščino in njenim vodstvom, saj je celotno cerkveno in bogoslužno življenje v takratni Srbiji pravzaprav le zvesto in slepo posnemalo ruske vzorce.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Na Zahodu oblikovano srbsko izobraženstvo pa se s to polfevdalno usmerjenostjo ni moglo sprijazniti in tako se je poglabljal prepad med laičnimi ter cerkvenimi izobraženci, kar je vodilo do pojemanja medsebojnega zaupanja in večanja sovražnosti do Cerkve in vere. V protovem vinogradu so o teh zadevah veliko razpravljali in predlagali potrebno prenovo, računajoč pri tem na mlade sile, med njimi tudi na Nikola. Če je on kot nepoznan odličnjak tiho vstopil v »Bogoslovijo«, je iz nje izšel že kot znan in spoštovan mladenič tako v cerkvenih kot v izobraženiskih krogih, ki so oboji od njega veliko pričakovali.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Učitelj in štipendist ==== [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1905.<ref name=cohp/> Nato je poučeval kot učitelj blizu svojega rojstnega kraja v vasi [[Dračić]]u, nato pa kot šolski upravitelj na lastno prošnjo v [[Donje Leskovice|Donjih Leskovicah]], ki so bile še bliže njegovi rojstni vasi.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> To pa ni izpolnjevalo njegovih velikopoteznih načrtov. Že takoj po končanem bogoslovju so mu kot odličnemu in nadarjenemu študentu nudili študij v Rusiji; ker je pa on hotel za vsako ceno oditi na Zahod, je sklenil raje počakati na ugodno priložnost; prota Aleksa je njegovo šolmoštersko pot pazljivo spremljal v strahu, da se bo zaljubil in oženil; pri pravoslavcih se namreč bogoslovci pred prejemom mašniškega posvečenja morajo poročiti: in v tem primeru bi tudi načrti o njegovi škofovski prihodnosti padli v vodo. Končno pa se mu je le spolnila dolgoletna želja, ko je z ministrstva prišlo sporočilo, da lahko dobi štipendijo za nadaljevanje študija na Zahodu.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je namreč v pogovaru z omenjenim uglednim belograjskim protom [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksom Ilićem]] (1842-1920) izrazil željo, da bi poslal na študij kakega nadarjenega fanta, ki bi lahko zasedel pomemben položaj v Cerkvi; takoj je protu prišel na misel marljivi Nikola, ki mu je bila s tem zagotovljena kraljeva štipendija.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola je tako postal prvi srbski bogoslovec, ki je prejel štipendijo za študij v Zahodni Evropi; k temu je prispevala največ povezava s protom Aleksom, še več pa protove odlične zveze, prek katerih se je lahko srečal s kraljem Petrom, ki mu zagotavljal, da Srbija od njega veliko pričakuje. Dobil pa je tudi vsestransko podporo takratnega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], ki ga je po očetovsko, pa skoraj preroško, spodbujal: {| |- ! »Idi na prosvećeni zapad«<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ! »Pojdi na razsvetljeni Zahod« |- | <blockquote> »Idi na prosvećeni zapad, idi u Nemačku, Francusku, Englesku i obrazuj se, jer mnogi od onih što idu u Rusiju, vraćaju se kakvi su i otišli, ako ne i gori.« </blockquote> | <blockquote>»Pojdi na [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]] [[Zahodna Evropa|Zahod]], pojdi v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]], [[Anglija|Anglijo]] in se izobražuj; saj se mnogi, ki gredo v [[Rusija|Rusijo]], vrnejo takšni, kot so odšli, ali pa še slabši.« </blockquote> |} ==== Dva doktorata ==== Najprej se je vpisal na protestantsko bogoslovno fakulteto v [[Nemčija|nemškem]] [[Halle (Saale)|Halleju]], kjer je obiskoval dva semestra; nato pa se je prepisal na Starokatoliško teološko fakulteto v [[Švica|švicarskem]] [[Bern]]u. Študij je končal 18. julija 1908 z doktoratom iz teologije na tej [[Univerza v Bernu|Bernski univerzi]] z [[magna cum laude]], tj. z najvišjo možno odliko; zagovarjal je spis z naslovom ''"Vera v Kristusovo vstajenje kot osnovna dogma apostolske Cerkve"''. To delo na 56 straneh je bilo objavljeno v Bernu leta 1910. Po doktoratu je izrazil željo po nadaljevanju študija, saj si nikakor ni želel vrnitve v Srbijo. Naslednje leto je dobil potrebno štipendijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto istega Bernskega vseučilišča. Pod mentorstvom Philipa Walkerja, profesorja na Oddelku za splošno zgodovino, je Nikolaj uspešno dokončal razpravo ''"Francosko-slovanski oboroženi spopadi v Boki Kotorski 1806-1814"'' in bil 29. junija 1909 promoviran v doktorja filozofije. Tudi ta doktorska disertacija je bila 1910 objavljena v nemščini v Bernu; oboje pa je bilo pozneje prevedeno v srbščino.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Razpravo za doktorat iz [[filozofija|filozofije]] z naslovom ''„Berkeleyjeva filozofija“'' pa je pripravljal v [[Oxford]]u in jo zagovarjal v [[Ženeva|Ženevi]] v francoščini;<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12}}</ref> tozadevni podatki o njegovem tretjem doktoratu pa niso zanesljivi, čeprav jih omenja več življenjepisov.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Bivanje v Veliki Britaniji pa je vsekakor pustilo pečat na njegovih pogledih in izobrazbi, saj je mimogrede navajal [[Charles Dickens|Dickensa]], [[Lord Byron|Byrona]], [[John Milton|Miltona]], [[Charles Darwin|Darwina]], [[Thomas Carlyle|Carlyleja]], [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[George Berkeley|Berkeleya]].<ref name="Markovich 2017 143"/> ==== Vrnitev v gimnazijo ==== Nikola se je sedaj vrnil v Srbijo kot doktor teologije in filozofije; zaostala balkanska sredina pa ga je sprejela z nezaupanjem in zgražanjem, saj je študiral v »katoliški« Evropi, a zaradi kar dveh doktoratov tudi z nevoščljivostjo. Naslova mu nista bila priznana; moral je nazaj v gimnazijo dokončat zadnja dva razreda, ker je iz šesletke gimnazija medtem postala osemletka. To je opravil z odliko 1909 na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=13}}</ref> === Cerkvene službe === [[File:Aleksa-Ilić Moji-doživljaji-1931.jpg|thumb|200px|right|<center>Beograjski prota [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksa Ilić]]<br><small> (1842-1920) — čigar življenjepis je izšel v knjigi ''"Moji doživljaji"'' — je vplival na mladega [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] ]]</small></center> ==== Jeromonah ==== Ko je Nikola končal celotno gimnazijo, je lahko predaval kot predavatelj; predaval pa je posvetne predmete in jezike.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> V njegove načrte pa so posegli nepredvideni dogodki. Konec leta 1909 je njegov brat Ninko umrl za [[griža|grižo]], s katero pa se je okužil tudi Nikola. Zdravniki so nad njim obupali s pripombo, da mu lahko pomaga le Bog. Ko se je zaobljubil, da bo postal menih, če ozdravi, se mu je po šestih tednih začelo stanje boljšati in si je končno popolnoma opomogel. Takoj po odpustitvi iz bolnice je šel po blagoslov staršev, kjer pa se je zataknilo: oče, ki je nekdaj oviral njegovo nadaljnje šolanje, glede monašenja ni imel pripombe; materi pa ni bilo všeč. Da bi jo udobrovoljil, ji je v šali dejal, da bo kot menih postal škof in da mu bodo vsi poljubljali roko, na kar je odgovorila: "Sin, raje imam, da se poročiš in imaš otroke, četudi boš ti drugim poljubljal roke." Na koncu pa ne le, da je ustregla njegovi želji, ampak se je po moževi smrti tudi sama mati Katarina zamenišila kot kaludžerica Ekaterina. 17. decembra 1909 je v samostanu Rakovica prejel "monaški postrig" (tj. [[menih|meniško]] [[tonzura|tonzuro]]) in si privzel ime Nikolaj z dodajanjem ene črke svojemu krstnemu imenu; 19. decembra je bil posvečen v diakona, 20. decembra pa v hieromonaha, tj. duhovnika-meniha. <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Kmalu nato pa je bil povišan v [[arhimandrit]]a.<ref name="OCA">''[http://oca.org/saints/lives/2013/03/18/100825-repose-of-st-nicholas-of-zhicha Repose of St Nicholas of Zhicha].'' OCA - Lives of the Saints.</ref> Na praznik sv. [[Sveti Štefan|Štefana Prvomučenca]] je pridigal v nabito polni beograjski stolnici; prisoten je bil tudi sam kralj Peter. Ljudstvo je bilo nad njegovo pridigo navdušeno in si dalo duška z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, cerkvene oblasti pa so bile zaradi njegove očitno svobodomiselne in ekumenske usmerjenosti še bolj nezaupljive kot prej. »Hrišćanski vesnik«<ref>Хришћански весник/Hrišćanski vesnik/Krščanski glasnik – ''Хришћански весник: лист за хришћанску поуку и црквену књижевност''/''Krščanski list: revija za krščanski pouk in cerkveno književnost'' je bil obzornik, ki je s prekinitvami izhajal od 1879 do 1914 v Beogradu. Revijo je ustanovil bogati duhovnik (prota) [[Aleksa Ilić]] s pomočjo prijateljev in je do 1890 bil edini cerkveno-književni časnik v prestolnici.</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Srpski biografski rečnik, 4. tom, I-Ka; Biografija Alekse Ilića|last=|first=|publisher=Matica srpska|year=2009|isbn=|location=Novi Sad|pages=}}</ref> pa se je o tej pridigi izrazil izredno pohvalno: {| |- ! „Хришћански весник“ <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ! „Krščanski glasnik“ |- | <blockquote>»Београдска катедрала до сада није видела овако даровитог и по свим реторским правилима изграђеног беседника, који је својим говором толико наелектрисао присутну публику, да је по завршетку говора бурно поздрављен спонтаним покличом: „ЖИВЕЛИ“«. </blockquote> | <blockquote>»Beograjska stolnica doslej še ni videla tako nadarjenega govornika, zgrajenega po vseh govorniških pravilih, ki je s svojim govorom tako vzburil navzoče občinstvo, da ga je po koncu govora burno pozdravljalo s samodejnim vzklikanjem: „ŽIVIJO“«. </blockquote> |} ==== Rusija ==== Ravno ta pridiga pa je med klerom še podžgala sumničenja za protestantizem; obenem pa se je razbohotila tudi pregovorna „invidia clericalis“<ref>[[latinščina|latinsko]] reklo „invidia clericalis“ pomeni v prevodu „duhovniško nevoščljivost“; to pa seveda ni „privilegij“ le pravoslavcev, ampak je razširjena tudi v drugih klerikanih sredinah</ref>. Glavni vzrok trenja pa je bila [[konservatizem|starokopitna]] in [[rusofilstvo|rusofilska]] miselnost večine klera, kar je poglabljalo razkol med pravoslavno Cerkvijo in srbskim izobraženstvom, ki je bilo usmerjeno prozahodno in [[liberalizem|svobodomiselno]] v [[Svetozar Miletić|Miletićevem]] (1826-1901) [[nacionalizem|nacionalističnem]] smislu.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Zato mu je pod hudim pritiskom konservativnega klera metropolit Dimitrij Pavlović — ki ga je še ne tako davno spodbujal k odhodu na Zahod — sedaj svetoval, naj odpotuje na Vzhod — v "Sveto Rusijo" — in se tam „opravoslavi“. Po prepričevanju svojega dobrotnika prota Aleksa se je le vdal in poslušal nasvet ter se odpravil tja za eno leto. Ob prihodu v [[Rusko cesarstvo]] je doživel dokaj hladen sprejem, saj ga je sum ekumenizma, katolištva in protestantizma spremljal kot senca. Izgleda pa, da je inteligenten in zvit, kot je vedno bil, kmalu obrnil ploščo in začel govoriti v duhu tamkajšnje tradicionalne usmeritve, ki je vsebovala tako nezaupljivost do zahodne kulture in filozofije, kakor tudi sovražnost do katolištva in zlasti papeštva. Tamkajšnja duhovščina mu je polagoma postajala bolj naklonjena in celo petrograjski metropolit mu je zagotovil karto za brezplačno potovanje z vlakom po obsežnem cesarstvu; tako se je lahko v živo srečeval z vernostjo in gostoljubnostjo preprostega ruskega človeka.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> In ta ruska protizahodna in nacionalistična miselnost je nanj "izvršila dobar uticaj" ter odločilno in pogubno vpivala na celo njegovo nadaljnje versko-politično delovanje, kar je prišlo do izraza zlasti v nekaterih najbolj prelomnih [[zgodovina|zgodovinskih]] trenutkih, kot v času pred Sarajevskim atentatom (1914), pa tudi v prosluli Konkordatni krizi (1937).<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.info|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Čeprav je bil torej Nikola že določen za bogoslovnega profesorja, je bil še prisiljen k nadaljevanju študija [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ker je že obvladoval angleščino, francoščino in nemščino, mu tudi ruščina ni delala preglavic ter je uspešno obiskoval Teološko akademijo na [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburški univerzi]].<ref name=cohp/><ref name="Markovich 2017 143"/> Med bivanjem v Rusiji ni tratil časa in je napisal svoje prvo večje delo ''»Religija Njegoševa« (»Njegoševa vera«)'', ki ga je objavil 1910 v beograjskem časniku »Delo«.<ref>{{cite web|url=https://www.aleksinac.net/lat/ostalo/prikljucenije-nikolaja-velimirovica.html|title= Priključenije Nikolaja Velimirovića|publisher=Aleksinac.net|author=M. T.|place=Aleksinac|language=sr|date=22. september 2016|accessdate=4. marec 2026}}</ref> O tem delu pravi [[Jovan Skerlić]]: »Mladi profesor teologije ni nič manj zanimiv kot puščavnik s Cetinja.« Vpliv njegovega bivanja v Rusiji, kjer je z ruskega stališča lahko začel opazovati in ocenjevate trenja med Vzhodom in Zahodom, odraža spis ''»Nietzsche in Dostojevski«'', kjer kaže odlično poznavanje sodobne evropske miselnosti. 1912 je izšla zbirka trinajstih govorov v beograjski stolnici ''»Pridige pod goro«''. Tega leta je s kraljevim odlokom postal dvorni duhovnik.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== S svojimi govori in spisi je postal Nikolaj znan ne le po [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]], ampak tudi po vseh okoliških deželah, koder je živela srbska manjšina, med drugim v BiH, kjer pa kljub številnosti nikoli ni dosegala absolutne večine, kar kaže tudi popis prebivalstva iz 1910.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/173881818/Popis-stanovni%C5%A1tva-Bosna-i-Hercegovina-1910|title= Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910.|publisher=Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu|author=|place=Sarajevo|language=hr|date=10. oktober 1912|accessdate=5. marec 2026}}</ref> {| {{prettytable}} style="text-align:center;" |- bgcolor="#efefef" ! colspan=5 style="border-right:0px;" |Popis prebivalstva BiH leta 1910 |- bgcolor="#efefef" | '''Veroizpoved''' | '''Število''' | '''Delež''' |- | align=left|Srbski pravoslavci ||align=right|825.418 ||43,49 % |- | align=left|Muslimani<ref>Muslimansko narodnost danes označujemo kot narodnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]].</ref><ref>{{Cite news|url=|title=Bošnjak: zvanični kalendar za prostu godinu 1914|last=|first=|date=|work=|publication-place=Sarajevo|publication-date=1913|pages=45-46|access-date=|via=}}</ref>|| align="right" | 612.137 ||32,25 % |- | align=left|Rimokatoličani ||align=right| 434.061 ||22,87 % |- | align=left|Judje||align=right| 11.868||0,62 % |- | align=left|Ostali||align=right| 14.560||0,77 % |} Rastel je njegov vpliv na srbsko mladino tako v duhovno-verskem kot politično-narodnostnem pomenu; zaradi njegove kočljive vloge v tem dogajanju in tesnih stikih s tamkajšnjo srbsko anarhistično-marksistično organizacijo "Mlado Bosno" nekateri sicer natančni življenjepisci to poglavje gladko izpuščajo, saj v malo čudno luč postavlja kanoniziranega krščanskega svetnika.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> V to mešano sredino je bil namreč leta 1912 povabljen na praznovanje desete obletnice srbskega kulturnega društva »Prosveta«. Pozdravila ga je polna cerkev in cvet tamkajšnje srbske omike; čeprav menih se je med pridigo manj menil za spodbujanje duhovosti kot za podžiganje že tako vzburjenih nacionalnih čustev in podiranje krhkega ravnotežja v večnarodnostni Bosni in Hercegovini ne upoštevajoč, da tam živijo tudi številni Hrvati in Bošnjaki: {| |- ! „Dolazim iz Srbije“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=16}}</ref>: ! „Prihajam iz Srbije“ |- | <blockquote>“Dolazim iz Srbije, tog ostrva slobode, da vama, našoj braći u ropstvu, donesem pozdrave Beograda.”<br>“Svojom velikom ljubavlju i velikim srcem, Vi, Srbi Bosanci, anektirali ste Srbiju Bosni”. </blockquote> | <blockquote>''»Prihajam iz Srbije, s tega otoka svobode, da vam, našim bratom v suženjstvu'', prinesem pozdrave iz Beograda.«<br> »Z veliko ljubeznijo in velikim srcem ste vi, bosanski Srbi, priključili Srbijo Bosni.« </blockquote> |} Ošvrknil je "avstrijsko aneksijo BiH", ki pa jo obrnil na glavo kot "bosansko aneksijo Srbije"; poslušalci so to razumeli kot spodbujanje k želeni "srbski priključitvi BiH", do katere je prišlo pri koncu 1. svetovne vojne. Pridigi je sledilo navdušeno vzklikanje, zlasi med mladino in člani »[[Mlada Bosna|Mlade Bosne]]«, katerim je bil zelo blizu po miselnosti in ki bodo leta 1914, na predvečer Sarajevskega atentata nad Nikolajevimi ''»Pridigami pod goro«'' prisegali zvestobo in vztrajnost glede izvajanja svojih krvoločnih namenov. Zato ne čudi, da so ga avstrijske oblasti pridržale več dni zaradi preiskave v Zemunu ter mu naslednjega leta prepovedale obisk Zagreba za praznovanju stoletnice Njegoševega rojstva (*13.XI.1813). O tem „otoku svobode“ in "slogi" v sami srbski deželi pa je izražal Nikolajev dobrotnik prota Aleksa precej drugačno stališče, saj pravi: {| |- ! Političko partizanstvo<ref>{{cite web|url=https://www.antikvarne-knjige.com/knjige/detail-item_id-24056|title= Moji doživljaji - Prota Aleksa Ilić|publisher=Antikvarne knjige|author=Aleksa Ilić|place=Beograd|language=sr|date=1931|accessdate=5. marec 2026}}</ref> ! Politično strankarstvo |- | <blockquote>“Pocepanost, netrpeljivost i omraza, koje je porodilo političko partizanstvo, prešli su i na sveštenstvo. Naprednjaci i radikali nisu hteli u svoj dom da prime sveštenika liberala, i obratno. Na taj način stvoren je čitav haos i u narodu i u crkvi.“ <br>“Mi smo doista do tada bili duhovno roblje naših vladika, koji su s nama postupali ne kao s mlađom braćom svojom, već kao robovima svojim. Zato je i ubijen duh u sveštenstvu i zavladala apatija prema svemu.” </blockquote> | <blockquote>''„Razklanost, nestrpnost in črtenje'', ki jih je rodilo politično strankarsko, so se razširili tudi na duhovščino. Naprednjaki in radikalci niso želeli v svoj dom sprejemati svobodnjaškega duhovnika in obratno. Na ta način je bil ustvarjena cela zmešnjava tako v ljudstvu kot v cerkvi.“<br>„Do takrat ''smo bili resnično duhovni sužnji naših škofov'', ki nas niso obravnavali kot svoje mlajše brate, ampak kot svoje sužnje. Zato je bil duh v duhovščini ubit in je vladala ravnodušnost do vsega.“ </blockquote> |} Čudi, da je tako hitro pozabil, kako "prijazno" je bil še ne tako davno on sam sprejet na tem „otoku svobode“, ko se je vrnil iz Zahodne Evrope kot novopečeni dvokratni doktor: {| |- ! „Nikola se vraća u Beograd“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12.13}}</ref> ! „Nikola se vrne v Beligrad“ |- | <blockquote>Nikola se vraća u Beograd. U Beogradu nije dočekan sa oduševljenjem. Mala balkanska sredina dočekala ga je sa zavišću a crkveni ljudi su zazirali od njega zbog toga štose školovao u rimokatoličkoj Evropi. Ni jedna diploma nije mu priznata, navodno zbog toga što nije imao završenu punu gimnaziju. I on, sa završena dva fakulteta i položena dva doktorata na dva najznamenitija evropska univerziteta vraća se u srednju školu i polaže sedmi i osmi razred u Drugoj beogradskoj gimnaziji. </blockquote> | <blockquote> Nikola se vrne v Beograd. V Beogradu ga niso sprejeli z navdušenjem. ''Majhna balkanska skupnost ga je sprejela z zavistjo, cerkveni ljudje pa so se mu izogibali, ker se je izobraževal v rimskokatoliški Evropi''. Nobena diploma mu ni bila priznana, domnevno zato ne, ker ni dokončal srednje šole; in on se je, potem ko je končal dve fakulteti in opravil dva doktorata na dveh najbolj znanih evropskih univerzah, vrnil v srednjo šolo in obiskoval sedmi in osmi razred na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>Друга београдска гимназија. Другу београдску гимназију је похађао и: Никола Велимировић (1880–1956) ванредни ученик 1909. године када је полагао 7. и 8. разред гимназије и Велику матуру да би нострификовао дипломе за рад у Богословији/Druga beograjska gimnazija. Drugo beograjsko gimnazijo so obiskovali tudi: Nikola Velimirović (1880–1956), izredni dijak leta 1909, ko je opravil 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo, da bi si potrdil diplome za delo v Bogoslovnem semenišču</ref><ref>Јелачић Србуљ, Виолета (2016). Филолошка гимназија: Запис Друге београдске у Филолошкој гимназији: 1870–2015. Београд: Филолошка гимназија. стр. 9. ISBN 978-86-919491-0-5./Jelačić Srbulj, Violeta (2016). Filološka gimnazija: Zapisnik Druge beograjske gimnazije v Filološki gimnaziji: 1870–2015. Beograd: Filološka gimnazija. str. 9. ISBN 978-86-919491-0-5.</ref> </blockquote> |} === Med prvo svetovno vojno === [[File:Osvojitev-Beograda 2-XII-1914.jpg|thumb|200px|<center>2. decembra 1914. so avstro-ogrska krdela brez boja začasno zasedla [[Beograd]]<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović 1915-in-England.jpg|thumb|left|<center>Velimirović kot odposlanec Srbske vlade po letu [[1915]] v [[Anglija|Angliji]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović-with-mother Lelić-1919.jpg|thumb|200px|<center>Nikolaj Velimirović s svojo materjo leta [[1919]]]]</center> [[Prva svetovna vojna]] je Srbijo doletela pripravljeno, saj je bila napovedana po dveh [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]], ko se je Kraljevina Srbija z velikimi ozemeljskimi osvajanji — ki so se izvajala pod pretvezo osvobajanja — zelo razširila na jug v [[Makedonija|Makedonijo]] in na [[Kosovo]] ter tako podvojila obseg nekdanje Kneževine. V teh vojnah se ni uspešno spopadala v zavezništvu z Bolgarijo in Grčijo samo s [[Turško cesarstvo|Turškim cesarstvom]], ampak se je kmalu začela — nezadovoljna z delitvijo plena — prepirati in vojskovati tudi s svojima pravoslavnima zaveznicama, ki sta seveda tudi bili, kljub velikim žrtvam in izgubam, pripravljeni na nadaljevanje vojne, ki je kmalu nato sledila kot neposredna posledica [[terorizem|terorističnega]] [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]].<ref>{{cite web|url=https://www.srpskaistorija.com/sarajevski-atentat/|title=САРАЈЕВСКИ АТЕНТАТ/Sarajevski atentat|publisher=СРПСКА ИСТОРИЈА/Srpska istorija|author=Ђорђе Бојанић/Đorđe Bojanić|place=|language=sr|date=29. april 2018|accessdate=17. februar 2026}}</ref> Ob izbruhu Prve svetovne vojne jeromonah Nikolaj sicer ni bil vpoklican, vendar se je prostovoljno pridružil prvim bojnim vrstam. Pomagal je ranjencem in napisal tudi domojubno spodbudo "Nad grehom in smrtjo".<ref>{{cite web|url=https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf|title=Vladika Nikolaj: Iznad greha i smrti|publisher=Srpska pravoslavna Crkva Lion|author=Nikokolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Potek vojne je bil nepredvidljiv; Avstro-Ogrska že dolgo ni vodila večje vojne in po miselnosti ni bila naklonjena vojskovanju, saj je bolj zanesljivo uspevala v miru in se je širila z uspešnimi porokami po geslu: "[[Felix Austria|Tu felix Austria, nube!]]" Podobno ni bila preveč pripravljena na velik spopad niti [[Rusija]], ki se je po hudem porazu v [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1905) začela vmešavati v [[Balkan|balkanske]] zdrahe. Kljub počasnemu začetnemu in negotovemu napredovanju pa so že 2. decembra 1914 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] krdela zlahka in brez boja zavzela izpraznjeni Beograd, saj so se Srbi umaknili proti osrednjemu delu države. Poveljnik avstro-ogrske 5. armade, pehotni general [[Liborius von Frank]] (1848-1933), je cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] v tozadevnem telegramu obenem čestital 66-letnico stopanja na prestol. Temu pa je sledil skorajšnji preobrat, saj so Srbi v protinapadu že po dobrem tednu — 14. decembra 1914 — prisilili avstroogrsko vojsko k umiku.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Kmalu po teh uspehih pa je morala skupaj z vojsko zapustiti prestolnico in oditi začasno v Niš tudi srbska vlada. Meniha Velimirovića je torej [[Nikola Pašić|Pašić]] poslal aprila 1915 v ZDA<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, da bi sklepal tam nova zavezništva in utrjeval stara. Tam je opravljal politično propagando v korist Srbije ter je s tem namenom potoval in predaval po vseh večjih ameriških mestih. Čeprav je začetek vojne bil za Srbijo nepričakovano ugoden, saj se je vlada po umiku še istega leta že čez dober teden spet vrnila v Beograd in so srbska krdela celo vdirala na ozemlje Vojvodine, se je z vstopom Bolgarije položaj zelo spremenil in srbska vlada se je najprej preselila v Niš; nato pa se je skupaj z vojsko začela umikati prek Albanije. Zato se Velimirović leta 1916 ni vrnil domov, ampak se je odpravil v Veliko Britanijo s podobno nalogo; poleg tega mu je tamkajšnja [[Univerza v Cambridgeu]] podelila tudi častni doktorat iz bogoslovja.<ref>doktorat ''[[honoris causa]]''; na angleško govorečem področju ima ta častni naziv ime ''„Doctor of Divinity (DD, doktor božanstva)''; na katoliškem območju se ta naslov glasi že od 16. stoletja dalje ''doktor svetega bogoslovja'' (skrajšano DSB; {{lang-en| Doctor of Sacred Theology}}, okrajšano DST; {{lang-la|Sacrae Theologiae Doctor}}, okrajšano STD)</ref><ref name="bank">[https://books.google.com/books?id=SHl7CwAAQBAJ&dq=Nikolaj+Velimirovi%C4%87&pg=PA267 Bank, Jan and Gevers, Lieve. ''Churches and Religion in the Second World War''], Bloomsbury Publishing, 2016, {{ISBN|9781472504807}}, p. 267</ref> Imel je vrsto predavanj v [[Cerkev sv. Marjete, Westminster|Cerkvi sv. Marjete v Westminstru]] in pridig v [[Stolnica sv. Pavla, London|Stolnici sv. Pavla]]. S tem je postal prvi vzhodni pravoslavni kristjan, ki je tu pridigal.<ref>{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=XLVIII|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref> == Škof == === Dejavnost med vojnama === [[File:Николай_(Велимирович).jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot škof]]</center> [[File:Evêque yougoslave Nicolaï (Pacific) - btv1b531871787.jpg|thumb|180px|left|<center>Vladika Nikolaj — "Novi Zlatousti" — avgusta 1927]] [[File:Kambana,_podarok_od_Pupin.jpg|thumb|200px|<center>Vlečenje zvonov, dar [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid|Cerkev sv. Klementa v Ohridu]] ([[1924]])]]</center> [[File:Vladika Nikolaj Velimirović crop.jpg|thumb|200px|<center>Škof [[Nikolaj Velimirović]] v [[Ohrid]]u v spremstvu [[Kneginja Ljubica|Kneginje Ljubice]] leta [[1928]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović Jeruzalem-1930.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Škof]] [[Nikolaj Velimirović]] med skupino [[romar]]jev v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] ([[Jeruzalem]] [[1930]])]]</center> Leta 1919 je bil duhovnik in arhimandrit Nikolaj posvečen za [[Škofija Žiča|žičkega škofa]]<ref name=bank/>. V tej škofiji pa ni ostal dolgo, ampak je bil premeščen na novo službo v [[Škofija Ohrid|Ohridski škofiji]] (1920–1931) in nato v novoustanovljeni [[Škofija Ohrid-Bitolj|Ohridsko-bitoljski škofiji]] (1931–1936) v [[Makedonija|Makedoniji]]. Za angleški „[[The Times]]“ je napisal članek, v katerem je predstavil trpljenje srbske duhovščine v prvi svetovni vojni, kar je bilo deloma tudi posledica njihovega političnega delovanja v prid jugoslovanstva; zlasti surovo so se odzivale bolgarske pravoslavne zasedbene oblasti, ki niso prizanašale duhovnikom in so jih veliko pobile, med njimi tudi skopskega nadškofa [[Vićentije Krdžić|Vićentija Kržića]]. Avstrijske oblasti pa so tudi izselile dosti duhovnikov v taborišča, kjer so mnogi »podlegli mrazu in lakoti«, preživeli pa »so po vrnitvi domov postali žrtve jetike in revmatizma«.{{sfn|Velimirovic|1919}} Leta 1920 je tretjič odpotoval v Združene države Amerike z nalogo urediti Srbsko pravoslavno škofijo za področje Severne Amerike.<ref>''The Outlook'' Magazine carried a story about Bishop Nikolaj after visiting the United States in their 23 February 1921 issue (pp.&nbsp;285–86)</ref> Četrtič pa je v Ameriko odpotoval leta 1927.<ref>Living Age, Vol. 335-36, 1928-29</ref> Leta 1935 ga je nemški kancler [[Adolf Hitler]] odlikoval z državno medaljo za njegov prispevek k obnovi nemškega vojaškega pokopališča v [[Bitolj]]u leta 1926.{{sfn|Byford|2005|p=32}} Leta 1936 je končno prevzel svojo prvotno službo žičkega škofa in se smel vrniti v samostan Žiča, ki ga je takoj začel obnavljati. ==== Vpliv na konkordatno krizo ==== Profesor na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogosloviji]] [[Bogdan Lubardić]] je v razvoju Velimirovićeve misli zasledil tri obdobja: predohridsko (1902–1919), ohridsko (1920–1936) in poohridsko obdobje (1936–1956).<ref name="Markovich 2017 143"/> V to tretje obdobje spada tudi zavrelo obdobje [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ki je skoraj razneslo že tako težko obstoječo jugoslovansko centralistično urejeno zvezo različnih narodov, pri katerih pa je prevladovala bolj podobnost v jeziku kot pa v skupni zgodovini, miselnosti ali veri. Med konkordatno krizo je bil Velimirović vodilna osebnost v hujskanju proti sprejetju oziroma ratifikaciji sicer 1935. leta že podpisanega konkordata s strani jugoslovanske skupščine in eden od glavnih organizatorjev protestne tkim. "krvave litije" leta 1937; navidezno je tukaj šlo za pobožno procesijo z molitvami za ozdravljenje hudo bolnega patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]], v resnici pa je šlo za hujskaško politično protivladno demonstracijo, ki naj bi takratno vlado – ki je bila ena najbolj trdnih, vendar ni bila v bistvu sestavljena iz Srbov – če že ne odstranila, pa vsaj oslabila. Propad konkordata je bil pravzaprav poraz enakopravnosti kristjanov in skladnega sožitja različnih narodov, vendar se zdi današnjim velesrbskim nacionalistom tovrstno rušilno Nikolajevo delovanje kot "velika zmaga" nad "črno internacionalo".<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Predsednik takratne vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] je bil prepričan, da do izgredov ne bi prišlo, če bi ne bil prav v najusodnejšem trenutku zbolel in umrl patriarh; saj po njegovem patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] »ne bi nikoli dovolil, da bi Cerkev zlorabljali za politične manevre dvomljive narave“; patriarh je namreč „vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo državnim interesom; najmanj pa je z njim bila ogrožena pravoslavna Cerkev.« Ni pa pomislil na bizantinsko dvolično in hinavsko politiko, ki se je udomačila tudi na Balkanu in v vrstah SPC. Večina takratnih pravoslavnih škofov je bila načelno proti vmešavanju Cerkve v dnevno politiko. Najbolj vnet in neskrit zagovornik političnega delovanja pa je bil žički vladika Nikolaj, ki je javno nastopal tako proti ratifikaciji [[konkordat]]a, uspešno hujskal narod v času glasovanja ne le v Beogradu, ampak na vseh področjih večinsko naseljenih s [[Srbi]], podpiral [[ekskomunikacija|izobčenje]] vseh srbsko-pravoslavnih poslancev, ki so glasovali v prid konkordatu in končno celo zahteval [[Milan Stojadinović|Stojadinovićev]] odstop. <ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Protesti nezadovoljstva so se razširili skoraj po vseh večjih mestih s srbsko večino, vendar ta vnema za nekdanje privilegije ni uživala podpore celotne SPC, pa tudi katoliški vrh se je nanjo odzval zelo medlo in zadržano. Oboji so namreč trezno predpostavljali, da glavni pobudnik morebiti temu in drugim uspešno sklenjenim konkordatom pripisuje prevelik pomen. [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je namreč po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno skoraj nerešljivo ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči za Cerkev dokaj ugoden sporazum celo s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]]. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta postali deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"'', čeprav se je z Romunijo dokaj mirno posrečilo doseči sporazum takorekoč skrito od oči javnosti.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. V Jugoslaviji pa je pravi vihar – po mirno podpisanem konkordatu – sledil šele ob njegovi morebitni potrditvi v skupščini. Katoliška Cerkev pa je ravno v Beogradu in diaspori naletela na velike ovire pri svojem delovanju ravno zaradi nerešenih vprašanj in hudih finančnih težav, ki bi jih obljubljena državna podpora osrednjim izobraževalnim ustanovam — za kar je jamčil že srbski konkordat iz 1914, pa tudi novopodpisani jugoslovanski iz 1935 — z malo dobre volje mimogrede lahko rešila. Prav zaradi tovrstnih dolgov, pa tudi hipoteke nad samo nadškofovo beograjsko palačo — je bil prisiljen odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]. Ni držal torej glavni očitek, češ da je RKC tako bogata, da ne potrebuje nobene državne podpore. Čeprav je na splošno šlo le za izenačenje v pravicah Katoliške Cerkve s SPC, pa je Velimirović srbskim poslancem pisal, da konkordat "daje ogromne pravice in privilegije (tuji) mednarodni organizaciji na račun (domače) narodne cerkve svetega Sava".{{sfn|Perica|2002|p=18}} Ni mu bilo zadosti, da je konkordat v skupščini bil sicer izglasovan, vendar ne uresničen. Še naprej je dajal duška sovražnemu govoru zoper Zahod in RKC ter se je — metaje vse resnične in domnevne sovražnike srbskega pravoslavja v isti koš — v pridigi z dne 26. septembra 1937 razvnemal: :"Dol z vsemi protinarodnimi elementi: paraziti in krvosesi, kapitalisti, brezbožniki in komunisti! Srbska narodna zavest se prebuja, ker se upira napadom vseh internacionalistov in tistih, ki gradijo mostove ''za papeža v Rimu in njegovo Cerkev – najstarejšo internacionalo, najstarejši fašizem, najstarejšo diktaturo v Evropi!"''{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref> Vzburjene strasti pa so se vendarle počasi umirjale tudi z bolj umirjenim pristopom [[Varnava Rosić|Varnavovega]] naslednika [[Danilo Dožić|patrijarha Danila]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime; SPC je vodil od 1938 do 1950</ref>, ki je ukazal Nikolaju, naj se umakne v Žički samostan, opusti politiko in se omeji na cerkveno dejavnost. Nedvomno so konkordatno krizo pozorno spremljale in podžigale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na vladika Nikolaja; ali in koliko pa so bile vpletene, pa vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Očitno ostaja usodno dejstvo, da je jugoslovanska vlada z Vatikanom sicer podpisala in tudi izglasovala ter ratificirala konkordat, ki pa se ga prav zaradi konkordatne krize nihče ni upal udejanjiti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref> To pa je bila za Velimirovića vsekakor [[Pirova zmaga]]. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) in veliki poznavalec [[Balkan|balkanske]] zgodovine pravi o teh zdrahah brez dlake na jeziku: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne Cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." <ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''. Zato nepristranski [[zgodovinar]]ji soglašajo, da je bil tragi-komični spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> === Med Drugo svetovno vojno === ==== Pripor in zapor ==== [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|200px|thumb|<center>Srbski patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] in škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]] med [[četniki]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]<ref>Na fotografiji iz 1945 v Sloveniji je srbski pravoslavni patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], desno od njega škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]], četniški [[vojvoda]] [[Momčilo Đujić]] in nacistični sodelavec [[Dimitrij Ljotić]]. Levo od njega je poveljnik bosanskega četniškega korpusa „Gavrilo Princip“ in general "Srbskih prostovoljcev" [[Miodrag Damjanović]]</ref>.]]</center> Med vojno je večino časa preživel v priporu in zaporu. Hitler si je zapomnil njegovo dejavno in podporno vlogo v [[državni udar|državnem udaru]] dne 27. marca 1941.<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan 1956. godine umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović (Nikola), teolog, književnik i besednik, vladika ohridski i žički, jedna od najumnijih glava Srpske crkve uopšte.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nemška obveščevalna služba je Velimirovića označila kot izrazitega anglofila, čeprav je bil blizu Ljotiću, ki je vodil [[Jugoslovansko nacionalno gibanje Zbor|Jugoslovansko nacionalistično gibanje "Zbor"]].{{sfn|Odić|Komarica|1977|p=188}} Ko so leta 1941 med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] nemške in sosednje sile zasedle Kraljevino Jugoslavijo, so nacisti priprli škofa Nikolaja v samostanu Žiča, da ne bi sodeloval v odporu; potem je bil priprt v [[Samostan Ljubostinja|Samostanu Ljubostinji]]. V začetku decembra 1942 pa so Nikolaja skupaj z nečakom Jovanom in hieromonahom Vasilijem iz Ljubostinje odpeljali v samostan [[Vojlovica|Vojlovico]] blizu [[Pančevo|Pančeva]]; kmalu se jim je pridružil še patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> 15. septembra 1944 pa so Nemci oba poslali v koncentracijsko taborišče [[Dachau]], kjer je bilo takrat zaprtih mnogo katoliških, protestantovskih in pravoslavnih duhovnikov. Onadva sta bila zaprta kot častna zapornika (Ehrenhäftlinge) v tako imenovanem Častnem bunkerju (Ehrenbunker), ločenem od območja delovnega taborišča, skupaj z visokimi častniki in drugimi pomembnimi zaporniki, katerih odvzem svobode je neposredno odredil Hitler. Na ta način jima ni bilo treba stradati kot drugim zapornikom, saj sta imela prost dostop do častniške kantine.<ref>Leisner, Karl. ''Priesterweihe und Primiz im KZ Dachau'', pg. 183, LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2004; {{ISBN|3825872777|9783825872779}}</ref> ==== V Sloveniji ==== [[File:Vladika Nikolaj kod dobrovoljaca u Ilirskoj Bistrici.png|200px|thumb|<center>Velimirovič pri "srbskih prostovoljcih" — [[četniki|četnikih]] — v [[Slovenija|slovenski]] [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] ([[1945]])]]</center> Avgusta 1943 je nemški general [[Hermann Neubacher]] postal posebni odposlanec nemškega zunanjega ministrstva za jugovzhodno Evropo. Decembra 1944 so Nemci v okviru Neubacherjeve poravnave z [[Milan Nedić|Milanom Nedićem]] in [[Dimitrij Ljotić|Dimitrijem Ljotićem]] izpustili Velimirovića in Dožića, ki sta bila premeščena iz Dachaua v Slovenijo, saj so nacisti poskušali izkoristiti njun ugled med Srbi, da bi pridobili podporo zoper prodirajoče [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zaveznike]] in zoper širjenje [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunizma]].{{sfn|Byford|2005|p=35}} V nasprotju z govoricami o mučenju in zapostavljanju med bivanjem v taborišču je patriarh Dožić sam pričal, da so z njim in Velimirovićem ravnali glede na posebne razmere v redu.<ref>Glasnik Pravoslavne Crkve, July 1946, pp 66-67. Also in Dožić G., Memoari patrijarha srpskog Gavrila (Beograd: Sfairos 1990), entries for December 1944.</ref> Med bivanjem v slovenski [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je Velimirović blagoslovil prostovoljce Dimitrija Ljotića in drugih nacističnih sodelavcev in antikomunistov; vse te svoje resnične ali namišljene politične nasprotnike je nova jugoslovanska oblast pozneje razglasila in obsodila kot vojne zločince. Ne glede na njihovo osebno vlogo med vojno jih je večino zadela usoda surovih [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Zunajsodnih povojnih pobojev na Slovenskem]]. Nikolaj si je v slutnji bližajočega se pogroma zadal poleg moralne in duhovne podpore tem protikomunističnim gibanjem izpolnitev od Nemcev naročene naloge, da bi vsa ta različna gibanja — vključno s [[Slovensko domobranstvo|Slovenskimi domobranci]] — med seboj povezal; obenem pa si je prizadeval najti stik z bližajočimi se [[Zavezniki v drugi svetovni vojni|Zavezniki]]{{sfn|Byford|2005|pp=35-36}} Nekateri viri sicer omenjajo, da se je Nikolaj proti koncu vojne skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem znašel v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji in dodajajo, da sta bila edina tam zaprta tako visoka cerkvena dostojanstvenika v Evropi. Bivanja v Sloveniji pa sploh ne omenjajo saj dodajajo, da sta v taborišču ostala vse do konca vojne in da so ju osvobodili Zavezniki in sicer 36. ameriška divizija 8. maja 1945.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=25}}</ref> Vsi viri pa se strinjajo v poročanju, da se je patriarh vrnil v državo in prevzel dolžnosti poglavarja srbske cerkve, Nikolaj pa se z novo oblastjo ni strinjal in se ni hotel vrniti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so prevzeli oblast [[komunisti]], ki so ga imeli na piki kot nasprotnika nove ureditve. Nekaj časa se je nato potikal po Evropi in Angliji, dokler ni prispel v ZDA, kjer je tudi umrl.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> == Begunstvo, smrt in spomin == === Begunstvo in zadnja leta življenja === Po vojni se ni nikoli več vrnil v [[komunizem|komunistično]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]; po nekaj časa preživetem v Evropi se je leta 1946 končno izselil kot begunec v [[Združene države Amerike]]. Tam je kljub zdravstvenim težavam s [[srce]]m nadaljeval svoje dušnopastirsko delo. Že za življenja so ga živopisci uvrstili med ikone in freske „Vsi ameriški svetniki“.(''All American Saints'').<ref>{{cite web|url=http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|title=Conciliar Press - All American Saints - 8 x 10 Icon|access-date=30 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716110848/http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|archive-date=16 July 2011 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.flickr.com/photos/a_whistling_train/3480689583/in/set-72057594132248985|title=All Saints of North America &#124; Flickr - Photo Sharing! |publisher=Flickr|date=27 April 2009|access-date=17 July 2016}}</ref> Poučeval je na več vzhodnopravoslavnih semeniščih, kot so semenišče sv. Save (Libertyville, Illinois), pravoslavno teološko semenišče in samostan sv. Tihona (South Canaan, Pensilvanija) in pravoslavno teološko semenišče sv. Vladimirja (v Crestwoodu, New York). Njegove spise in knjige je jugoslovanska komunistična vlada leta 1947 prepovedala in ga razglasila za sovražnika št. 1.<ref>{{Cite book|last=Randelić|first=Zdenko|title=Hrvatska u Jugoslaviji 1945. – 1991: od zajedništva do razlaza.|publisher=Školska knjiga|year=2006|isbn=953-0-60816-0|id={{isbnt| 978-953-0-60816-0}}|location=Zagreb|pages=156–157}}</ref> === Smrt in pogreb === {{multiple image | align = right | image1 = Gravesite of Saint Nikolaj Velimirović in 1993.jpg | width1 = 170 | alt1 = | caption1 = <center>Velimirovičev prvotni grob v Libertyvillu 1993</center> | image2 = Trešnjevica, Crkva Svetog Nikolaja Žičkog 02.jpg | width2 = 161 | alt2 = | caption2 = <center>Sveti Nikolaj Žički — Trešnjevka</center> | image3 = Saint Sava Monastery Cemetery Libertyville Nikolaj Velimirović-2368.jpg | width3 = 161 | alt3 = | caption3 = <center>Njegov grob v Ameriki na istem mestu 2020</center> | footer = <center>Najprej je bil vladika Nikolaj pokopan na ameriškem pokopališču v Libertyvillu. Nato so njegove ostanke po njegovi želji prenesli v rodni Lelić in jih 1991 pokopali v Čelijskem samostanu.</center> }} Velimirović je umrl 18. marca 1956 v ruskem pravoslavnem teološkem semenišču sv. Tihona v občini South Canaan v okrožju Wayne v Pensilvaniji. Po uradni verziji so ga našli mrtvega zjutraj z molitvenikom v roki in naslonjenega na vznožje njegove postelje, ko se je priravljal za bogoslužje, ki bi ga moral voditi tega jutra — in naj bi umrl naravne smrti. Po drugi verziji pa je umrl nasilne smrti in sicer naj bi bil zastrupljen že nekaj ur preden so ga zjutraj našli; vladika so domači našli ležečega na tleh ob postelji s peno na ustih. Zvečer ga je baje obiskal neki menih, s katerim sta se nato dolgo pogovarjala, in mu je celo prinesel kavo, ki pa je Nikolaj iz zdravstvenih razlogov že dalj časa ni pil. Ta menih je nato neznano kam izginil obenem z vladikovim kovčkom. Zgodaj zjutraj se je za njegovo zdravje zanimal vladika Dionizij; to je bilo dokaj nenavadno, saj tega dotlej ni delal. Nato je prišel on sam s skupino Srbov, ki so temeljito premetali njegovo sobo ter odnesli veliko stvari. Ti viri navajajo še druge nenavadne okoliščine in sumijo za umor celo Dionizija. Teh govoric pa uradno niso nikdar potrdili.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/232914/sumnjiva-smrt-vladike-nikolaja-velimirovica|title= Sumnjiva smrt Vladike Nikolaja: Ujutru nađen u vešu pored kreveta, dok mu je iz usta izlazila pena, a noć pre toga...|publisher=stil.kurir.rs|author=Vanja Milenković|place=Beograd|language=sr|date=18. marec 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Drugo podobno izročilo pa pravi: :»Vemo, da je pred tragedijo škofa obiskal moški, oblečen v mantijo (talar). Pogovarjala sta se dolgo, pozno v noč. Zjutraj nihče ni videl skrivnostnega obiskovalca, niti kovčka, ki je pripadal škofu Nikolaju.« Poleg tega so krožile govorice, da je škof v svojem življenju preživel šest poskusov umora, in da je bil po mnenju njegovih smrtnih sovražnikov sedmi uspešen. Srbski pravoslavni duhovnik [[Velibor Džomić]] pa zanika možnost zastrupitve, češ da je vladika zagotovo umrl naravne smrti, saj je bil težek srčni bolnik.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/razonoda/zanimljivosti/224878/uoci-tragedije-vladiku-je-posetio-covek-obucen-u-mantiju-da-li-je-nikolaj-velimirovic-zaista-otrovan/vest.html|title="UOČI TRAGEDIJE VLADIKU JE POSETIO ČOVEK, OBUČEN U MANTIJU..." Da li je Nikolaj Velimirović zaista OTROVAN?|publisher=alo.rs|author=Aleksandar Vulić|place=Beograd|language=sr|date=3. maj 2025|accessdate=22. februar 2026}}</ref> Dodati pa moramo, da obdukcije niso dovolili niti sorodniki niti cerkveno osebje in tako je skrivnost odnesel s sabo v grob. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je bil vladika Nikolaj vseskozi neprikrit antikomunist. Njegovo truplo so pokopali v bližini groba pesnika [[Jovan Dučić|Jovana Dučića]] v samostanu sv. Sava v Libertyvillu v Illinoisu. Iz ruskega samostana sv. Tihona so ga najprej prenesli v srbski samostan sv. Sava in ga 27. marca pokopali blizu cerkvenega oltarja na južni strani; pogrebu je navzočilo veliko število vernikov iz vse Amerike, največ pravoslavnih Srbov. Tudi v domovini so se ga na več krajih spomnili z zvonenjem in zadušnicami, kljub temu, da so ga Titovi komunisti imeli v želodcu in da je vse moralo potekati čimbolj neopazno.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> === Svetništvo === [[File:Nikolaj i Jovan Velimirovic.png|200px|thumb|<center>[[Jovan Velimirović]] (1912-1989) s svojim stricem [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]] pred letom 1941.]]</center> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vedno bolj začelo širiti češčenje škofa Nikolaja, ki je pod komunizmom veljal za sovrađnika št. 1. To se je okrepilo zlasti potem, ko je njegov nečak [[Jovan Velimirović]] (1912-1989) prišel na čelo Šabaško-valjevske škofije. Leta 1987 je skupaj z metropolitom Amfilohijem Radovićem škofa Nikolaja preprosto razglasil za svetnika. Na zasedanje Svetega škofovskega zbora SPC, ki ga je vodil novoizvoljeni patriarh Pavel, so poslali tozadevno prošnjo, ki pa jo je on gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja – med drugim je kadil [[cigarete]].<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Po padcu komunizma pa ni bilo več ovir in so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Amerike ter jih 12. maja 1991 ponovno pokopali v njegovem domačem kraju Leliću pri Valjevem, poleg staršev in nečaka, škofa Jovana Velimirovića, ki je bil tesno vpleten v usodne dogodke, ko je bil izveden Državni udar 27. marca 1941 v [[Beograd]]u, kar so naslednji dogodki označili kot smrtno obsodbo za obstoj Stare Jugoslavije. Njegovi nasprotniki nasprotujejo njegovemu svetništvu, češ da antisemitizem, občudovanje in hvaljenje [[nacizem|nacizma]] ne more biti v skladu z [[evangelij|evangeljskim]] naročilom enakopravnosti, svobodljubnosti in miroljubnosti; nasprotuje pa tudi splošnim [[človekove pravice|človekovim pravicam]]. Temu nasprotovanju lahko pripišemo tudi ta neljub dogodek, ko je med prenosom Nikolajevih posmrtnih ostankov leta 1991 [[Danica Drašković]] — žena znanega srbskega politika [[Vuk Drašković|Vuka]] — po burnem prepiru razbila steklenico ob sogovornikovo glavo.<ref>Tamara Skrozza (15. april 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (v srbščini). Pridobljeno 22. septembra 2023.</ref> 19. maja 2003 ({{OldStyleDate|19. maj|2003|6. maj}}) je Sveti škofovski zbor [[SPC]] razglasil ohridskega in žičkega škofa Nikolaja Velimirovića za [[svetnik]]a in določil, da se ga uvrsti v koledar [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] svetnikov. Bogoslužje v njegovo čast je potekalo v beograjski cerkvi sv. Sava 24. maja istega leta. Ta razglasitev je le še bolj podelila že tako razklano srbsko javnost. Za tiste, ki se strinjajo z njegovo kanonizacijo, je to le potrditev njegove svetosti in vrednosti ter želje samih vernikov, zlasti bogomoljcev. Za nasprotnike pa je to še en "politični" škandal in podpora nekaterim velesrbskim nacionalističnim gibanjem, ki s pravim krščanstvom nimajo veliko skupnega.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Njegov god je na njegov smrtni dan po gregorijanskem koledarju 18. marca ({{OldStyleDate|18. marec|2003|5. marecj}}).<ref name="ROCOR" /><ref name="crkveni" /><ref name="OCA" /> Nekateri pa slavijo njegov praznik tudi na dan njegove kanonizacije, tj. po gregorijanskem koledarju 19. maja.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> === Zanimivosti === ==== Srečanje s Teslom ==== Nikolaj Velimirović in Nikola Tesla sta se spoznala leta 1916 v New Yorku prek Teslovega prijatelja, profesorja [[Paja Radosavljević|Paja Radosavljevića]]. Takrat je bil Nikolaj v političnem poslanstvu v vlogi združitelja Srbov v Ameriki, da bi podprli Kraljevino Srbijo, ki je bila v vojni z [[Avstro-Ogrsko cesarstvo|Avstroogrskim cesarstvom]]. V tej smeri je hotel vplivati tudi na [[Mihajlo Pupin|Pupina]] in Tesla a brezuspešno. Zaradi napetih odnosov med Teslom in Pupinom ter Radosavljevićevega sovražnega odnosa do Pupina je izostala skupna izjava. Velimirović je pozneje pisal Radosavljeviću, da obžaluje, da je sploh poskušal Tesla vmešati v dnevno politiko in da bi bilo greh, če bi takega vedeža odvrnili od njegovega raziskovalnega dela. Ohranila se je zgodba o pogovoru med Teslom in Velimirovićem o podobnosti elektrike in Božje moči, ki sta obe nevidni človeškemu očesu.<ref>{{Cite book|last=Петровић|first=Срећко|authorlink=|title=Православље, бр.1304 од 15. јула, Реч-две са… Презвитер др Оливер Суботић аутор књиге "Тесла: Духовни лик"|year=2021|url=|publisher=СПЦ|pages=35|location=Београд|isbn=}}</ref> Med svojimi ameriškimi obiski se je tako Nikolaj spoprijateljil s tem izumiteljem, rojakom in soimenjakom [[Nikola Tesla|Nikolom Teslom]], o čigar vernosti bi se pa dalo razpravljati; priznal je, da vsak večer moli, vendar čisto na svoj način. Nekoč ga je Tesla povabil v svoj laboratorij, v katerem je brnelo kakih tisoč koles. Na vprašanje, kakšna sila jih poganja, je dobil odgovor, da je to električni tok. Sledilo je novo vprašanje:<br> „Ali bo tvoja znanost odkrila način, kako to električno silo videti s prostim očesom?“ Na nikalen odgovor je sklenil jeromonah:<br> „Zakaj torej ljudje hočejo Boga videti, da bi vanj verovali? Moč obstaja tudi tedaj, kadar je ni mogoče videti.“<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Zanimljiva anegdota izneđu Nikole Tesle i vladike Nikolaja Velimirović. Samo on je mogao da ubedi Nikolu Teslu da Bog postoji: Razgovor dva imenjaka i dan danas se prepričava|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ==== Mleko za pijanca ==== Ruskega duhovnika, ki se je opijanjal, ni odstranil, saj je tudi sam cenil »župsko crno« (črnino); v njej je iskal tolažbo in celo navdih pred svojimi pridigami, ki so jih ljudje poslušali z odprtimi usti. Kmete, ki so prišli tožit nekega pijanega popa, pa je kmalu odpravil z "resnim" spraševanjem: Kaj najraje pije, kdo mu to daje in ali so mu poskušali ponuditi mleka. ==== Marijina prikazovanja ==== Pokvarjenega in neumnega meniha Jova iz samostana pri Ovčarju, ki je tvezil, da se mu je v sanjah prikazala Bogorodica in mu naročila, naj škofa prosi za boljši samostan, je hitro prestregel: »Čudna stvar, oče Jova; tudi meni se je prikazala Devica in mi strogo naročila, da ne smem verjeti očetu Jovu, ko pride prosit kaj v njenem imenu.« ==== Kateri Jožef? ==== Na zborovanjih vernikov je stal sredi množice, in potrpežljivo poslušal sanjska pripovedovanja bradatih kmetov in pobožnih kmetic. To je duhovnika in kateheta Sava Bankovića tako zgrozilo, da je živčno prosil Nikolajevega sošolca, metropolita Josifa iz Užic, naj posreduje, da se mu ti bogomoljci ne bodo lagali, na kar ga je Josif pomiril: "Nikar se ne boj, oče Savo! Ne lažejo se oni Nikolaju, ampak se on laže njim!" Isti metropolit Josif je takoj po osvoboditvi moral nadomeščati odsotnega patriarha Gavrila in medtem izdal poslanico, ki se novi oblasti ni ravno dopadla. Zato je Titova »omladina« pridrvela pred patriarhijo in vpila: "Dole Josif!" ("Proč z Jožefom!") Starec pa se ni pustil zmesti, ampak je z balkona prosil mlade za besedo: „Nikar tako, otroci! Ne napadajte tega svetega imena. Navsezadnje, ime katerega Jožefa vpijete? [[Josif Stalin|Josifa Visarionoviča Stalina]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] ali mene?“ Spogledovali so se med seboj in v tišini drug za drugim odhajali. ==== Zmanjkalo je toka ==== Med enim od Nikolajevih predavanj v Ameriki po Drugi svetovni vojni je nenadoma ugasnila luč in občinstvo je začelo protestirati. Ko se je dvorana po desetih minutah spet razsvetlila, je nadaljeval »Zviti Valjevec«: „Bratje in sestre, Američani! Težko vam je bilo deset minut ostati v temi; lahko si predstavljate, kako je z mojim ljudstvom, ki že deset let tarna v bedi in v temi! Zdaj razumete, zakaj vas prosim, da nam priskočite na pomoč.“ Nekateri sumijo, da je škof namerno povzročil ugasnitev luči – da bi se hkrati norčeval iz sodobne tehnologije in ameriške politike, pa tudi spodbudil dobrosrčnost, ki se je pokazala v pošiljanju povojnih paketov v domovino. ==== Kdo bo zmagal? ==== Med vojno je bil priprt skupaj s patriarhom in škofi v vojvodinskem samostanu Vojlovici. Nemci so jim postavili vprašanje – vedoč da so znani po tem, da se ne ukvarjajo le z verskimi, ampak tudi s političnimi vprašanji – naj povedo, kdo bo v tej vojni zmagal. Vsi so sklonili glave, češ da ne razumejo nemško. Nikolaj pa: »V tej vojni bo zmagala sila, ki bo prijateljska do srbskega ljudstva. Naše ljudstvo je maloštevilno, a veliko po svoji zgodovini in po svoji moralni moči. Poskusite, gospodje, biti dobri do tega ljudstva, da vam bo naklonjeno, pa boste zmagali.«<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Avto je vžgal ==== Okoli samostana [[Ljubostinja|Ljubostinje]] prehaja s kolena na koleno o škofu Nikolaju iz časov Druge svetovne vojne naslednje izročilo: "Nekoč so Nemci ob zori prišli, da bi škofa odpeljali na zaslišanje v [[Kruševac]]. Džip pa, s katerim so se pripeljli, ni hotel vžgati. Trudili so se in jezili, vendar so po nekaj neuspelih poskusih prenehali. Ko je videl, da so nemočni, je škof prebral molitev in džip blagoslovil. Nato je dal znak, da lahko znova poskušajo – in džip je vžgal." <ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> ==== "Ne bova se več videla" ==== Škof [[Atanasij Jevtić]] je na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] 2020 o škofu Nikolaju povedal tale dogodek, ki ga on smatra za čudež: Njegov nečak Tiosav je odpadel od vere in se pridružil komunistom, in ko so Nikolaja odpeljali v Dachau, mu je rekel: "Ne bova se več videla." Nečak se je pozneje predomislil, se zavedel svojih korenin in se spreobrnil; kot sorodnik je lahko zahteval, da se naj Nikolajevo telo vrne v domovino. Tiosav se je na vse kriplje trudil, da bi mu pripravil v Leliću kar se da slovesen sprejem. Tudi patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] je prišel na sprejem. Tiosav pa, ki je delal vso noč, je šel spat ob petih zjutraj, da bi se malo spočil. In se ni več zbudil, zato ni videl Nikolaja – njegovih relikvij. Tako so se uresničile Nikolajeve besede: »Ne bova se več videla.«<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović – „oči koje su Boga gledale“|publisher=politicki.rs|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Beseda izgovorena 03. maja 2020. u Manastiru Tvrdoš. Izvor: Žički blagovesnik, oktobar-decembar, 2020</ref> == Ocena == === Literarna kritika === [[File:Manastir_Lelić,_Valjevo,_001.jpg|thumb|200px|<center>[[Samostan]] [[Lelić]] je ustanovil [[Nikolaj Velimirović]]<ref>{{Cite web |date=2019-05-03 |title=Lelić, zadužbina svetog Nikolaja Žičkog |url=https://p-portal.net/lelic-zaduzbina-svetog-nikolaja-zickog |access-date=2024-07-31 |website=P-portal |language=hr}}</ref>]]</center> Škof [[Amfilohij Radović]] — ki se je šolal na katoliških rimskih vseučiliščih in mu ni mogoče očitati protikatoliške usmerjenosti podobne Nikolajevi — priznava uspeh Velimiroviću in ga pripisuje njegovi visoki izobrazbi, sposobnosti dobrega pisanja in poznavanja evropske kulture.<ref>Radović, A. "Bogočovječanski etos Valdike Nikolaja" in Jevtić, A., ''Sveti Vladika Nikolaj Ohridski i Žicki'' (Kraljevo, Žiča 2003)</ref> Literarni kritik [[Milan Bogdanović]] pa trdi, da vse, kar je Velimirović napisal po svojih ohridskih letih, ni bilo nič drugega kot objava vzhodnopravoslavnega kanona in dogme. Bogdanović ga ima za [[konservatizem|konservativca]], ki je enostransko poveličeval pravoslavno Cerkev in njene obrede kot tudi ustanovo.<ref>Bogdanovic, M, ''Knjizevene Kritike I'' (Beograd 1931), p. 78.</ref> Drugi pravijo, da je v pravoslavno misel vnesel bore malo novosti.<ref>Djordjevic, M, "Povratak propovednika", Republika No. 143-144, July 1996.</ref> To opravičujejo z njegovo dogmatično in pravniško usmerjenostjo v duhu svetega [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]], ki pravi: "Zato ne učim o tem ničesar, kar je moje. Na kratko izražam misli in besede, ki so jih prenesli bogaboječi in modri možje."<ref>{{cite web|url=http://www.saintnicodemos.org/articles/loveintruth.php |title=Saint Nicodemos Publications |website=Saintnicodemos.org |access-date=30 March 2016}}</ref> Malo tega prvotnega splošnokrščanskega duha pa vsebuje knjiga, ki jo je napisal v ječi pod naslovom "Skozi zaporniško okno"<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>. V njej se zdi, da je on sam pod vplivom iste [[ateizem|brezbožno]]-[[liberalizem|svobodomiselne]] in [[nacionalizem|nacionalistične]] miselnosti, ki jo enostransko očita "Zahodu", protestantizmu in Katoliški Cerkvi na čelu s [[papež Pij IX.|papežem Pijem IX.]]<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28.60.71}}</ref>, da bi bolj povzdignil vrednost pravoslavja. Tu ni nobenega prizanašanja ne vladarjem, ne filozofom in ne papežem; na neki način je ta izrazito sovražni govor manipulacija z občinstvom, ki že itak poseduje predsodke proti Zahodu, katoliški Cerkvi in papežu. Vladika ima v želodcu poimensko zlasti Napoleona, Nietzscheja in Pija IX., o katerih pravi dobesedno, da so vsi trije antikristi: {| |- ! Car antihrist, Papa natihrist, Evropski filosofi antihristi<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28}}</ref> ! Cesar antikrist, Papež antikrist, Evropski filozofi antikristi |- | <blockquote> Car antihrist predstavlja početak devetnaestog veka. Papa antihrist predstavlja sredinu devetnaestog veka. Evropski filosofi antihristi (iz ludnice) predstavljaju kraj devetnaestoga veka. Bonaparta, Pijus, Niče. Tri kobna imena, trojice najtežih bolesnika, nasleđene bolesti. </blockquote> | <blockquote> Cesar [[antikrist]] predstavlja začetek devetnajstega stoletja. Papež antikrist predstavlja sredino devetnajstega stoletja. Evropski antikristi – filozofi iz norišnice – predstavljajo konec devetnajstega stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]], [[papež Pij IX.|Pij]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]]. Tri usodna imena, trije najhujši bolniki s podedovanimi boleznimi. </blockquote> |} Leta 1960 je patriarh Srbske pravoslavne cerkve [[German Đorić|German]] (1899–1991) podprl odločitev [[sveti sinod|sinoda]] [[SPC]] o ponatisu Velimirovićevega ''„Ohridskega prologa“'' iz leta 1928. Ne čudi, da sta dve tiskarni naročilo zavrnili, saj je bilo takrat zelo ovirano izdajanje kakršnekoli verske vsebine: Ta knjiga pa je bila lahko objavljena šele po pregledu celotnega besedila, odstranitvi spornih odlomkov ter tudi Velimirovićevega imena, naslov pa je bil spremenjen v ''Žitije svetih („Življenja svetnikov“)''.<ref>{{navedi knjigo|author= Klaus Buchenau |title= Orthodoxie und Katholizismus in Jugoslawien 1945–1991. Ein serbisch-kroatischer Vergleich. Band 40 von Balkanologische Veröffentlichungen Osteuropa-Institut der Freien Universität Berlin|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|ISBN=978-3-447-04847-7|place=Berlin|year=2004|page=261}}</ref>. === Antisemitizem === [[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|200px|<center>[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Velimiroviča]] in [[Justin Popović|Justina Popoviča]] v [[samostan]]u [[Vavedenje]] na [[Beograd|beograjskem]] [[Senjak]]u]]</center> Pri svetem Nikolaju bode najbolj v oči nekrščanski, krivični in žaljivi [[antisemitizem]], ki preveva zlasti celotno delo "Skozi jetniško okno". Tam se vrstijo očitki Judom, da so obsodili in ubili Kristusa "obsedeni od smrdljivega Satanovega duha", in da so se "izkazali za hujše nasprotnike Boga kot pogan Pilat", kajti "tako jih uči njihov oče [[demon|hudič]]", ki "jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]."{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> [[Zgodovinar]]ji se strinjajo v ugotovitvi, da ne samo ta, ampak celo več Velimirovićevih zapisov in javnih govorov vsebuje izrazito [[sovražni govor]], usmerjen proti Judom.<ref>{{cite news|title=Antisemitism and Jewish Identity in Serbia|publisher=Hebrew University of Jerusalem|year=1997|author=Sekelj, L.|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism}}, acta no. 12</ref><ref>{{cite journal|year=2004|title=From ''traitor'' to ''saint'' in public memory: the case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović´|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism|publisher=The Hebrew University of Jerusalem|author=Byford, J.}}, acta no. 22</ref><ref>{{cite news|url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=341695|title=Sporno slovo u crkvenom kalendaru|date=29 May 2003|newspaper=[[Vreme]] No. 647|author=Kostic, S.}}</ref> #Omeniti velja, da prvi pisni zapis o Velimirovićevem antisemitizmu sega več kot desetletje pred začetkom druge svetovne vojne, v »Zgodbo o volku in jagnjetu«, ki jo je pridigal leta 1927 v ZDA. V povzetku socialni psiholog [[Jovan Byford]] (*1973) opaža, da je v tej zgodbi Velimirović „judovske voditelje v Jeruzalemu« v času križanja označil za »volkove«, katerih krvoželjnost do Božjega jagnjeta je podžigal njihov »bogosovražni nacionalizem«“.{{sfn|Byford|2008|p=43}} <ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref>To lahko kaže na namen, da je Velimirović uporabil to zgodbo kot »potrditev« svojih protijudovskih stališč v spodbudo svojim privržencem, ki jo v tem smislu še danes tako razlagajo, kot na primer vodja „Obraza“ [[Mladen Obradović]] ki pa v obrambo pravi, da Velimirovićeve besede le odmevajo tisto, kar je bilo zapisano že v zgodnjih krščanskih besedilih, kjer sam Jezus pravi farizejem, da so "gadja zalega"<ref>Mt 12,34</ref> ali da „je njihov oče hudič“<ref>Jn 8,44</ref>.{{sfn|Byford|2008|p=175}} #V govoru, ki ga je leta 1936 imel v samostanu Žiča, je Velimirović pred uglednim občinstvom, v katerem je bil tudi jugoslovanski premier [[Milan Stojadinović]], spregovoril o judovstvu kot grožnji krščanstvu. Velimirović je v tem govoru obtožil Jude [[teorija zarote|teorije zarote]], češ da vodijo tajno, usklajeno prizadevanje proti krščanstvu in "veri v pravega Boga".{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} # Poleg tega Byford prepoznava antisemitizem v Velimirovićevih „Indijskih pismih“, v katerih lik Judinje upodablja Satana. Omeniti velja, da je ta primer spet povezan z teorijo zarote, saj Velimirović opisuje žensko kot zagovornico "vseh destruktivnih in tajnih združenj, ki kujejo zaroto proti krščanstvu, veri in državi."{{sfn|Byford|2008|p=45}} #V zadnjih letih druge svetovne vojne v že omenjeni knjigi »Кроз тамнички прозор/Kroz tamnički prozor«<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|publisher=Глас Цркве/Glas Crkve|author=Nikolaj Velimirović|place=Valjevo|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>pravi, da ponovimo: da so Judje, »ki jih je zadušil smrdljivi duh Satana«, obsodili in ubili Kristusa. Nadalje piše, da so se »Judje izkazali za hujše nasprotnike Boga kot poganski Pilat«, kajti »tako jih uči njihov oče hudič«, ki »jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus |Jezusu Kristusu]]«.{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> Poleg že omenjenih hudodelstev pa Velimirović „Žide“ „krivi“ prav za vsakršno zlo skozi zgodovino: Hudič je Jude naučil ne le, kako se postaviti po robu Kristusu, ampak „jih je skozi stoletja učil, kako se boriti proti Kristusovim sinovom – [[kristjani|kristjanom]]“.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} Evropa ne ve za ničesar drugega kot za tisto, kar ji Judje postrežejo kot znanje. Ne verjame ničemur drugemu kot tistemu, kar ji Judje ukažejo verjeti. Ne pozna vrednosti ničesar, dokler Judje ne vsilijo svoje lastne mere vrednot; vse sodobne ideje, vključno z demokracijo, stavkami, socializmom, ateizmom, versko strpnostjo, pacifizmom, globalno revolucijo, kapitalizmom in komunizmom, so izumi Judov oziroma njihovega očeta, hudiča.{{sfn|Byford|2008|p=45}}<ref>{{cite book|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=83}}</ref> === Nacionalizem === Bolj kot Judje, protestantizem ali papeštvo sta ne le pravoslavju, ampak tako krščanstvu kot veri nasploh škodovala [[marksizem]] s svojim bojevitim [[ateizem|ateizmom]], kakor tudi [[nacizem]] s svojim surovim [[rasizem|rasizmom]]. Nenavadno je res, da se škof Nikolaj ni obrnil proti preganjalcem, ampak zoper neusmiljeno preganjane in v [[holokavst]]u surovo morjene nedolžne jude v sodobni knjižici "Skozi jetniško okno". Menijo, da je pravi anahronizem obračunavanje z žrtvami ravno v času njihovega najhujšega preganjanja in iztrebljanja. Zaradi njegovih pohval Hitlerju ga imajo nekateri celo za ljubitelja "velikega nemškega voditelja" in njegovega nacizma, čeprav je bil nekaj časa tudi sam preganjan in zaprt.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Veliko večji vpliv kot "Židje" pa je res imela na sodobno miselnost okultistka [[Helena Blavatska]], katere zmešane ideje o "korenskih rasah" in o "teoriji spolov" še danes burijo duhove. Med svojimi raznorodnimi predniki pa ni imela Judov, ampak pravoslavne [[Rusi|Ruse]] in protestantske [[Nemci|Nemce]]. Čudi, da njenega delovanja Velimirović nikjer ne omenja, čeprav se je med študijem poglabljal tudi v indijsko miselnost in mu ni moglo ostati neopazno, da je delovala načrtno zoper krščanstvo pod vplivom [[čarovništvo|čarovništva]] in [[demon|hudiča]], kar soustanoviteljica [[teozofija|teozofije]] odkrito sama priznava; to potrjuje tudi njen okultni časopis z izzivalnim naslovom "Lucifer".<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> Pod pretvezo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti, se je dvignila zlasti zoper krščanstvo, tudi pravoslavno.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali izmišljeni „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; zaradi plagijatov, laži in goljufij je morala celo pobegniti iz [[Indija|Indije]], kamor se ni več vračala. Različni avtorji, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomijo o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} Pod njen vpliv je prišel tudi naš sicer nesebični, vendar naivni rojak in učenjak, poliglot in izumitelj [[Ivan Benigar]], "rešitelj [[Mapuči|Mapučev]]" — pa tudi "oče indijskega naroda" Gandi. V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplival stik s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u, osebno srečanje z Blavatsko ter branje njenih del. Ko je bil že na tem, da priporoča svojim rojakom Jezusov govor na gori in da morebiti tudi sam postane kristjan, ga je prav to srečanje v času prelomnih odločitev odvrnilo od krščanstva. Takole pravi on sam: „Proti koncu drugega leta svojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Predstavila sta me tudi Madame Blavatsky in sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Po tem branju ''ni več verjel krščanskim misijonarjem.''<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) sicer opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice. Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije ter jo ne brez razloga imenujejo "mater nacizma".<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Očeta nacizma [[Adolf Hitler|Hitlerja]] pa je že 1935 Velimirović v slovesnem govoru na Kolarčevi univerzi 1935 takole veličal: {| |- ! Poštovanje nemačkom Vođi<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ! Spoštovanje nemškemu Voditelju |- | <blockquote> "Ipak se mora odati poštovanje sadašnjem nemačkom Vođi, koji je kao prost zanatlija i čovek iz naroda uvideo da je nacionalizam bez vere jedna anomalija, jedan hladan i nesiguran mehanizam. I evo u XX veku on je došao na ideju svetoga Save, i kao laik poduzeo je u svom narodu onaj najvažniji posao, koji priliči jedino svetitelju, geniju i heroju." </blockquote> | <blockquote>"Kljub temu je treba izkazati spoštovanje sedanjemu nemškemu voditelju, ki je kot preprost obrtnik in človek iz ljudstva uvidel, da je nacionalizem brez vere anomalija, hladen in negotov mehanizem. In tukaj v 20. stoletju se je domislil ideje svetega Sava in se kot laik lotil najpomembnejšega dela med svojim ljudstvom, ki se spodobi le za svetnika, genija in junaka." </blockquote> |} Pod tem "najpomembnejšim delom" neredki podrazumevajo preganjanje Judov, ki so ga začeli nacisti takoj po prevzemu oblasti 1933. Postavlja se ključno vprašanje: Kako je mogoče, da je človek s takimi nekrščanskimi nazori lahko bil prištet med krščanske svetnike in vzornike miru, enakopravnosti in sožitja današnjemu rodu?<ref>{{cite web|url=https://www.cdm.me/kolumne/bursac-sta-ocekivati-od-drzave-koja-seta-kosti-vladike-nikolaja-ljubitelja-hitlera/|title=Šta očekivati od države koja šeta kosti vladike Nikolaja, ljubitelja Hitlera?|publisher=CdM|author=Dragan Bursać|place=Podgorica|language=cnr|date=25. maj 2023|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Pri škofu Nikolaju sta politika in vera tako neločljivo povezani, da ju ni mogoče ločevati, saj je „leta 1914 kot menih s križem v roki vodil srbske vojake v boju za osvoboditev (tj. osvojitev od druge države) [[Zemun]]a, leta pozneje pa se je boril za osvoboditev duše in za širitev duhovnih meja Srbije“, kot pravi o njem lipljanski škof Dositej. Lahko verjamemo tudi srbskemu rusofilu [[Nenad Popović|Nenadu Popoviću]]<ref>Nenad Popović (*30. september 1966) je sedanji (2026) minister brez fotelja v srbski vladi</ref>, da temelj vsega Nikolajevega delovanja ni bil toliko [[Jezus Kristus|Kristus]], kot pa od njega ustanovljeno „Svetosavstvo in Kosovska zaveza«.<ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title=Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=Una TV|author=Luka Vujović|place=|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> === Ekumenizem === [[File: Crkva Sv Georgija i eparhijski dom Valjevo 15.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] pred cerkvijo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] v [[Valjevo|Valjevem]]]]</center> Njegov pogled na svet lahko delimo vsaj na dve prelomni obdobji, v katerih je imel tudi glede ekumenizma pravzaprav nasprotujoče si mnenje. V prvem obdobju - med študijem v beligrajskem bogoslovju in med pridobivanjem doktorskih naslovov v Švici, je med drugim tudi ekumenizmu dajal velik pomen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Prav nasprotne poglede pa je začel zagovarjati po svoji vrnitvi iz Rusije, ki jih je na neki način najbolj strnil v svojih razmišljanjih "Skozi jetniško okno": tam pa mu je skrajnje sumljivo vse, kar prihaja z "Zahoda".<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref> Morda sicer ne drži popolnoma, vendar ni brez osnove nenavadna trditev, da "Nikolaj ni bil le duhovnik, temveč najprej nacionalist, in to srbski, nato politik, in to srbski. Vera in cerkev sta mu služili le kot sredstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Če upoštevamo to opazko, potem lažje dojamemo, da je bil tudi Velimirevićev [[ekumenizem]] čisto svojevrsten tako kot sploh njegova osebnost. Najprej ga smemo razumevati v smislu ekumenskega gibanja v začetku 20. stoletja, ki se je začelo med protestanti za večjo povezavo med njihovimi razdrobljenimi skupnostmi; takih svobodomiselnih pogledov je bil že v bogoslovju v povezavi s protom Aleksom; s temi teženji pa se je srečeval tudi med svojim študijem v Nemčiji in Švici. Opazujemo pa lahko, da je sicer kazal naklonjenost do [[anglikanci|anglikancev]]; ni pa poznal vesoljnega ekumenizma v smislu svetopisemske edinosti ali katoliških poskusov zedinjenj skozi zgodovino, še manj pa v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962-1965), ki si je sicer postavil za enega glavnih ciljev večje spoštovanje, odpravo predsodkov in povezanost ter sodelovanje, predvsem pa „pospeševanje edinosti med vsemi [[kristjani]]“, na kar cika že sam latinski naslov odloka o ekumenizmu „Unitatis redintegratio“ — „Obnovitev edinosti“. (E 1,1)<ref>{{navedi knjigo|author=|title=Koncilski odloki. Odlok o ekumenizmu [[Unitatis redintegratio]]|place=Ljubljana|year=1980|publisher=Nadškofijski ordinariat |page=233}}</ref> Izraz »[[ekumenizem]]« je med pravoslavci dandanes nasploh postal zelo čustveno nabit, sprejeman ali zavračan, odvisno od tega, na kateri strani ekumenskega dialoga se nahajate in sega od [[morala|moralno]]-[[politična neoporečnost|politične neoporečnosti]] pa vse do suma [[herezija|herezije]] oziroma krivoverstva.<ref>{{cite web|url=https://orthochristian.com/87573.html|title=St. Nikolai Velimirovic and St. Justin Popovic on Ecumenism|publisher=OrthoChristian.Com |author=Julija Vidovic|place=|language=en|date=11. oktober 2015|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Ena glavnih značilnosti njegovega delovanja je bilo podpiranje enotnosti vseh [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodnih pravoslavnih cerkva]] in vzpostavljanje še posebej dobrih odnosov z angleško govorečimi [[protestanti]], tako z [[anglikanci|Anglikansko skupnostjo]] v Angliji, kakor tudi z Episkopalno krščansko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Ni dvoma, da je to bližino in sorodnost poudarjal predvsem zaradi političnega zavezništva med Prvo svetovno vojno in svoje posebne politično-narodnostne misije prav v tem smislu, ki je bila več kot uspešna.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=KYHkAAAAMAAJ&q=serbian&pg=PR114|title=The Living Church|date=1946|publisher=Morehouse-Gorham Company|language=en}}</ref> Zanimivo, da je v mladosti bil tako izrazito ekumensko in prozahodno usmerjen, da ga je cerkveni predstojnik metropolit [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] — pozneje prvi patriarh 1920. leta iz šestih skupnosti sestavljene [[SPC]] — po končanih študijah in dveh doktoratih v „zahodni katoliški Evropi“ poslal na „prevzgojo“ v Rusijo, da bi se tam „opravoslavil“.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=14}}</ref> Verjetno je neprikrita protikatoliška in protizahodna ost v njegovem pisanju in delovanju vsaj deloma posledica tega "spreobrnjenja" in "pranja možganov". Ko mu je bilo namreč po končanem bogoslovju kot odličnemu dijaku ponujeno, da lahko nadaljuje študije v Rusiji, je na vso silo hotel na Zahod in je raje čakal, dokler ni dobil tovrstne štipencije. Najprej je obiskoval dva semestra na protestantski fakulteti v Nemčiji, nato pa nadaljeval na starokatoliški bogoslovni fakulteti v švicarskem Bernu — obe krščanski skupnosti pa imata v svojem učenju tudi protikatoliško ost.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Zaradi odlične zahodne izobrazbe so že mladega Nikolaja dojemali preprosti ljudje kot naprednega svobodomiselnega teologa, ki se je korenito razlikoval od meril takratne srbske „[[konservatizem|starokopitno]]“ in "[[rusofilstvo|rusofilsko]]" vzagjane duhovščine in njenega vodstva; zato je bil priljubljen ne le pri množicah, temveč tudi pri izobraženih mestnih slojih in politični eliti – ne pa pri svojih kolegih.<ref name="Denial 24">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 23}}</ref> Njegovi sodobniki so ga videli kot anglofila, ki bi pod vplivom protestantske teologije lahko posodobil tudi Srbsko pravoslavno cerkev.<ref>{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 24}}</ref> Nedvomno je na Nikolajevo "katoliško" in "zahodno" usmerjenost vplivalo vsestransko branje zahodnih pisateljev, pa tudi njegovo poreklo in odkritosrčno verno domače okolje. Znana družina Velimirovićevih namreč izvira od katoliškega [[Hrvati|Hrvata]] Antonija oziroma Anteja Jovanovića, ki se je v valjevski okraj priselil iz [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in še danes se ta zaselek v Leliću imenuje "Bošnjaki". Antonij je bil župan podgorskega okrožja in ena najvidnejših osebnosti v takratni [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]. Pokopali so ga pred severnimi vrati samostana Ćelije; njegov grob s kamnito ploščo in rdečim marmornatim križem — rdeči marmor je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju — je do danes dobro ohranjen. Priimek Velimirović pa izvira od Antonijevega sina Velimirja.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Po izbruhu Prve svetovne vojne se je srbska vlada s kraljem vred umaknila v [[Niš]]. Od tam je predsednik [[Nikola Pašić]] poslal aprila 1915 Nikolaja, ki je imel že iz študijskih časov odlične zveze z anglikanci, v Združene države Amerike, da bi podpiral srbsko zadevo.<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Denial 24"/><ref>{{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Belgrade | isbn= 978-8-67208-117-6 }}</ref> V Angliji je Nikolaj imel javna predavanja posvetnemu občinstvu na univerzah v Cambridgeu, Londonu, Edinburghu, Birminghamu, pa tudi vernikom po različnih anglikanskih cerkvah, vključno s cerkvijo sv. Marjete v Westminstrski opatiji, župnijsko cerkvijo britanskega parlamenta in katedralo sv. Pavla, pri čemer je njegova udeležba v procesiji po bogoslužju veljala za najvišjo čast za tujo versko osebnost.<ref name="Denial 27">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 27}}</ref> Njegovi govori so bili v valu prosrbske evforije v Angliji dobro sprejeti, njegova osebna privlačnost in govorniška spretnost pa sta zbirali velike množice. To mu je omogočilo sklepanje prijateljstva tudi z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi osebnostmi.<ref name="Denial 27"/> Zaradi Nikolajevih prizadevanj za izboljšanje anglikansko-pravoslavnih odnosov njegovi prijatelji sicer niso uspeli v nameri, da bi mu podelili častni doktorat iz teologije na Lambethu;<ref name="Denial 28">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 28}}</ref> ob njegovem odhodu pa mu je vendarle canterburyjski nadškof [[Randall Davidson]] podaril naprsni križ z zlato verižico v znamenje osebnega prijateljstva in skupnega prizadevanja za ekumensko enotnost.<ref name="Denial 29">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 29}}</ref> V svojih govorih med bivanjem v Angliji je Nikolaj poleg verskih obravnaval predvsem politične teme. Zagovarjal je jugoslovansko idejo o ustanovitvi južnoslovanske države in trdil, da so Jugoslovani – Srbi, Hrvati in Slovenci – »isti narod po jeziku, krvi, usodi in željah«. Krvi, jeziku in političnemu interesu je Velimirović dodajal še skupno vero v Kristusa,<ref name="Denial 29"/>saj je takrat še verjel, da verske razlike med pravoslavci in katoličani niso nepremostljiva ovira za južnoslovansko enotnost, in celo hvalil delo katoliškega škofa [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerja]] – enega od navdušenih očetov ideje o južnoslovanski enotnosti in bratstvu. Njegova politična stališa kot tudi njegov ekumenizem pa moramo sprejemati slej ko prej s pridržkom. Že zagovarjanje jugoslovanstva v Angliji je narekovalo tovrstno razpoloženje prebivalstva, kočljiv mednarodni položaj sredi negotovosti Prve svetovne vojne, kakor tudi uradna smer [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], katere predstavnik je bil in je "tako moral govoriti", da je nabiral med poslušalstvom simpatizerje, dobrotnike in vojaške prostovoljce. Medtem pa je bil sam osebno dejansko sumničav tako do jugoslovanstva, kakor tudi do katolištva kot »najbolj konzervativne med zahodnimi religijami«. To je bruhnilo najbolj na dan za časa [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ko je javno sicer izražal svojo podporo konkordatu, ki je bil 1935 sklenjen z Vatikanom, v zasebnih pogovorih pa je spodbujal na prekinitev odnosov z Rimom in ustanovitev od Vatikana neodvisne jugoslovanske katoliške cerkve; nadalje je javno trdil, da bosta obe veri v prihodnji Jugoslaviji enakopravni, v zasebnih pogovorih pa je hujskal sovernike, češ da pravoslavna cerkev nikakor ne sme dovoliti, da bi izgubila status državne vere, ki ga je v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] uživala uradno, v "Kraljevini Jugoslaviji" pa neuradno.<ref name="Denial 30">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 30}}</ref> == Navedki == {{navedek|''Кад се човек окрене лицем к Богу, сви путови воде Богу. Кад се човек окрене лиццем од Бога, сви путови воде у пропаст. Ко се одсутно одрече Бога, и речју и срцем, тај не може ништа у животу учитинит, што не би водило његовом потпуном разорењу, и телесном и душевном. Зато се не жури да тражиш џелата безбожнику. Он га је нашао сам у себи, поузданијег него што му га сав свет може дати./Kad se čovek okrene licem k Bogu, svi putovi vode Bogu. Kad se čovek okrene licem od Boga, svi putovi vode u propast. Ko se odsutno odreče Boga, i rečju i srcem, taj ne može ništa u životu učinit, što ne bi vodilo njegovom potpunom razorenju, i telesnom i duhovnom. Zato se ne žuri da tražiš dželata bezbožniku. On ga je našao sam u sebi, pouzdanijeg nego što mu ga sav svet može dati.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=2}}</ref><br>'''Ko človek obrne svoj obraz k Bogu, vse poti vodijo k Bogu. Ko človek odvrne svoj obraz stran od Boga, vse poti vodijo v pogubo. Kdor hote zanika Boga, tako z besedo kot s srcem, ta ne more v življenju storiti ničesar, kar ne bi vodilo v njegovo popolno pogubo, tako telesno kot duhovno. Zato ne hiti z iskanjem krvnika za brezbožnika; našel ga je v sebi: zanesljivejšega, kot mu ga lahko da ves svet.''' }} {{navedek|''Од свих грехова блуд је најизразитији и најпотпунији сатанизам. Блуд је најдиректнији и најближи пут помрачења ума. Блуд је као отровни микроб што целу душу претвара у трулеж./Od svih grehova blud je najizrazitiji i najpotpuniji satanizam. Blud je najdirektniji i najbliži put pomračenja uma. Blud je kao otrovni mikrob što celu dušu pretvara u trulež.''<ref>{{cite web|url=https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|title=Nikolaj Velimirović citati|publisher=citiram.net|author=Nikolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806164145/https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|url-status=dead}}</ref><br>'''Od vseh grehov je nečistovanje najizrazitejši in najpopopolnejši satanizem. Nečistovanje je najneposrednejša in najbližja pot do pomračitve razuma. Nečistovanje je kot strupen mikrob, ki vso dušo spreminja v trohnobo.'''}} {{navedek|''Велиш, да хоћеш слободу? Онда мораш стати уз Бога против себе... Ако не победиш себе, ти ћеш свима својим осталим напорима успети једино да ускаћеш из једне тамнице у другу, из једног кавеза у други. Слобода друштвена, и слобода национална, и слобода државна, и слобода интернаионална, без особођења од себе самог, само су заводљива и лажљива имена разних тамница, разноликих кавеза. Ослободи се себе самог, и бићеш ван свих тамница и кавеза./Veliš, da hoćeš slobodu? Onda moraš stati uz Boga protiv sebe... Ako ne pobediš sebe, ti ćeš svima svojim ostalim naporima uspeti jedino da uskaćeš iz jedne tamnice u drugu, iz jednog kaveza u drugi. Sloboda društvena, i sloboda nacionalna, i sloboda državna, i sloboda internacionalna, bez oslobođenja od sebe samog, samo su zavodljiva i lažljiva imena raznih tamnica, raznolikih kaveza. Oslobodi se sebe samog, i bićeš van svih tamnica i kaveza.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=79.80}}</ref><br>'''Praviš, da si želiš svobode? Potem moraš pristopiti ob Boga proti sebi... Če ne premagaš sebe, ti bo z vsemi drugimi prizadevanji uspelo le skakanje iz enega zapora v drugega, iz ene kletke v drugo. Družbena, narodna, državna in mednarodna svoboda — brez osvoboditve od samega sebe —, so le zapeljiva in lažniva imena za različne zapore, različne kletke. Osvobodi se samega sebe, in boš zunaj vseh zaporov in kletk.''' }} {{navedek|''„О три предмета не жури да говориш: О Богу - док не учврстиш веру у њега, о туђем греху - док се не сетиш свога, и о сутрашњем дану - док не сване.“''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=4}}</ref>/''"O tri stvari ne žuri govoriti: O Bogu - dok ne utvrdiš veru u Njega, о tuđem grehu - dok se ne setiš svoga, i o sutrašnjem danu - dok ne svane."''<ref>{{cite web|url=https://sensa.mondo.rs/budjenje-duse/srecan-zivot/a16658/Vladika-Nikolaj-Velimirovic-vazna-zivotna-lekcija-budite-pazljivi-kada-govorite-ove-3-stvari.html|title=Vladika Nikolaj Velimirović - važna životna lekcija: budite pažljivi kada govorite ove 3 stvari. Mudra poruka Vladike Nikolaja Velimirovića!|publisher=sensa.mondo.rs|author=|place=Beogad|language=sr|date=31. julij 2019|accessdate=7. marec 2026}}</ref><br>'''"Ne hiti govoriti o treh stvareh: o Bogu - dokler ne utrdiš vere vanj, o grehu drugih ljudi - dokler se ne spomniš svojega, in o jutrišnjem dnevu – dokler ne zasvita."''' }} {{navedek|''Чувај веру, шта год да се деси. И чекај док љубав не произиђе из вере. Ако изгубиш љубав, изгубио си много, ако изгубиш веру, изгубио си све.<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=70}}</ref>/ Drži veru pošto-poto. I čekaj dok ljubav iz vere ne nikne. Izgubiš li ljubav, izgubio si mnogo, izgubiš li veru, izgubio si sve.''<ref>{{cite web|url=https://edukacija.rs/izreke-i-citati/nikolaj-velimirovic|title=Citati i izreke – Nikolaj Velimirović|publisher=edukacija.rs|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>'''Ohrani vero za vsako ceno. Počakaj, da iz vere vznikne ljubezen. Če izgubiš ljubezen, si izgubil veliko, če izgubiš vero, si izgubil vse.'''}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] *[[Konkordatna kriza]] == Njegova dela == === Objavljena književna dela === Velimirović je objavil veliko književnih del duhovne vsebine. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo tiskanje njegovih del v Jugoslaviji prepovedano. Šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so njegove spise spet začeli tiskati tukaj, pred tem pa je bil tisk omejen na tujino oziroma na „rasejanje“ („diasporo“). {| |- valign=top | * ''Успомене из Боке/Uspomene iz Boke (Spomini iz Boke)'', 1904. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-boka.html] * ''Француско-словенска борба у Боки которској 1806-1814/Francusko-slovenska borba u Boki Kotorskoj 1806.-1814. (Francosko-slovanska borba v Boki Kotorski 1806-1814)''. * ''Религија Његошева/Religija Njegoševa (Njegoševa vera)'', 1911. * ''Изнад греха и смрти/Iznad greha i smrti (Nad grehom in smrtjo)'', 1914. <ref>[https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf Iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf]</ref> * ''Место Србије у светској историји/Mesto Srbije u svetskoj istoriji (Prostor Srbije v svetovni zgodovini)'', 1915. * ''Србија у светлости и мраку/Srbija u svetlosti i mraku (Srbija v svetlobi in mraku)'', 1916. * ''Патерик Манастира светог Наума/Paterik manastira sv. Nauma (Zavetnik samostana sv. Nauma)'', 1925. * {{cite web |author= |title=Охридски пролог|url=https://svetosavlje.org/prolog/] |date=1928|work= |publisher= |access-date=27. november 2017 |archive-date=8. februar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208121719/https://svetosavlje.org/prolog/ |url-status= }}, * ''Рат и Библија/Rat i Biblija (Vojna in Sveto pismo)'', 1932. * ''Емануил: тајне неба и земље: чудесни доживљаји из оба света/Emanuil: tajne neba i zemlje: čudesni doživljaji iz oba sveta (Emanuel: skrivnosti neba in zemlje: čudovita doživetja iz obeh svetov)'', 1937. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-emanuil.html] * ''Три молитве у сенци немачких бајонета/Tri molitve u senci nemačkih bajoneta (Tri molitve v senci nemških sulic)'', 1945. * ''Победиоци смрти: православна читања за сваки дан године/Pobedioci smrti: pravoslavna čitanja za svaki dan godine (Zmagovalci nad smrtjo: pravoslavna branja za vsak dan v letu)'', 1949. * ''Земља Недођија: једна модерна бајка/Zemlja Nedođija: jedna moderna bajka (Deveta dežela: sodobna pravljica'', 1950. * ''Песме молитвене/Pesme molitvene (Molitvene pesmi)'', 1952. * ''Касијана; наука о хришћанском појимању љубави/Kasijana; nauka o hrišćanskom pojimanju ljubavi (Kasijana; znanost o krščanskem dojemanju ljubezni)'', 1952. * ''Диван: наука о чудесима/Divan: nauka o čudesima (Čudoviti: veda o čudežih)'', 1953. * ''Жетве Господње: од почетка до нашег времена и до краја/Žetve Gospodnje: od početka do našeg vremena i do kraja (Gospodove žetve: od začetka do naših časov in do konca)'', 1953. |} === Posmrtno objavljena dela === {| |- valign=top | * ''Једини Човекољубац: живот Господа Исуса Христа/Jedini Čovekoljubac: život Gospoda Isusa Hrista (Edini Človekoljub: življenje Gospoda Jezusa Kristusa)'', 1958. * ''Први Божји закон и рајска пирамида/Prvi Božji zakon i rajska piramida (Prva Božja zapoved in rajska piramida)'', 1959. * ''О херојима нашег времена: беседа говорена једног необичног мутног и малодушног дана 1914./O herojima našeg vremena: beseda govorena jednog neobičnog mutnog i maoldušnog dana 1914. godine (O pogumnežih našega časa: nagovor nekega nenavadno mračnega in malodušnega dneva 1914)'', 1976. * ''Омилије на недељна и празнична јеванђеља епископа охридског Николаја/Omilije na nedeljna i praznična jevanđelja episkopa ohridskog Nikolaja (Homilije ohridskega škofa Nikolaja ob nedeljskih in prazničnih evangelijih)'', 1976. * ''Мисионарска писма/Misionarska pisma (Misijonarska pisma)'', 1977. * ''Српски народ као Теодул/Srpski narod kao Teodul (Srbsko ljudstvo kot Teodul)'', 1984. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-teodul.html] * ''Пустињак Охридски/Pustinjak Ohridski (Ohridski puščavnik)'', 1986. * ''Рад на ослобађању отаџбине/Rad na oslobađanju otadžbine (Delovanje za osvobajanje domovine) '', 1986. * ''Косово и Видовдан/Kosovo i Vidovdan (Kosovo in Vidovdan)'', 1988. * ''Молитве на језеру/Molitve na jezeru (Molitve na jezeru)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj_molitva.html] * ''Речи о свечовеку/Reči o svečoveku (Besede o vsečloveku)'', 1988. * ''Вера светих: катихизис Источне православне цркве/Vera svetih: Katihizis Istočne pravoslavne crkve (Vera svetnikov: Verouk Vzhodne pravoslavne cerkve)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vnikolaj-katihizis.html] * ''Небеска литургија/Nebeska liturgija (Nebeško bogoslužje)'', 1991. * ''Три авети европске цивилизације/Tri aveti evropske civilizacije (Tri pošasti evropske omike)'', 1991. * ''О Богу и о људима/O Bogu i ljudima (O Bogu in ljudeh)'', 1993. * ''Национализам светог Саве/Nacionalizam svetog Save (Nacionalizem svetega Sava)'', 1994. * ''Дивно чудо: приче и поуке/Divno čudo: priče i pouke (Čudoviti čudež: zgodbe in nauki)'', 1995. * ''Душа Србије/Duša Srbije (Duša Srbije)'', 1995. * ''Говори српском народу кроз тамнички прозор/Govori srpskom narodu kroz tamnički prozor (Gòvori srbskemu narodu skozi zaporniško okno)'', 1995. * ''Индијска писма/Indijska pisma (Indijska pisma)''; [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-indijska_pisma.html] * ''Изнад Истока и Запада/Iznad Istoka i Zapada (Nad Vzhodom in Zahodom)'' [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-istokzapad.html], 1995. * ''Нове беседе под Гором/Nove besede pod Gorom (Nove pridige pod Goro)'', 1995. * ''Сан о словенској религији/San o slovenskoj religiji (Sanje o slovanski veri)'', 1996. * ''Књига о Исусу Христу/Knjiga o Isusu Hristu (Knjiga o Jezusu Kristusu)'', 1997. * ''Устанак робова/Ustanak robova (Vstaja sužnjev)'', 1997. * ''Духовна лира: празничне песме/Duhovna lira: praznične pesme (Duhovna lira: praznične pesmi)'', 1998. * ''Оче наш као основа друштвеног живота/Oče naš kao osnova društvenog života (Oče naš kot temelj družbenega življenja)'', 1998. * ''Символи и сигнали/Simboli i signali (Simboli in signali)'', 1998. * ''Царев завет/Carev zavet (Cesarjeva oporoka)'', 1999. * ''Љубостињски стослов/Ljubostinjski stoslov (Ljubostinjsko kazalo)'', 1999. * ''Живот светог Саве/Život svetog Save (Življenje svetega Sava)'', 1999. * ''Цветник/Cvetnik (Cvetlična greda)'', 2001. * ''Наука о закону/Nauka o zakonu (Pravna veda)'', 2003. * ''О Европи; Духовни препород Европе/O Evropi; Duhovni preporod Evrope (O Evropi; Duhovno prerojenje Evrope), 2003. * ''Агонија цркве/Agonija crkve (Smrtni boj cerkve)'' * ''Некролози/Nekrolozi (Osmrtnice)'' * ''Трагедија Србије/Tragedija Srbije (Tragedija Srbije)'' * ''О Светом Сави/O Svetom Savi (O svetem Savu)'' * ''Религиозни дух Словена/Religiozni duh Slovene (Slovanski verski duh)'' * ''Словенски револуционарни католицизам/Slovenski revolucionarni katolicizam (Slovansko prevratno katolištvo)'' * ''Европска цивилизација угрожена због болести душе/Evropska civilizacija ugrožena zbog bolesti duše (Evropska omika ogrožena zaradi duševne bolezni)'' * ''Вера и нација/Vera i nacija (Vera in narod)'' * ''Нови идеал у васпитању/Novi ideal u vaspitanju (Novi vzor v vzgoji)'' * ''Божије заповести/Božije zapovesti (Božje zapovedi)'' * ''Средњи систем/Srednji sistem (Srednji način)'' * ''Србија је мала Америка/Srbija je mala Amerika (Srbija je mala Amerika)'' * ''О Православљу/O pravoslavlju (O pravoslavju)'' * ''Мали мисионар/Mali misionar (Mali misijonar)'' * ''Рођење Христово/Rođenje Hristovo (Kristusovo rojstvo)'' * ''Васкрсење Христово/Vaskrsenje Hristovo (Kristusovo vstajenje)'' |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * Ranković, Ljubomir (protođakon): ''Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu''. Glas Crkve, Valjevo 1991, 32 str. * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Beograd | isbn= 978-8-67208-117-6 }} * Nikolaj Velimirović (episkop): ''Misli o dobru i zlu''. Novi Sad, Gnofos 1999. 172 str. ;{{ikona en}} *Byford, J.T. (2004). Canonisation of Bishop Nikolaj Velimirović and the legitimisation of religious anti-Semitism in contemporary Serbian society. [http://www.rferl.org/reports/eepreport/2004/02/4-180204.asp East European Perspectives, 6 (3)] *Byford, J.T. (2004). [https://web.archive.org/web/20130921054826/http://sicsa.huji.ac.il/22byford.pdf ''From ‘Traitor’ to ‘Saint’ in Public Memory: The Case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'']. Analysis of Current Trends in Antisemitism series (ACTA), No.22. *Byford, J.T. "Canonizing the 'Prophet' of antisemitism: the apotheosis of bishop Nikolaj Velimirović and the legitimation of religious anti-semitism in contemporary Serbian society", RFE/RL Report, 18 February 2004, Volume 6, Number 4 * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović | date= 2008 | publisher= Central European University Press | isbn= 978-9-63977-615-9 | url= https://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC }} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | year = 2011 | chapter = Bishop Nikolaj Velimirović: "lackey of the Germans" or a "Victim of Fascism"? | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P.| editor2-last = Listhaug| editor2-first = Ola | title = Serbia and the Serbs in World War Two| pages = 128–152 | publisher = Palgrave Macmillan | location = London | isbn = 978-0-230-27830-1 }} * {{cite book | last = Cohen | first = Philip J. | year = 1996 | title = Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History | publisher = Texas A&M University Press | location = College Station, Texas | isbn = 978-0-89096-760-7 | url = https://archive.org/details/serbiassecretwar0000cohe | url-access = registration }} * {{cite book |last=Hoare |first=Marko Atilla |date=2024 |title=Serbia: A Modern History |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780197790441}} *{{cite news |last=Velimirovic|first=Nicholai|title=The Serbian Church|newspaper=The Times |date=6 January 1919|pages=7}} * {{cite book |last=Perica |first=Vjekoslav |author-link=Vjekoslav Perica |date=2002 |title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States |url=https://archive.org/details/balkanidolsrelig0000peri |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195174298}} * {{Cite book|last=Vuković|first=Sava|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=History of the Serbian Orthodox Church in America and Canada 1891–1941|year=1998|location=Kragujevac|publisher=Kalenić|url=https://books.google.com/books?id=3dWOAAAAMAAJ}} ;{{ikona de}} * {{navedi knjigo |last = Ender |first = Anton |chapter = 379 §, 1066 str. |editor-last = Denzinger & Co Einsiedeln-Waldshut-Köln |editor-first = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago |title = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie |publisher = Typographen des hl. Apostol. Stuhles |url = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&redir_esc=y |year = 1900 }} * {{navedi knjigo |last=Grill |first=Rudolf Chrsostomus |chapter= |editor-last= |editor-first=Saur |title= Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirović († 1956) |publisher = EOS-Verlag |url =https://www.amazon.de/Serbischer-Messianismus-Europa-Bischof-Velimirovic/dp/B002A3R008 Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirovic ( 1956). : Grill, Rudolf Chrysostomus: Amazon.de: Books |place= St. Ottilien |year= 1998 |ISBN-10 ‏ : ‎ 388096937X |ISBN-13 ‏ : ‎ 978-3880969377 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona en}} *[https://books.openedition.org/ceup/1309?dir=prev Denial and Repression of Antisemitism - Chapter One. Introduction - Central European University Press] *[https://books.openedition.org/ceup/1310 Denial and Repression of Antisemitism - Chapter Two. The Life of Nikolaj Velimirović and His Changing Public Image, 1945–2003 - Central European University Press] ;{{ikona sr}} *[https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića] *[https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velimirović, Nikolaj}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before=[[Sava Barać]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Škofija Žiča|žički škof]] |years=1919–1920<br>1936–1956}} {{s-aft|after=[[Jefem Bojović]]}} {{s-bef|before=[[Jefrem Bojović]]}} {{s-aft|after=[[German Đorić]] }} {{s-vac|rows=2|recreated |last=[[Krizostom Kavurides]] |as=metropolit Pelagonije}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]|years=1920–1931}} {{s-aft|rows=2|after=[[Platon Jovanović]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid in Bitolj|ohridski in bitoljski škof]]|years=1931–1936}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Škofje Žiče]] [[Kategorija:Škofje Ohrida]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbi v Makedoniji]] [[Kategorija:Srbi v Ameriki]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] hp5f7cgi92604u1k51sohg132oao1mh Janez Markeš 0 598715 6687787 6677425 2026-06-10T15:04:00Z MaksiKavsek 244409 uv, infop 6687787 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Janez Markeš''', [[Slovenci|slovenski]] [[Filozofija|filozof]], kolumnist, [[Novinarstvo|novinar]], [[publicist]], politični analitik, [[Religiolog|regiolog]]<nowiki/>in [[urednik]], * [[1962]], [[Jesenice]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Premišljevanja o Sloveniji|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20170501/C/170509998/premisljevanja-o-sloveniji|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-26}}</ref> Dolga leta deluje kot komentator časnika Delo ter je nekdanji urednik tednika Mag. == Življenje == === Izobraževanje === Markeš je obiskoval [[Gimnazija Jesenice|Gimnazijo Jesenice]], nato pa se je vpisal na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1989 diplomiral. Na isti fakulteti je leta 1998 magistriral in leta 2000 doktoriral.<ref name=":0" /> Leta 2021 je iz filozofije magistriral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. === Novinarska kariera === Sprva je Markeš delal kot novinar pri katoliško orientiranem časopisu ''Slovenec'', nato pa je prešel v tednik ''[[Mag (revija)|Mag]]''. Bil je urednik ''Mag''-a (revije, ki jo je ustanovil [[Danilo Slivnik]]). Sledila je zaposlitev pri dnevnem časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bil deset mesecev tudi odgovorni urednik. Danes pa dela pri ''Delu'' kot komentator in kolumnist.<ref name=":0" /> Markeš redno piše kolumne v ''Delu'' (zlasti za Sobotno prilogo), v katerih kritično obravnava slovensko politiko in družbo. Z [[Ali Žerdin|Alijem Žerdinom]] skupno vodi podkast »Od srede do srede«, v katerem komentirata aktualne dogodke v [[Slovenija|Sloveniji]] (in včasih po svetu).<ref>{{Navedi splet|title=Od srede do srede|url=http://www.youtube.com/playlist?list=PLWA4DUSDOGxLESUJQYbi1bAZYovaopkcH|website=YouTube|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> === Politični in družbeni angažma === Njegovo družbeno-politično delovanje se kaže predvsem skozi publicistično in komentatorsko delo. Markeš ni (bil) član nobene politične stranke; po lastnih besedah se nanj ne navezuje določena ideološka pripadnost,<ref name=":0" /> kljub temu, da je možno zaznati spremembo političnega prepričanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Janez Markeš: “Mislim, da je Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju.” {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/dr-janez-markes-mislim-da-je-kucan-eden-najbolj-malignih-ljudi-kar-sem-jih-srecal-v-zivljenju/|date=2020-08-09|accessdate=2026-02-26|language=sl|last=Perš|first=Luka}}</ref> V 2000-ih letih je podal kritične izjave o delovanju RTV Slovenija, ki jo je označil za leglo politične in finančne korupcije.<ref name=":1" /> V istem obdobju je označil takratnega predsednika Republike Slovenije [[Milan Kučan|Milana Kučana]] za enega najbolj malignih ljudi, kar jih je srečal.<ref name=":1" /> V domačih Jesenicah je bil nekaj časa celo predsednik lokalnega družbenopolitičnega zbora, vendar se nikoli ni vključil v nobeno stranko.<ref name=":0" /> == Izbrana bibliografija == * ''Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije'', Ljubljana 2000 {{COBISS|ID=2463066}} * ''Točka nacionalnega nesporaza'', Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=115269888}} * ''Premišljevanja o Sloveniji'', Ljubljana, 2016 {{COBISS|ID=286641408}} == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Markeš, Janez}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski kolumnisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] 72rd3bjx5q8ble74moj156eeguyuurf 6687788 6687787 2026-06-10T15:04:31Z MaksiKavsek 244409 6687788 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Janez Markeš''', [[Slovenci|slovenski]] [[Filozofija|filozof]], kolumnist, [[Novinarstvo|novinar]], [[publicist]], politični analitik, [[Religiolog|regiolog]] in [[urednik]], * [[1962]], [[Jesenice]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Premišljevanja o Sloveniji|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20170501/C/170509998/premisljevanja-o-sloveniji|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-26}}</ref> Dolga leta deluje kot komentator časnika Delo ter je nekdanji urednik tednika Mag. == Življenje == === Izobraževanje === Markeš je obiskoval [[Gimnazija Jesenice|Gimnazijo Jesenice]], nato pa se je vpisal na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1989 diplomiral. Na isti fakulteti je leta 1998 magistriral in leta 2000 doktoriral.<ref name=":0" /> Leta 2021 je iz filozofije magistriral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. === Novinarska kariera === Sprva je Markeš delal kot novinar pri katoliško orientiranem časopisu ''Slovenec'', nato pa je prešel v tednik ''[[Mag (revija)|Mag]]''. Bil je urednik ''Mag''-a (revije, ki jo je ustanovil [[Danilo Slivnik]]). Sledila je zaposlitev pri dnevnem časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bil deset mesecev tudi odgovorni urednik. Danes pa dela pri ''Delu'' kot komentator in kolumnist.<ref name=":0" /> Markeš redno piše kolumne v ''Delu'' (zlasti za Sobotno prilogo), v katerih kritično obravnava slovensko politiko in družbo. Z [[Ali Žerdin|Alijem Žerdinom]] skupno vodi podkast »Od srede do srede«, v katerem komentirata aktualne dogodke v [[Slovenija|Sloveniji]] (in včasih po svetu).<ref>{{Navedi splet|title=Od srede do srede|url=http://www.youtube.com/playlist?list=PLWA4DUSDOGxLESUJQYbi1bAZYovaopkcH|website=YouTube|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> === Politični in družbeni angažma === Njegovo družbeno-politično delovanje se kaže predvsem skozi publicistično in komentatorsko delo. Markeš ni (bil) član nobene politične stranke; po lastnih besedah se nanj ne navezuje določena ideološka pripadnost,<ref name=":0" /> kljub temu, da je možno zaznati spremembo političnega prepričanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Janez Markeš: “Mislim, da je Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju.” {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/dr-janez-markes-mislim-da-je-kucan-eden-najbolj-malignih-ljudi-kar-sem-jih-srecal-v-zivljenju/|date=2020-08-09|accessdate=2026-02-26|language=sl|last=Perš|first=Luka}}</ref> V 2000-ih letih je podal kritične izjave o delovanju RTV Slovenija, ki jo je označil za leglo politične in finančne korupcije.<ref name=":1" /> V istem obdobju je označil takratnega predsednika Republike Slovenije [[Milan Kučan|Milana Kučana]] za enega najbolj malignih ljudi, kar jih je srečal.<ref name=":1" /> V domačih Jesenicah je bil nekaj časa celo predsednik lokalnega družbenopolitičnega zbora, vendar se nikoli ni vključil v nobeno stranko.<ref name=":0" /> == Izbrana bibliografija == * ''Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije'', Ljubljana 2000 {{COBISS|ID=2463066}} * ''Točka nacionalnega nesporaza'', Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=115269888}} * ''Premišljevanja o Sloveniji'', Ljubljana, 2016 {{COBISS|ID=286641408}} == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Markeš, Janez}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski kolumnisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] isvg8qrngu7inrxwfr4idw4g1bxm710 Hotel Kazahstan 0 599045 6687968 6673314 2026-06-11T05:11:19Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Снимок_гостиницы_"Казахстан"с_восточной_стороны.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:Commons:Deletion requests/File:Снимок гостиницы "Казахстан"с восточной стороны.jpg|]]. Odstranjevanje. 6687968 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Hotel Kazahstan | native_name = {{langx|kk|Қазақстан Қонақ Үйі}},<br />{{Transliteration|kk|Qazaqstan Qonaq Üiı}}<br>{{langx|ru|Гостиница Казахстан}} | native_name_lang = | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = | image_size = 310px | image_caption = Hotel zvečer | location = [[Almati]], [[Kazakhstan]] | address = | location_city = | location_country = | coordinates = {{koord novi|43|14|41|N|76|57|27|E|type:landmark_region:KZ|display=inline}} | altitude = | current_tenants = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = 1975 | opened_date = 1977 | inauguration_date = | relocated_date = | renovation_date = | closing_date = | demolition_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = | landlord = | affiliation = | height = 102 m | architectural = | tip = | antenna_spire = | roof = | top_floor = | observatory = | diameter = | circumference = | weight = | other_dimensions = | structural_system = | material = | size = | floor_count = 26 | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = | architecture_firm = | developer = | engineer = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | main_contractor = | awards = | designations = | known_for = | rooms = | parking = | url = | embed = | embedded = | references = | footnotes = }} '''Hotel Kazahstan''' ({{langx|kk|Қазақстан Қонақ Үйі|translit=Qazaqstan Qonaq Üiı}}, {{langx|ru|Гостиница Казахстан}}) je tretja najvišja stavba v mestu [[Almati]] v [[Kazahstan]]u. Visok je 102 m,<ref>{{cite web |url=http://www.getintravel.com/almaty-kazakhstan/ |title=Almaty Kazakhstan - The Cultural Hotspot Of Central Asia |publisher=Getintravel.com |accessdate=2014-02-02 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20130125033048/http://www.getintravel.com/almaty-kazakhstan/ |archivedate=2013-01-25 }}</ref> ima 26 nadstropij.<ref>{{cite web|url=http://www.emporis.com/building/hotelkazakhstan-almaty-kazakhstan |archive-url=https://web.archive.org/web/20140220230513/http://www.emporis.com/building/hotelkazakhstan-almaty-kazakhstan |url-status=usurped |archive-date=February 20, 2014 |title=Hotel Kazakhstan &#124; Buildings |location=Almaty / |publisher=Emporis |date= |accessdate=2014-02-02}}</ref> Stoji v južnem središču Almatija, na aveniji Dostyq, glavni cesti v vzhodnem delu mesta, ki poteka vse od Medeua do parka Panfilov v severnem delu mesta. Skupna površina je 44.887,5 m<sup>2</sup>.<ref name=":0">{{Cite web|last=Codingest|date=2021-06-23|title=Аким Алматы посетил сквер "Дружба"|url=https://vecher.kz/akim-almati-posetil-skver-druzhba|access-date=2021-12-15|website=Вечерний Алматы|language=ru|archive-date=2021-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20211122225506/https://vecher.kz/akim-almati-posetil-skver-druzhba|url-status=dead}}</ref> Stavba je bila zgrajena leta 1977. Zgrajena je tako, da prenese udarce [[potres]]a z magnitudo 9,0 po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]]. Je znana znamenitost Almatija in služi kot simbol mesta. Je tudi osma najvišja stavba v celotnem Kazahstanu.<ref>{{cite web|url=http://www.emporis.com/statistics/tallest-buildings-kazakhstan |archive-url=https://web.archive.org/web/20130612141259/http://www.emporis.com/statistics/tallest-buildings-kazakhstan |url-status=usurped |archive-date=June 12, 2013 |title=Kazakhstan's tallest buildings - Top 20 &#124; Statistics |publisher=Emporis |date= |accessdate=2014-02-02}}</ref> Oktobra 2018 je bila na hotelski stavbi nameščena arhitekturna razsvetljava.<ref>{{Cite web|title=В Алматы украсили архитектурной подсветкой гостиницу|url=https://informburo.kz/novosti/v-almaty-ukrasili-arhitekturnoy-podsvetkoy-gostinicu-kazahstan-i-centralnyy-park.html|access-date=2021-12-15|website=informburo.kz|language=ru|archive-date=2021-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20211122225327/https://informburo.kz/novosti/v-almaty-ukrasili-arhitekturnoy-podsvetkoy-gostinicu-kazahstan-i-centralnyy-park.html|url-status=dead}}</ref> Ob hotelskem ozemlju meji javni vrt ''Prijateljstvo'', kjer je spomenik Šamšiju Kaldajakovu in vodnjak. Urejen je priročen dostop do nabrežja reke Mala Almatinka.<ref name=":0" /> == Arhitektura == Stavba je edinstvena konstrukcija, zgrajena v območju 9-stopenjske seizmične aktivnosti. 25-nadstropna stavba ima elipsoidno obliko. Osrednji vhod je poudarjen z ukrivljeno krošnjo velikega previsa z osvetlitvijo. Navpična vrsta [[erker]]jev, ki daje stavbi lahkotnost in odprtino, se konča z visoko [[Atika (arhitektura)|atiko]] v obliki zlate krone. Konstruktivna osnova stavbe je monolitno armiranobetonsko jedro s prečnimi armiranobetonskimi diafragmami.<ref>{{Cite web |date=2019-02-07 |title=Управление культуры и архивов города Алматы |url=http://almatymadeniet.kz/ru/monument/18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190207015858/http://almatymadeniet.kz/ru/monument/18 |url-status=dead |archive-date=2019-02-07 |access-date=2022-08-18 }}</ref> V hotelski avli od otvoritve hotela visi 34 m dolga tapiserija ''Mavrica Kazahstana''. To tapiserijo je ustvarila skupina avtorjev B. Zaurbekova, I. Jarema, E. Nikolaeva in K. Tynybekov. Leta 1980 je skupina avtorjev tapiserije ''Mavrica Kazahstana'' prejela državno nagrado Kazahstanske SSR po imenu Č. Valikhanov.<ref>{{Cite web |last=wedwew |title=Батима Заурбекова: "Моему творчеству подходит «влюблённость" |url=http://old.vecher.kz/how2rest/batima-zaurbekova-moemu-tvorchestvu-podkhodit-vlyubljonnost |access-date=2022-08-18 |website=old.vecher.kz |language=ru-ru }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri dodelavi in ​​dekoriranju fasad in notranjosti so bili uporabljeni [[marmor]], [[granit]] in drugi materiali. [[File:KazakhstanPNew-5000Tenge-2006-donatedTA b.jpg|left|thumb|350px|Hotel na sodobnem bankovcu za 5000 kazahstanskih teng]] {{Clear}} == Status spomenika == 4. aprila 2016 je bil sprejet sklep izvršnega odbora mestnega sveta ljudskih poslancev Almatija št. 139 »O odobritvi seznama zgodovinskih in kulturnih spomenikov Alma-Ate«, v katerem je bila navedena hotelska stavba.<ref>{{Cite web |title=Решение Исполнительного комитета Алма-Атинского городского Совета народных депутатов от 4 апреля 1979 года № 139 «Об утверждении списка памятников истории и культуры города Алма-Аты» (с изменениями от 21.05.1999 г.) (утратило силу) |url=https://online.zakon.kz/Document/?doc_id=30163168 |access-date=2022-03-29 |website=Информационная система ПАРАГРАФ}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [https://web.archive.org/web/20180604015538/http://www.kazakhstanhotel.kz/en/ Official website of Hotel Kazakhstan] * [http://www.kazakhstandiscovery.com/hotel-kazakhstan.html Hotel Kazakhstan in Almaty] [[Kategorija:Almati]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1970]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1977]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kazahstanu]] 99rex841bk5xzgnfm2bl97bnbmam6l8 Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije 0 599795 6688035 6685765 2026-06-11T08:58:35Z VidicK01 193275 +Mnogo sprememb med poslanci 6688035 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 predsednik 15. slovenske vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 |22. maj 2026 |imenovan na mesto predsednika vlade |- |[[Maruša Babnik]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 1 |26. maj 2026 | |nadomestila Janeza Janšo |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko|<s>Suzana Lep Šimenko<s/>]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovana na mesto ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu |- |[[Luka Simonič]] |Ptuj |Pesnica |9. junij 2026 | |nadomestil Suzano Lep Šimenko |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec|<s>Jernej Vrtovec</s>]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za infrastrukturo in energetiko |- |[[Andrej Černigoj]] |Postojna |Ilirska Bistrica |NSi |9. junij 2026 | |nadomestil Jerneja Vrtovca |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj|<s>Janez Cigler Kralj</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za kmetijstvo |- |[[Janez Beja]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |NSi |9. junij 2026 | | |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Sevnica|občine Sevnica]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir|<s>Tea Košir</s>]] |Kranj |Radovljica 2 |10. april 2026 |10. junij 2026 |imenovana na mesto državne sekretarke |- |[[Tadej Ostrc|<s>Tadej Ostrc</s>]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 4 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za zdravje |- |[[Dejan Zakrajšek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 1 |9. junij 2026 | |nadomestil Tadeja Ostrca |- |<s>[[Barbara Levstik Šega]]</s> |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 |10. junij 2026 |imenovana na mesto državne sekretarke |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica in predsednik ustanovne seje DZ 10. aprila 2026.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica in Vesna === Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj 2 |10. april 2026 | |Na ustanovni seji DZ 10. aprila 2025 izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] 6rurjeu3l9oauc6oa23ypz87nbm05v7 10. državni zbor Republike Slovenije 0 600735 6688034 6685756 2026-06-11T08:51:03Z VidicK01 193275 /* Poslanske skupine */ update v vodstvu PS 6688034 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]]|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|poslanka}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Tamara Kozlovič]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |[[Zvone Černač]]<br>[[Karmen Furman]] |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Žakelj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati.''' |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja]] |TBA |[[Mojca Žnidarič]] |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS LV''' |[[Poslanska skupina Levica in Vesna]] |[[Asta Vrečko]] |[[Nataša Sukič]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Ziza]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi izredni seji DZ, ki je potekala 21. aprila 2026, je Državni zbor izbiral še dva od treh podpredsednikov. PS SDS je za položaj predlagala [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]], ki je funkcijo že opravljal v preteklem mandatu; poslanci strank Demokrati in Resnica pa so vložili kandidaturo Franca Križana. Oba kandidata sta bila na tajnem glasovanju potrjena s preko 80 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 11. maja 2026 je bila za tretjo podpredsednico s tajnimi volitvami in 74 glasovi podpore izvoljena [[Nataša Avšič Bogovič]], članica Svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} ==== Volitve podpredsednikov državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |rowspan=2|21. april 2026 |28 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''84''' |4 |0 |tajno glasovanje |- |11 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Franc Križan]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''86''' |2 |0 |tajno glasovanje |- |11. maj 2026 |29 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |83 |style="background:#9bf796;"|'''74''' |5 |4 |tajno glasovanje |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] oty0d097d523rpung14byfgjc75f90v Pogovor:Vuk Drašković 1 602731 6687763 6677256 2026-06-10T13:41:53Z Stebunik 55592 6687763 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=politika |država=Srbija}} cqcexh5bxxytp2s0ah5zemges5nc6c8 Stolnica sv. Nikolaja, Newcastle 0 603011 6687956 6681669 2026-06-11T00:28:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687956 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Newcastle | full_name = Stolnica sv. Nikolaja | image = Newcastle upon Tyne, England.jpg | image_size = | landscape = | caption = | pushpin_map = Anglija | pushpin_label_position = top | pushpin_mapsize = | map_caption = | coordinates = {{coord|54|58|12|N|1|36|40|W|region:GB-NET|format=dms|display=title}} | location = [[Newcastle upon Tyne]], Tyne and Wear | country = [[Anglija]] | denomination = [[Anglikanska cerkev]] | previous denomination = [[rimskokatoliška]] | tradition = High church | website = [http://www.newcastlecathedral.org.uk newcastlecathedral.org.uk] | former_name = | consecrated = | status = Aktivna | heritage_designation = Grade I | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Angleška gotska arhitektura]] | years built = 1091 do ok. 1500 | groundbreaking = | completed = | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = 1000 | length = | width = | height = | archdiocese = | metropolis = | diocese = Newcastle | province = York | archbishop = | bishop = Helen-Ann Hartley | dean = Lee Batson }} '''Stolnica sv. Nikolaja''', je stolnica Anglikanske cerkve v [[Newcastlu upon Tyne]], Tyne and Wear, [[Anglija]].<ref>{{cite web|url=https://newcastlecathedral.org.uk/whats-in-a-name/|title=What's in a name?|website=Newcastle Cathedral|date=September 2021|access-date=22 September 2021|archive-date=2021-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210920173333/https://newcastlecathedral.org.uk/whats-in-a-name/|url-status=dead}}</ref> Je sedež newcastleškega škofa in matična cerkev newcastleške škofije. Je najsevernejša škofija anglikanske cerkve v Angliji, ki sega od reke Tyne do Berwick-upon-Tweed na severu in do Alstona na zahodu v Cumbriji.<ref>[http://www.newcastle.anglican.org/findus/index.htm Diocese website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070819050844/http://www.newcastle.anglican.org/findus/index.htm |date=19 August 2007 }}, URL accessed 30 June 2007]</ref> Stolnica je stavba I. stopnje zaščite.<ref>{{NHLE|desc=Cathedral of St Nicholas|num=1355309|access-date=3 December 2022}}</ref> [[normanska arhitektura|Normanska cerkev]], ustanovljena leta 1091 v istem obdobju kot bližnji [[Grad Newcastle|grad]], je bila leta 1216 uničena v požaru, sedanja stavba pa je bila dokončana leta 1350, zato je večinoma v [[Perpendicular slog|perpendikularnem slogu]] 14. stoletja. Njen stolp je znan po svojem laternskem [[zvonik]]u iz 15. stoletja. Stavba, ki je bila leta 1777 temeljito obnovljena, je bila leta 1882 povzdignjena v [[stolnica|stolnico]], ko je postala znana kot stolnica sv. Nikolaja. == Zgodovina == [[File:Newcastle Cathedral post-refurbishment 2021 .jpg|left|thumb|Pogled na ladjo proti vzhodnemu oknu]] [[File:The Cathedral Church Of St Nicholas Choir.jpg|thumb|left|[[Kor (arhitektura)|Kor]]]] Stolnica je poimenovana po [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaju]], zavetniku mornarjev in ladij. To lahko odraža lego stolnice na severnih vzpetinah nad reko [[Tyne]]. Prvotno je bila župnijska cerkev, zgrajena leta 1091.<ref>{{Cite web|url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp235-255|title=St Nicholas' church: History and architecture &#124; British History Online|website=www.british-history.ac.uk}}</ref> Zgrajena je bila blizu linije [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] skozi Newcastle, ki je morda potekal skozi ali blizu pokopališča na jugu, vendar na žalost natančna lokacija njegove linije skozi samo središče mesta trenutno ni znana. Blizu južno od stolnice je grad Newcastle, ki je dal mestu ime in je bil sam zgrajen na mestu utrdbe Hadrijanovega zidu ''[[Pons Aelius]]''. Normanska cerkev je bila leta 1216 uničena v požaru, sedanja stavba pa je bila dokončana leta 1350.<ref>{{cite web|first=Eneas |last=Mackenzie|title='St Nicholas' church: History and architecture', in Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead (Newcastle-upon-Tyne|year= 1827|pages=235–255 |url=http://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp235-255|access-date=31 December 2014}}</ref> Najbolj znan predstavnik stolnice je bil škotski reformator [[John Knox]], ki je bil duhovnik od konca leta 1550 do 2. februarja 1553.<ref>Jane Dawson, ''John Knox'', (Yale University Press: 2015). 61-64</ref> Sredi 19. stoletja je Newcastle doživel ogromen porast prebivalstva, kar je privedlo do izgradnje več kot 20 novih cerkva v predmestju. Z nadaljnjo rastjo Newcastla se je povečevala tudi potreba po škofiji, ločeni od Durhama, zato je bila leta 1882 ustanovljena škofija Newcastle s stolnico sv. Nikolaja. Stolnica je znana po svojem nenavadnem zvoniku v obliki lanterne, ki je bil zgrajen leta 1448. Stoletja je bila glavna navigacijska točka za ladje, ki so plule po reki Tyne. Stolp pri vznožju meri 11,20 m x 11 m, od vznožja do vrha zvonika pa je dolg 59,18 m.<ref>[http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html Tower statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070622015445/http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html |date=22 June 2007 }}, URL accessed 30 June 2007</ref><ref>Flannery, Julian (2016). ''Fifty English Steeples: The Finest Medieval Parish Church Towers and Spires in England''. [[New York City]], New York, United States: Thames and Hudson. pp. 434–443. {{isbn|978-0500343142}}</ref> Na vsakem vogalu lanterne so pozlačeni kipi Adama, ki je jabolko, Eve, ki mu drži jabolko, Arona, oblečenega v škofa, in Davida, ki drži harfo. Po delih na ulici v 1860-ih so ugotovili, da stolp poka in se nagiba, zato so dodali dve verandi, ki sta podpirali konstrukcijo. Od takrat se je stolp posedel in okrašen lesen pokrov [[krstilnik]]a, ki je obešen z notranje strani stolpa, ne visi v skladu s krstilnikom.<ref>{{cite web|url=http://www.timarchive.freeuk.com/html/cathedral.htm |title=Cathedral |publisher=Timarchive.freeuk.com |access-date=2018-06-09}}</ref> Notranjost cerkve so škotski napadalci med kratko okupacijo mesta leta 1640 močno poškodovali, leta 1644 pa so med devettedenskim obleganjem Newcastla škotski napadalci grozili z bombardiranjem stolpa z laterno, vendar so se premislili, ko je župan Sir John Marley vanj poslal svoje škotske ujetnike.ref>[http://www.genuki.bpears.org.uk/NBL/Newcastle/StNicholas/#ChurchHistory History of the building at GenUKI website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161009015653/http://www.genuki.bpears.org.uk/NBL/Newcastle/StNicholas/#ChurchHistory |date=9 October 2016 }}, URL accessed 9 March 2007</ref> Stolp je bil popravljen septembra 1645, 1723 in 1761. Leta 1777 je bil dodan strelovod.<ref>{{cite web|url=http://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp235-255 |title=St Nicholas' church: History and architecture &#124; British History Online |publisher=British-history.ac.uk |access-date=2018-06-09}}</ref> V letih 2020 in 2021 je bila stolnica zaradi pandemije COVID-19 zaprta za obiskovalce. Vendar so se gradbena dela v okviru projekta dediščine ''Common Ground in Sacred Space'' nadaljevala. Obnovitvena dela so vključevala odstranitev viktorijanskih klopi, namestitev talnega ogrevanja, obnovo in ponovno polaganje do 130 nagrobnikov, izboljšanje cerkvenega dvorišča in dodajanje vzhodnega vhoda v stavbo. Stolnica je bila ponovno odprta avgusta 2021.<ref>{{cite web|url=https://tgace.co.uk/project/st-nicholas-cathedral/|title=Common Ground in Sacred Spaces|publisher=TGA Consulting Engineers|access-date=5 December 2021}}</ref> Oktobra 2021 je bila stavba ena od 142 lokacij po Angliji, ki so prejele del 35 milijonov funtov v vladni sklad za obnovo kulture.<ref>[https://historicengland.org.uk/whats-new/news/heritage-and-craft-workers-across-england-given-a-helping-hand/ "Heritage and Craft Workers Across England Given a Helping Hand"] – Historic England, 22 October 2021</ref> == Zvonovi == V stolpu je obroč štirinajstih zvonov, tenorski zvon, ki tehta skoraj dve toni, ter en in dva zvonova iz 15. stoletja, od katerih najstarejši, ''Mihael'', zvoni pri dnevnih bogoslužjih. Dodatek drugega violinskega zvona (z imenom ''Gabriel'') leta 1999 je omogočil lažji ton desetih zvonov.<ref>[http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html Description of the bells at the cathedral website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070622015445/http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html |date=22 June 2007 }}, URL accessed 30 June 2007</ref> Poleg teh zvonov je tu še burdon (''Veliki''), ki tehta skoraj šest ton in je obešen za zvonjenje polnega kroga.<ref>{{cite web|url=https://newcastlecathedral.org.uk/get-involved/bell-ringing/|title=Bell Ringing|publisher=Newcastle Cathedral|access-date=5 December 2021}}</ref> == Pomembne notranje značilnosti == [[File:Medieval stained glass roundel, Newcastle cathedral.jpg|thumb|left|Srednjeveški rondel Madone z otrokom v kapeli sv. Margarete]] Opremo ladje je v začetku 20. stoletja, potem ko je župnijska cerkev sv. Nikolaja leta 1882 postala stolnica, zasnoval lokalni umetnik in obrtnik Ralph Hedley. Glavni oltar prikazuje ''Kristusa v slavi'', ki drži kroglo in žezlo, ob straneh pa so štirje evangelisti, vsak s svojim posebnim simbolom.<ref>[http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html Cathedral tour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070622015445/http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html |date=22 June 2007 }}, URL accessed 30 June 2007</ref> V notranjosti stolnice lepo izrezljan marmorni spomenik spominja na admirala lorda Collingwooda (1748–1810), rojenega južno od stolnice v hiši v The Sideu, ki je prevzel poveljstvo v [[bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]] (21. oktobra 1805) po smrti admirala lorda [[Horatio Nelson|Nelsona]]. Collingwood je bil krščen in poročen v cerkvi sv. Nikolaja, vsako leto 21. oktobra pa pred spomenik položijo venec v njegov spomin.<ref name="oldnewcastle1">{{cite web |url=http://www.oldnewcastle.org.uk/cathedral-church-st-nicholas |title=St Nicholas Cathedral |publisher=Old Newcastle |access-date=2018-06-09 |archive-date=2011-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110211223236/http://www.oldnewcastle.org.uk/cathedral-church-st-nicholas |url-status=dead }}</ref> Njegovo truplo je bilo pokopano v [[stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]] v Londonu, blizu Nelsonove.<ref>"Memorials of St Paul's Cathedral" Sinclair, W. p. 453: London; Chapman & Hall, Ltd; 1909.</ref> [[File: Ascension window, Newcastle Cathedral - geograph.org.uk - 3875612.jpg|thumb|Vnebovzetno okno, Leonard Evetts]] Stolnica je polna čudovitih [[vitraj]]ev. Velik del originalnega stekla je bil razbit med državljansko vojno in večina zdaj izvira iz 18. stoletja naprej. Kapela sv. Margarete vsebuje edini znani fragment srednjeveškega vitraja v stolnici, čudovit krožni kip Madone, ki hrani Kristusovega otroka. Sodobnejši vitraži, kot na primer v kapeli sv. Jurija, so bili postavljeni v čast dvema industrijskima pionirjema Tynesida s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki sta oba umrla leta 1931 v nekaj tednih drug za drugim. Druge omembe industrije najdemo v vitražih stolnice, vključno z oknom Charlesa Parsonsa, ki prikazuje Turbinio, prvo parno jahto na turbinski pogon, s katero je Parsons leta 1897 na pomorskem ogledu v Spitheadu presenetil kraljevo mornarico.[18] Vzhodno okno s petimi lučmi v kapeli Vnebovzetja je delo Leonarda Evettsa in je bilo nameščeno leta 1963 v zahvalo za preživetje stolnice med drugo svetovno vojno.<ref name="VSGNewcastle">{{cite web |title=Newcastle Cathedral, Tyne & Wear |website=Visit Stained Glass |url=https://www.visitstainedglass.uk/location/newcastle-cathedral-tyne-wear|access-date=2026-04-02}}</ref> [[File:Roger and Agnes Thornton Brass.jpg|thumb|left|Monumentalni medeninasti kip Rogerja in Agnes Thornton ter njunih štirinajstih otrok. Prvotno je bil v bližnji cerkvi Vseh svetih.]] V stolnici je več spomenikov, najstarejši je nagrobna podoba viteza v oklepu iz 13. stoletja, za katerega velja, da je Peter le Marechal, nosilec meča kralja Edvarda I. Je eden najstarejših predmetov v stolnici. Drug predmet je Thorntonov medeninasti kip, monumentalni medeninasti kip, posvečen Rogerju Thorntonu in njegovi ženi; bil je uspešen trgovec, trikrat župan Newcastla, večkrat poslanec parlamenta in velik dobrotnik stolnice. To je eden najlepših primerov flamskega medeninastega kipa in izvira vsaj iz leta 1441 (morda pred letom 1429); verjame se, da je največji medeninasti kip v Združenem kraljestvu, prvotno pa je pokrival Thorntonov grob v bližnji cerkvi Vseh svetih v Newcastlu upon Tyne. Ta spominski kip, posvečen Thorntonu, njegovi ženi, sedmim sinovom in sedmim hčeram, je zdaj viden navpično pritrjen na drugi strani visokega oltarja newcastleške stolnice, obrnjen proti vzhodnemu oknu. Replika je bila prej shranjena blizu severnih vrat stolnice za namene drgnjenja medenine.<ref name="oldnewcastle1"/> Severno od stolnice stoji bronasti kip kraljice Viktorije, postavljen v spomin na 500 let Shrievaltyja (pristojnosti šerifa) Newcastla. Kip je izdelal Alfred Gilbert in je bil odkrit leta 1903, dve leti po smrti kraljice Viktorije. Kip je bil darilo W. H. Stephensona, direktorja podjetja in politika, ki je sedemkrat opravljal funkcijo župana Newcastla.<ref name="oldnewcastle1"/> [[File:Northumberland Fusiliers Colours.jpg|thumb|V stolnici v Newcastlu visi plošča s seznamom praporov]] V stolnici hranijo številne prapore, ki so bili stolnici podarjeni v varno hrambo ob koncu prve svetovne vojne; razstavljeni so v kapeli northumberlandskih strelcev.<ref>{{Cite web |title=Collections and research |url=https://newcastlecathedral.org.uk/learn/history-and-heritage/collections-and-research/ |access-date=2022-12-25 |website=Newcastle Cathedral |language=en-GB}}</ref> Med njimi sta dva, ki pripadata Kraljevi pomorski diviziji (Hoodov bataljon in Hawkeov bataljon) in 16, ki pripadajo bataljonom Northumberlandskih strelcev (8., 9., 10., 11., 12. in 13., 14., 16. (Newcastle Commercials), 17. (North Eastern Railway Pioneers), 18. (1. Tyneside Pioneers), 19. (2. Tyneside Pioneers), 22. (3. Tyneside Scottish), 24. (1. Tyneside Irish), 51., 52., 53. in 2. garnizijski polk).<ref>{{Cite web |last=Clarkson |first=Georgina |date=2022-04-27 |title=Remembering lives lost in centuries gone by |url=https://newcastlecathedral.org.uk/remembering-lives-lost-in-centuries-gone-by/ |access-date=2022-12-25 |website=Newcastle Cathedral |language=en-GB |archive-date=2022-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220430092015/https://newcastlecathedral.org.uk/remembering-lives-lost-in-centuries-gone-by/ |url-status=dead }}</ref> == Glasba == [[File:St Nicholas Cathedral, Newcastle - Organ - geograph.org.uk - 975763.jpg|right|thumb|Orgle Lewis & Co/Harrison & Harrison/Nicholson & Co v stolnici v Newcastlu]] Stolnica ima močno glasbeno tradicijo. Leta 1503 je trinajstletna princesa Margareta, hči [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]] in zaročena z [[Jakob IV. Škotski|Jakobom IV. Škotskim]], ko je potovala skozi Newcastle na poti proti severu, v svojem dnevniku zabeležila številne otroke v komžah, »ki so peli melodične hvalnice in se spremljali z različnimi instrumenti«.<ref>[http://www.newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/the-cathedral-choir.asp Newcastle Cathedral Choir website], URL accessed 5 May 2009</ref> Kasneje je bil organist in zborovodja v cerkvi baročni skladatelj Charles Avison (1709–1770).<ref>[http://www.naxos.com/composerinfo/Charles_Avison/24383.htm Charles Avison biography] at Naxos Records.com, URL accessed 5 May 2009</ref> Stolnični zbor je bil predstavljen v oddaji ''Choral Evensong'' na BBC Radiu 3.<ref>[http://www.bbc.co.uk/radio3/choralevensong/pip/5wpzc/ BBC Choral Evensong, 6 December 2006], URL accessed 9 March 2007</ref> V stolnici so čudovite [[orgle]], štirimanualne velike orgle, ki jih je izdelal T. C. Lewis,<ref>[http://www.duresme.org.uk/NEorgans/newcastle.htm Description of the Organ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201127081759/http://www.duresme.org.uk/NEorgans/newcastle.htm |date=27 November 2020 }}, URL accessed 9 March 2007</ref> čeprav so bile od takrat večkrat obnovljene, predvsem s strani podjetja Harrison & Harrison leta 1911 in 1954 ter Nicholson & Co. iz Worcesterja leta 1981. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[http://www.newcastlecathedral.org.uk Uradna spletna stran] *[http://www.newcastle.anglican.org/ Newcastle Diocese website] *[http://www.peterloud.co.uk/photos/Northumberland/Newcastle_Cathedral/Newcastle_Cathedral.html Photos and panoramas of Cathedral interior] by Peter Loud *[http://www.bbc.co.uk/tyne/content/image_galleries/st_nicholas_cathedral_gallery.shtml?1 BBC Tyne image gallery] *[http://www.bbc.co.uk/tyne/content/panoramas/the_choir_360.shtml 360° interior panoramas at BBC Tyne] *[http://www.picturesofgateshead.co.uk/postcards_newcastle1/ Old picture postcards of Newcastle] [[Kategorija:Newcastle upon Tyne]] [[Kategorija:Stolnice v Angliji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1350]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Angliji]] fdba0w8h1p7phrjpkor5ax1vfl16f5n Majed Muked 0 603367 6687784 6682643 2026-06-10T14:56:18Z A09 188929 slo., slog, np, pp uv, nk, ds, wd 6687784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Majed Mukad|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}} '''Majed Mukad''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[18. junij]] [[1977]], [[Medina]], [[Saudova Arabija]], † [[11. september]] [[2001]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi na Združene države Amerike 11. septembra 2001]] je bil eden izmed devetnajstih članov [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili štiri potniška letala, da bi jih strmoglavili na znane ameriške lokacije. Mukad je bil v skupini, ki je prevzela nadzor nad [[Let 77 American Airlines|letom 77 American Airlines]] in ga strmoglavili na Pentagon v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]. Moqed je odraščal blizu [[Medina|Medine]] v Savdski Arabiji. Na saudski univerzi je pred Al Kajdinim najemom leta 1999 študiral pravo. Za izvedbo terorističnega napada ga je osebno izbral [[Ramzi bin al Šib]]. Mukad je na usposabljanje v alkajdinem taboru v Afganistanu povabil svojega prijatelja z univerze, [[Satam al Sukami|Satama al Sukamija]]. Al Sukami je med napadi postal ugrabitelj [[Let 11 American Airlines|leta 11 American Airlines]]. Moqed je v ZDA prispel maja 2001. 11. septembra je s štirimi drugimi ugrabil let 77 American Airlines, ki bi moral iz [[Dulles|Dullesa]] v [[Virginija|Virginiji]] odleteti proti [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Nadzor nad letalom je prevzel [[Hani Hanjour]] in ga strmoglavil na Pentagon. Pri tem je umrlo je vseh 64 ljudi na krovu, vključno z vsemi ugrabitelji, in 125 ljudi v stavbi. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] {{DEFAULTSORT:Moqued, Majed}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] fc8e2enozu4ebb6qyf0lfz7k5yl6qt6 6687785 6687784 2026-06-10T14:56:34Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Majed Moqued]] na [[Majed Muked]]: slovenjenje 6687784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Majed Mukad|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}} '''Majed Mukad''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[18. junij]] [[1977]], [[Medina]], [[Saudova Arabija]], † [[11. september]] [[2001]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi na Združene države Amerike 11. septembra 2001]] je bil eden izmed devetnajstih članov [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili štiri potniška letala, da bi jih strmoglavili na znane ameriške lokacije. Mukad je bil v skupini, ki je prevzela nadzor nad [[Let 77 American Airlines|letom 77 American Airlines]] in ga strmoglavili na Pentagon v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]. Moqed je odraščal blizu [[Medina|Medine]] v Savdski Arabiji. Na saudski univerzi je pred Al Kajdinim najemom leta 1999 študiral pravo. Za izvedbo terorističnega napada ga je osebno izbral [[Ramzi bin al Šib]]. Mukad je na usposabljanje v alkajdinem taboru v Afganistanu povabil svojega prijatelja z univerze, [[Satam al Sukami|Satama al Sukamija]]. Al Sukami je med napadi postal ugrabitelj [[Let 11 American Airlines|leta 11 American Airlines]]. Moqed je v ZDA prispel maja 2001. 11. septembra je s štirimi drugimi ugrabil let 77 American Airlines, ki bi moral iz [[Dulles|Dullesa]] v [[Virginija|Virginiji]] odleteti proti [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Nadzor nad letalom je prevzel [[Hani Hanjour]] in ga strmoglavil na Pentagon. Pri tem je umrlo je vseh 64 ljudi na krovu, vključno z vsemi ugrabitelji, in 125 ljudi v stavbi. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] {{DEFAULTSORT:Moqued, Majed}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] fc8e2enozu4ebb6qyf0lfz7k5yl6qt6 Nawaf al Hazmi 0 603368 6687780 6683286 2026-06-10T14:47:27Z A09 188929 wd, nk, ds, pp uv, np, slog, lektura, pp prevod 6687780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Navaf al Hazmi|birth_date=|birth_place=[[Meka]]|death_date=|death_place=|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}} '''Navaf Muhamad Salim al Hazmi''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[9. avgust]] [[1976]], [[Meka]], [[Saudova Arabija]] † [[11. september]] [[2001]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev [[Let 77 American Airlines|leta 77 American Airlines]], ki so ga tekom [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]] strmoglavili v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al Hazmi in njegov dolgoletni prijatelj [[Kalid al Mihdar]] sta leta 1995 zapustila njun dom v Saudovi Arabiji, da bi se borila za [[Muslimani|muslimane]] v [[Bosanska osamosvojitvena vojna|bosanski vojni]]. Al Hazmi je kasneje odpotoval v [[Afganistan]], da bi se boril s [[talibani]] proti afganistanski severni zvezi. V Saudovo Arabijo se je vrnil v začetku leta 1999. Zaradi dolgoletnega sodelovanja al Hazmija in al Mihdarja z [[Al Kaida|Al Kaido]] ter njunih bojnih izkušenj ju je [[Osama bin Laden]] izbral za izvedbo terorističnega napada, s katerim bi pilotirala komercialna letala v določene ameriške cilje. Al Hazmi je 15. januarja 2000 skupaj z al Mihdarjem prispel v [[Los Angeles]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Oba sta se preselila v [[San Diego]] in do maja 2000 živela v stanovanjih v soseski Parkwood. Med bivanjem v San Diegu sta obiskovala mošejo, ki jo je vodil [[Anwar al Awlaki]]. Oba sta se v San Diegu udeleževala tečajev letenja, vendar se zaradi slabega znanja [[Angleščina|angleščine]] nista dobro izkazala, njun inštruktor letenja pa ju je imel za sumljiva. Al Mihdar je junija 2000 zapustil al Hazmija in se odpravil v [[Jemen]]. Al Hazmi je ostal v Kaliforniji, dokler se decembra 2000 ni srečal s [[Hani Hanjour|Hanijem Hanjourjem]], nato pa sta oba odpotovala v [[Phoenix, Arizona|Phoenix]] v [[Arizona|Arizoni]]. Kasneje, aprila 2001, sta se preselila v [[Falls Church]] v [[Virginija|Virginiji]], kjer so se jima pridružili še ostali ugrabitelji. Al Hazmi se je poleti 2001 pogosto srečeval z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]], vodjo napadov. [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] naj bi sicer uvrstila al Hazmijevo ime na seznam devetnajstih oseb, ki so osumljene načrtovanja napada v bližnji prihodnosti. Al Hazmi je bil eden izmed četverice, ki jim je bila zagotovo znana. Začelo se je iskanje al Hazmija in drugih domnevnih teroristov, vendar jih do napadov niso našli. Dan pred terorističnimi napadi so al Hazmi, al Mihdar in Hanjour odšli v hotel v Herndonu v Virginiji. Naslednje jutro so se al Hazmi in štirje drugi teroristi, vključno z al Hazmijevim mlajšim bratom [[Salem al Hazmi|Salemom al Hazmijem]], vkrcali na [[let 77 American Airlines]] na mednarodnem letališču Dulles in ugrabili letalo. V strmoglavljenju je umrlo vseh 64 potnikov na letalu in 125 v Pentagonu. Po napadih so al Hazmija sprva obravnavali le kot vršilca ugrabitve, kasneje pa se je izkazalo, da je bil tudi vpliven načrtovalec napadov. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] {{DEFAULTSORT:Hazmi, Navaf}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] o70x7c8shhice75bcbgk1q0nws7618u 6687782 6687780 2026-06-10T14:49:14Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Nawaf al-Hazmi]] na [[Nawaf al Hazmi]]: predimek pisan nestično 6687780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Navaf al Hazmi|birth_date=|birth_place=[[Meka]]|death_date=|death_place=|image=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}} '''Navaf Muhamad Salim al Hazmi''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[9. avgust]] [[1976]], [[Meka]], [[Saudova Arabija]] † [[11. september]] [[2001]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev [[Let 77 American Airlines|leta 77 American Airlines]], ki so ga tekom [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]] strmoglavili v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Al Hazmi in njegov dolgoletni prijatelj [[Kalid al Mihdar]] sta leta 1995 zapustila njun dom v Saudovi Arabiji, da bi se borila za [[Muslimani|muslimane]] v [[Bosanska osamosvojitvena vojna|bosanski vojni]]. Al Hazmi je kasneje odpotoval v [[Afganistan]], da bi se boril s [[talibani]] proti afganistanski severni zvezi. V Saudovo Arabijo se je vrnil v začetku leta 1999. Zaradi dolgoletnega sodelovanja al Hazmija in al Mihdarja z [[Al Kaida|Al Kaido]] ter njunih bojnih izkušenj ju je [[Osama bin Laden]] izbral za izvedbo terorističnega napada, s katerim bi pilotirala komercialna letala v določene ameriške cilje. Al Hazmi je 15. januarja 2000 skupaj z al Mihdarjem prispel v [[Los Angeles]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Oba sta se preselila v [[San Diego]] in do maja 2000 živela v stanovanjih v soseski Parkwood. Med bivanjem v San Diegu sta obiskovala mošejo, ki jo je vodil [[Anwar al Awlaki]]. Oba sta se v San Diegu udeleževala tečajev letenja, vendar se zaradi slabega znanja [[Angleščina|angleščine]] nista dobro izkazala, njun inštruktor letenja pa ju je imel za sumljiva. Al Mihdar je junija 2000 zapustil al Hazmija in se odpravil v [[Jemen]]. Al Hazmi je ostal v Kaliforniji, dokler se decembra 2000 ni srečal s [[Hani Hanjour|Hanijem Hanjourjem]], nato pa sta oba odpotovala v [[Phoenix, Arizona|Phoenix]] v [[Arizona|Arizoni]]. Kasneje, aprila 2001, sta se preselila v [[Falls Church]] v [[Virginija|Virginiji]], kjer so se jima pridružili še ostali ugrabitelji. Al Hazmi se je poleti 2001 pogosto srečeval z [[Mohamed Atta|Mohamedom Atto]], vodjo napadov. [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] naj bi sicer uvrstila al Hazmijevo ime na seznam devetnajstih oseb, ki so osumljene načrtovanja napada v bližnji prihodnosti. Al Hazmi je bil eden izmed četverice, ki jim je bila zagotovo znana. Začelo se je iskanje al Hazmija in drugih domnevnih teroristov, vendar jih do napadov niso našli. Dan pred terorističnimi napadi so al Hazmi, al Mihdar in Hanjour odšli v hotel v Herndonu v Virginiji. Naslednje jutro so se al Hazmi in štirje drugi teroristi, vključno z al Hazmijevim mlajšim bratom [[Salem al Hazmi|Salemom al Hazmijem]], vkrcali na [[let 77 American Airlines]] na mednarodnem letališču Dulles in ugrabili letalo. V strmoglavljenju je umrlo vseh 64 potnikov na letalu in 125 v Pentagonu. Po napadih so al Hazmija sprva obravnavali le kot vršilca ugrabitve, kasneje pa se je izkazalo, da je bil tudi vpliven načrtovalec napadov. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] {{DEFAULTSORT:Hazmi, Navaf}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] o70x7c8shhice75bcbgk1q0nws7618u Salem al Hazmi 0 603369 6687773 6682645 2026-06-10T14:30:19Z A09 188929 slog, nk, ds, wd, pp uv, np, "al" je predimek, pisan nestično, glej https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397 6687773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Salem al Hazmi|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}} '''Salem Mohamed al Hazmi''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[2. februar]] [[1981]], [[Meka]], [[Saudova Arabija]] † [[11. september]] [[2001]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden izmed petih ugrabiteljev, ki so pomagali pri ugrabitvi [[let 77 American Airlines|leta 77 American Airlines]] tekom [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]]. Letalo so namerno usmerili v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] blizu [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]], pri čemer so umrli vsi na krovu, vključno z al Hazmijem. Al-Hazmi je pred izvedbo napadov imel relativno dolgo zgodovino z [[Al Kaida|Al Kaido]]. Turistično vizo je pridobil prek programa Visa Express in je junija 2001 prispel v [[Združene države Amerike]], kjer je do napadov živel v [[New Jersey|New Jerseyju]] z drugimi ameriškimi ugrabitelji letala 77. 11. septembra 2001 se je al Hazmi vkrcal na let 77 American Airlines skupaj s štirimi sostorilci, med katerimi je bil tudi njegov starejši brat [[Nawaf al Hazmi]]. Med ugrabitvijo je pomagal podrediti potnike in posadko, kar je pilotu teroristične ekipe, [[Hani Hanjour|Haniju Hanjourju]], omogočilo prevzem nadzora nad letalom in usmeriti v Pentagon. Al Hazmi je z dopolnjenimi 20 leti bil najmlajši od devetnajstih teroristov napadov. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] {{DEFAULTSORT:Hazmi, Salem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] pa14o0pjtyjt37pg3bn7z21p39jngz1 6687775 6687773 2026-06-10T14:31:19Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Salem al-Hazmi]] na [[Salem al Hazmi]]: predimek pisan nestično, glej https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397 6687773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Salem al Hazmi|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|citizenship=|death_cause=[[teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]]|occupation=}} '''Salem Mohamed al Hazmi''', [[arabci|arabski]] [[terorist]], * [[2. februar]] [[1981]], [[Meka]], [[Saudova Arabija]] † [[11. september]] [[2001]], [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Bil je eden izmed petih ugrabiteljev, ki so pomagali pri ugrabitvi [[let 77 American Airlines|leta 77 American Airlines]] tekom [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]]. Letalo so namerno usmerili v [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] blizu [[Washington, D.C.|Washingtona, D.C.]], pri čemer so umrli vsi na krovu, vključno z al Hazmijem. Al-Hazmi je pred izvedbo napadov imel relativno dolgo zgodovino z [[Al Kaida|Al Kaido]]. Turistično vizo je pridobil prek programa Visa Express in je junija 2001 prispel v [[Združene države Amerike]], kjer je do napadov živel v [[New Jersey|New Jerseyju]] z drugimi ameriškimi ugrabitelji letala 77. 11. septembra 2001 se je al Hazmi vkrcal na let 77 American Airlines skupaj s štirimi sostorilci, med katerimi je bil tudi njegov starejši brat [[Nawaf al Hazmi]]. Med ugrabitvijo je pomagal podrediti potnike in posadko, kar je pilotu teroristične ekipe, [[Hani Hanjour|Haniju Hanjourju]], omogočilo prevzem nadzora nad letalom in usmeriti v Pentagon. Al Hazmi je z dopolnjenimi 20 leti bil najmlajši od devetnajstih teroristov napadov. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] {{DEFAULTSORT:Hazmi, Salem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Savdski teroristi]] pa14o0pjtyjt37pg3bn7z21p39jngz1 Titan RT 0 603546 6687987 6684265 2026-06-11T06:19:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687987 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | bridge_name = Viseči most Titan RT | image = Die Fußgänger-Seilhängebrücke nahe der Rappbodetalsperre. 2H1A0407WI.jpg | caption = | official_name = Titan RT (Rappbodetal) | Also_known_as = | carries = pašci | crosses = Rezervoar jezu Wendefurth | locale = Neuwerk (Oberharz am Brocken) – Wendefurth (Thale) [[Nemčija]] | maint = | design = [[viseči most]] | mainspan = | length = 483 m | width = 1,6 m hojne površine, 1,30 m ograje (pravokotnega prereza) | height = | clearance = 100 m | below = | traffic = | open = 7. maj 2017 | closed = | toll = 7,5 evra (odrasli) | coordinates = {{coord|51|44|26|N|10|53|37|E|region:DE|display = inline}} | map_type = }} '''Titan RT''' (stiliziran kot '''TitanRT''') je 483 metrov dolg [[viseči most]] za pešce v gorovju [[Harz]] v [[Nemčija|Nemčiji]], ki je bil odprt leta 2017.<ref name="Titan-RT">[http://www.titan-rt.de/die-bruecke/ ''Titan<sup>RT</sup>''-Fußgängerhängebrücke] (siehe dort unten auch ''Technische Details''), abgerufen am 7.&nbsp;Mai 2017, auf titan-rt.de</ref> Most stoji v občinah Oberharz am Brocken in Thale v okrožju Harz v zvezni državi [[Saška - Anhalt]], katerega meja poteka skozi sredino mostu. Most se razteza čez del akumulacijskega jezera Wendefurth, ki meji na zračno stran jezu Rappbode. == Kratek opis in uporaba == 483 metrov dolga konstrukcija je eden najdaljših visečih mostov za pešce na svetu; še posebej velja omeniti njegov 458,5 metra dolg prosto lebdeči del, najdaljši od vseh visečih mostov te vrste. Od pomladi 2026 bodo obstajali daljši viseči mostovi, kot so [[Sky Bridge 721]] v [[Dolní Morava|Dolní Moravi]] na [[Češka|Češkem]], [[Skywalk Willingen]] v Nemčiji in [[Most narodne enotnosti]] v Sátoraljaújhelyju na [[Madžarska|Madžarskem]]. Most se razprostira čez akumulacijsko jezero Wendefurth, del, ki meji na zračno stran jezu Rappbode. Visoka ograja in mreža iz nerjavečega jekla na straneh dajeta obiskovalcem mostu ''Titan RT'' občutek varnosti pri prečkanju. Vendar pa so tla izdelana iz prozorne rešetke.<ref>Zeitschrift ''Prisma'', Heft 10/2026, S. 4/5.</ref> Z mostu, ki visi 100 m nad dnom doline,<ref>{{Internetquelle |url=https://www.youtube.com/watch?v=T3zexdRb1qw |titel=Pendelsprung von der Hängebrücke im Harz bei Wendefurth |sprache=de-DE |abruf=2023-10-12}}</ref> je z uporabo ''Gigaswinga'' možen nihalni skok 75 m.<ref name="MDR05042017">[http://www.mdr.de/sachsen-anhalt/magdeburg/haengebruecke-rappbode-vor-eroeffnung-100.html ''Hängebrücke im Harz vor der Eröffnung – Ab Mai geht's schwankend übers Rappbodetal''] vom 5.&nbsp;April 2017, abgerufen am 27.&nbsp;April 2017, auf mdr.de </ref> == Geografska lega == [[Slika:Titan RT longest-pedestrian-suspension-bridge-2361542.jpg|thumb|''Titan RT''; Pogled proti zahodu-severozahodu]] Viseči most za pešce je v naravnem parku Harz/Saška-Anhalt, približno 50 metrov severovzhodno od jezu akumulacijskega jezera Rappbode in vzporedno z njim, ki je s 106 metri najvišje v Nemčiji. Premosti vodno gladino akumulacijskega jezera Wendefurth, dela akumulacijskega jezera, ki se naslanja na zračno stran jezu in s tem na dolino Rappbode. Med bližnjima mestoma sta Neuwerk, okrožje Oberharz am Brocken, 1,9 km severozahodno, in Wendefurth, okrožje Thale, 2 km vzhodno. Črpalna elektrarna Wendefurth je približno 1 km vzhodno-jugovzhodno od mostu. == Zgodovina == Pripravljalna dela za most so se začela novembra 2016.<ref name="HTB21112016">[http://www.htb-bau.at/de/unternehmen/aktuelles/detail/?News%5Bmode%5D=DETAIL&News%5Bitem%5D=55 ''Baustart für Megaprojekt – Hängeseilbrücke mit Extra'']{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, vom 21.&nbsp;November 2016, abgerufen am 24.&nbsp;Mai 2017, auf htb-bau.at</ref> Po dokončanju opornikov je bil viseči most postavljen v štirih tednih marca 2017. Odprt je bil 7. maja 2017.<ref name="MDR07052017"> [http://www.mdr.de/sachsen-anhalt/magdeburg/laengste-seilhaengebruecke-der-welt-im-harz-eroeffnet-100.html ''Längste Seilhängebrücke der Welt ist eröffnet''], vom 7.&nbsp;Mai 2017 (Stand 11.&nbsp;Mai), abgerufen am 24.&nbsp;Mai 2017, auf mdr.de</ref> == Tehnične podrobnosti == Viseči most za pešce, s skupno dolžino 483 m, je imel od marca do julija 2017 verjetno najdaljši prosto viseči del med vsemi visečimi mostovi za pešce na svetu, in sicer 458,5 m. Največja višina nad tlemi je skoraj 100 m. 118-tonski most je zasidran v [[skrilavec|skrilavcu]] na obeh straneh doline z natezno silo 947 t; 48 nateznih in tlačnih sider je dolgih do 27 m. Sidranje visečih kablov je bilo izvedeno z 12 sidrnimi palicami Dywidag s premerom 57,5 ​​mm na opornik. Za opornike je bilo uporabljenih skupno 148 m³ (363 t) betona s 25 t armature. Most ima štiri glavne vzmetne kable (spiralne kable) s premerom 65 mm in dodatno dva stabilizacijska kabla s premerom 36 mm. Dva parabolično nameščena vetrna kabla potekata diagonalno pod spodnjimi kabli za obremenitev. Ti kabli so zasidrani v skalo z 12 metrov globokimi sidri Dywidag GEWI s premerom 32 mm in prednapetostjo 50 kN. Most je diagonalno navzdol pritrjen na te kable, kar zagotavlja bočno stabilnost, preprečuje prevračanje v močnem vetru in na splošno zagotavlja dušenje vibracij. Most je zasnovan tako, da prenese obremenitev približno 200 ljudi s predvideno povprečno težo 80 kg. Pohodna tla mostu so sestavljena iz rešetkastih plošč, integriranih v jekleno konstrukcijo. Ograja iz okroglih jeklenih cevi je pritrjena z žično mrežo za bočno zaščito. Brv je široka 120 cm in ima na obeh straneh 130 cm visoko ograjo, obdano z mrežo iz nerjavečega jekla. Jeklena konstrukcija je bila izdelana iz konstrukcijskega jekla (S355). Na prehodu v betonsko konstrukcijo je nameščena ločena plošča, ki se prilagaja gibanju mostu in temperaturnemu raztezanju. == Skok z elastiko == ''Gigaswing'' - skok, pri katerem skočite izpod visečega mostu in se zanihate, da se ustavite na 75 metrov dolgi vrvi. Izvaja se lahko samostojno ali kot tandemski skok, pri katerem dve osebi hkrati izvajata skok. Pustolovski obiskovalci vstopijo v namensko območje za skakanje v bližini visečega mostu, kjer jih izkušeno osebje pritrdi in zavaruje na vrvni sistem. Nato se začne nihalni skok. Ko se zanihate, da se ustavite, vas kabelski sistem potegne nazaj do točke skakanja in lahko nadaljujete pohod po visečem mostu. Višina padca čez reko Rappbode znatno presega višino klasičnega skoka z elastiko na reki Kawarau na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] (43 metrov). <gallery> Gigaswing unter der Hängebrücke.jpg|Kabelski sistem za Gigaswing pod mostom Person am Seil des Gigaswing unter der Hängebrücke.jpg|Oseba na vrvi pod visečim mostom Tandemsprung beim Gigaswing.png|Skok v tandemu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [https://harzdrenalin.de/titan/ ''Titan RT''] (offizielle Homepage) [[Kategorija:Mostovi v Nemčiji]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2017]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] 547iojvuye8ihkaimli2b5sea0ey30n Sky Bridge 721 0 603547 6687880 6684282 2026-06-10T19:11:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6687880 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | name = Sky Bridge 721 | native_name = | native_name_lang = cs | image = Sky Bridge 721 - spring.jpg | image_upright = | caption = Najdaljši viseči most za pešce na svetu se nahaja na Češkem, v letovišču Dolní Morava | coordinates = | qid = | refs = | carries = pešpot | crosses = | locale = | starts = | ends = | official_name = | other_name = | named_for = | owner = | maint = | heritage = | id = | id_type = | website = | preceded = | followed = | material = jeklo | material1 = | material2 = | length = 721 m | width = | height = 95 m | depth = | traversable = | towpath = | mainspan = | number_spans = | piers_in_water = | load = | clearance_above = | clearance_below = | lanes = 1 | architect = | designer = Taros Nova a.s. | design = [[viseči most]] | contracted_designer = | winner = | engineering = | builder = | fabricator = | begin = 2021 | complete = | cost = | open = 13. maj 2022 | inaugurated = | rebuilt = | collapsed = | closed = | toll = | extra = }} '''Sky Bridge 721''' je [[viseči most]] za pešce v občini [[Dolní Morava]] na [[Češka|Češkem]]. Most je dolg 721 metrov in je na višini do 95 metrov od tal. Odprt je bil 13. maja 2022. Bil je najdaljši te vrste na svetu,<ref>{{cite web|title=World's longest suspension bridge opens in the Czech Republic|url=https://english.radio.cz/worlds-longest-suspension-bridge-opens-czech-republic-8750384|publisher=Czech Radio|date=13 May 2022|accessdate=2026-06-02|archive-date=2023-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230603050743/https://english.radio.cz/worlds-longest-suspension-bridge-opens-czech-republic-8750384|url-status=dead}}</ref> dokler ni bil odprt [[Most narodne enotnosti]] na [[Madžarska|Madžarskem]].<ref>{{cite web |title=Bridge Of National Unity Hungary|url=https://hungarytoday.hu/bridge-of-national-unity-sets-guinness-world-record/|work=Hungary Today|date=30 January 2025}}</ref> Nahaja se v gori Králický Sněžník in uporabnikom ponuja panoramski razgled na pokrajino. Viseči most se razteza čez dolino potoka Mlýnský, od grebena gore Slamník do grebena gore Chlum; na eni strani je 1125 metrov nadmorske višine, na drugi pa 1135 metrov nadmorske višine. == Zgodovina == Gradnja mostu za pešce je bila odobrena leta 2015. Investitor je lastnik gorskega letovišča Dolní Morava. Konstrukcijo je zasnovalo češko podjetje Taros Nova a.s.<ref>https://www.denik.cz/cestujeme-doma/adrenalin-sto-metru-nad-zemi-sky-bridge-721-prinasi-neuveritelne-vyhledy-2022051.html</ref> Dokončan most je bil predstavljen novinarjem 9. maja 2022 in uradno odprt za javnost 13. maja 2022.[4] Tehnologija in arhitektura Nebeški most 721 je viseči most s skupno dolžino 721 metrov. Povezuje gorska grebena Slamnika (na nadmorski višini 1110 metrov) in Chluma (1116 metrov). S širino 1,2 metra je most samo za pešce. Največja višina nad dolino je 95 metrov. Šest visečih vrvi ima premer 76 milimetrov. Ograja je visoka 1,2 metra. Most je zaprt za promet, ko hitrost vetra preseže 72 km/h.<ref name="Vlnění">David Půlpán: ''Vlnění i vítr. Prošli jsme se po nové nejdelší visuté lávce světa, je v Česku'', iDnes.cz, 9. Mai 2022, [https://www.idnes.cz/pardubice/zpravy/resort-dolni-morava-hory-tipy-na-vylet-nejdelsi-lavka-na-svete.A220509_131025_pardubice-zpravy_mvo]</ref> == Delovanje == [[Slika:Stezka v oblacich.jpg|thumb|Razgledni stolp ''Skywalk'']] Most zahteva cestnino in ga je mogoče prečkati le v eno smer. Obiskovalci morajo vnaprej rezervirati termin na spletu. Dostop do izhodišča omogoča sedežnica. Od leta 2015 je v bližini mostu 55 metrov visok razgledni stolp ''Skywalk''. V sodelovanju z državnim podjetjem Lesy ČR (Gozdovi Češke republike)<ref>{{cite web | url=https://lesycr.cz/en/ | title=Visit the forests of the Czech Republic }}</ref> in Muzejem češkoslovaških utrdb iz let 1935–1938 je bila pripravljena »učna naravna pot« z imenom »Most časa« z elementi obogatene resničnosti.<ref>{{cite web | url=https://www.east-bohemia.info/kraliky/13_4459_museum-of-czechoslovak-fortification-from-1935-38-infantry-cabin-k-s-14-at-the-brickworks/ | title=Museum of Czechoslovak Fortification from 1935-38 - Infantry cabin K-S 14 }}</ref> Igra z desetimi izobraževalnimi paneli obravnava teme varstva okolja in vedenja na podeželju ter zgodovino in življenjsko zgodbo družine iz Dolnje Morave na ozadju dogodkov, ki so vplivali na Češkoslovaško/Češko republiko od leta 1935 do danes.<ref name="novinky">{{cite web |website=Novinky.cz |url=https://www.novinky.cz/cestovani/clanek/na-dolni-morave-vznika-nejdelsi-visuta-lavka-sveta-40380259 |access-date=7 December 2021 |language=cs |first=Michael |last=Švarc |trans-title=The longest suspension bridge in the world is being built in Lower Moravia |title=Na Dolní Moravě vzniká nejdelší visutá lávka světa |date=7 December 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sky Bridge 721}} * {{Internetquelle |url=https://www.dolnimorava.cz/en/sky-bridge-721 |titel=Website des Betreibers |abruf=2021-05-10 |sprache=de}} * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/reise/europa/sky-bridge-721-in-tschechien-unterwegs-auf-der-laengsten-fussgaenger-haengebruecke-der-welt-a-ffa580fb-ddc6-4a83-bfa1-ae23539974b7 |autor=Robin Hartmann |titel=Über diese 721 Meter sollst du gehn |hrsg=Spiegel |abruf=2021-05-10 |sprache=de}} [[Kategorija:Mostovi na Češkem]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2022]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] 22xafb7mxld9opl429oogdql22jqgvk Akropolij Kartagine 0 603806 6687928 6686451 2026-06-10T21:20:39Z A09 188929 tn, slog 6687928 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name = Akropolij Kartagine<br><small>{{lang|fr|Cathédrale Saint-Louis de Carthage}}</small> | infobox_width = | image = Acropolium.jpg | image_size = | caption = Akropolij Kartagine | map_type = | map_size = | map_caption = | location = [[Kartagina (občina)|Kartagina]], [[Tunis]] | geo = {{coord|36.853784|10.323356|region:TN_type:landmark|display=title,inline}} | latitude = | longitude = | religious_affiliation = | rite = | region = | country = [[Tunizija]] | state = | province = nadškofija Tunis | territory = | prefecture = | sector = | district = | cercle = | municipality = | consecration_year = 1884 | status = [[stolnica]] | functional_status = neaktivna | heritage_designation = | leadership = Agostino Casaroli (1967-1979) | website = | architecture = yes | architect = Joseph Pougnet | architecture_type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | architecture_style = [[Bizantinska arhitektura]] | general_contractor = | facade_direction = | groundbreaking = 1884 | year_completed = 1890 | construction_cost = | specifications = | capacity = | length = | width = | width_nave = | height_max = | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | spire_quantity = | spire_height = }} '''Akropolij''', znan tudi kot '''stolnica sv. Ludvika''' ({{langx|fr|Cathédrale Saint-Louis de Carthage}}), je nekdanja rimskokatoliška cerkev v [[Kartagina (mesto)|Kartagini]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Cerkev stoji na vrhu hriba Birsa, blizu ruševin starodavnega punskega in nato rimskega mesta. Zgrajena je bila na ruševinah starega templja, posvečenega Ešmunu, punskemu bogu zdravljenja. Objekt je še vedno dostopen iz kleti. Od leta 1993 je stolnica znana kot ''Acropolium''. Ne uporablja se več za bogoslužje, ampak namesto tega gosti javne dogodke ali koncerte tunizijske glasbe in klasične glasbe. Trenutno je edina rimskokatoliška stolnica, ki deluje v Tuniziji, stolnica sv. Vincencija de Paula v Tuniziji.<ref>Daniel E. Coslett, “(Re)creating a Christian Image Abroad: The Catholic Cathedrals of Protectorate-era Tunis,” in "Sacred Precincts: The Religious Architecture of Non-Muslim Communities across the Islamic World", ed. M. Gharipour (Boston, MA: Brill, 2015), 353–75.</ref> == Zgodovina == Husein II. Beg je pooblastil francoskega generalnega konzula, da na mestu starodavne Kartagine zgradi stolnico, določi njeno lokacijo in zavzame vso potrebno zemljišče za projekt. Njegove besede so bile: {{quote|Njegovemu veličanstvu francoskemu kralju za vedno prepuščamo lokacijo v kraljestvu, ki zadostuje za postavitev verskega spomenika v čast kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]] na mestu, kjer je ta princ umrl.<ref>Leta 1270 je v Tunis prispela osma križarska vojna v upanju, da bo tuniškega sultana spreobrnila v krščanstvo in ga uporabila za boj proti egiptovskemu sultanu. Križarji so zlahka zavzeli Kartagino, vendar je vojsko prizadela epidemija griže. Ludvik IX. je umrl 25. avgusta. Del njegovih posmrtnih ostankov je bil pokopan v Tuniziji; grobnico, v kateri so, si lahko ogledate še danes.</ref> Zavezujemo se, da bomo spoštovali ta spomenik, ki ga je francoski kralj posvetil v spomin na enega svojih najslavnejših prednikov.<ref name="ArabWeeklyAcropolium">{{cite news |last1=Khlifi |first1=Roua |title=The Acropolium of Carthage: At the crossroads of culture and history |url=https://thearabweekly.com/acropolium-carthage-crossroads-culture-and-history |access-date=24 December 2021 |publisher=The Arab Weekly |date=June 17, 2018}}</ref>}} Konzul je to dolžnost naložil svojemu sinu Julesu, ki je sklenil, da je treba kapelo zgraditi na hribu Birsa, v središču punske akropole, kjer je nekoč stal Eskulapov tempelj. Gradnjo so financirali potomci križarskih družin in spremljevalci vladarja. [[File:St Louis Cathedral - Carthage - Tunisia - 1899.jpg|thumb|left|Stolnica sv. Ludvika leta 1899]] Zgrajena je bila med letoma 1884 in 1890 pod Francoskim protektoratom. Stolnica je pridobila primat za vso Afriko, ko je bil naziv [[primas]]a Afrike obnovljen v korist kardinala Lavigerieja, titularja nadškofij Alžir in Kartagina. Stavba je bila posvečena z velikim praznikom v prisotnosti številnih cerkvenih dostojanstvenikov. Kardinal Lavigerie je cerkev posvetil sv. Ludviku, ki je umrl na približno tem mestu med osmo križarsko vojno leta 1270.<ref name="CatholicTunisia">{{cite journal |last1=Artaud de La Ferrière |first1=Alexis |title=The Catholic Church in Tunisia: a transliminal institution between religion and nation |journal=The Journal of North African Studies |date=2020 |volume=25 |issue=3 |pages=415–446 |doi=10.1080/13629387.2019.1611428|s2cid=164493102 |url=https://researchportal.port.ac.uk/portal/en/publications/the-catholic-church-in-tunisia-a-transliminal-institution-between-religion-and-nation(5b5bfa74-e7c6-405d-bc90-db9cd56887bd).html }}</ref><ref>Za to priložnost je palermski nadškof prinesel nekaj relikvij svetega Ludvika, ki so bile shranjene na Siciliji, saj so težave z ohranjanjem telesa svetega Ludvika pred vrnitvijo v Francijo povzročile, da so njegove drobovine morale ostati na Siciliji. Ko je Tunizija postala neodvisna, so te relikvije prepeljali v Francijo in jih shranili v Sainte-Chapelle..</ref> Po njegovi smrti leta 1892 je bil kardinal Lavigerie tam pokopan in v njegov spomin je bil postavljen nagrobnik,<ref name= "CatholicTunisia" /> vendar pa je bilo kasneje prekopano v generalno kurijo belih očetov v Rimu. Leta 1964 je ''Modus Vivendi'' – dvostranska pogodba med Tunizijo in katoliško cerkvijo – tunizijski državi odstopil skoraj vse nepremičnine Cerkve, vključno z Akropolijem. Prostor je od leta 1992 kulturni center. == Arhitektura == Francoska arhitektura poznega 19. stoletja je bila nagnjena h kompozitnim slogom (kot v primeru [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz|bazilike Sacré Cœur]] v [[Pariz]]u, zgrajene v romansko-bizantinski arhitekturni tradiciji v istem obdobju). Stavba, zgrajena po načrtih opata Pougneta, je navdihnjena z bizantinskim, gotskim in mavrskim arhitekturnim slogom ter ima obliko [[latinski križ|latinskega križa]] velikosti 65 × 30 m.<ref>Coslett, "(Re)creating a Christian Image Abroad".</ref> Fasado uokvirjata dva kvadratna stolpa, prehod leži pod veliko [[kupola|kupolo]], obdano z osmimi kratkimi stolpi ali [[zvonik]]i, nad [[apsida|apsido]] pa je manjša kupola. Cerkev ima glavno in dve stranski ladji, ločeni z loki, ki potekajo zgoraj.<ref name="ReferenceA">Mgr Alexandre Pons, ''La nouvelle Église d'Afrique ou le catholicisme en Algérie, en Tunisie et au Maroc depuis 1830''. ed. Librairie Louis Namura, [[Tunis]], 1930</ref> Stropni tramovi so izklesani, poslikani in pozlačeni z [[arabeska]]mi. Cerkev ima 284 [[vitraj]]ev. V cerkvi so artefakti, kot je spomenik iz [[oniks]]a z [[relikviarij]]em svetega Ludvika in [[mozaik]]i svetega Cipriena.<ref name= "ArabWeeklyAcropolium" /> Njen veliki [[zvon]] tehta 6 ton, na njem pa je tudi [[kariljon]] s štirimi zvonovi. Na vrhu stavbe je križ, edini, ki je takrat stal v Tuniziji.<ref name="ReferenceA"/> <gallery> File:Peregrinación española al XXX Congreso Eucarístico Internacional en Cartago (10 de 26) - Fondo Marín-Kutxa Fototeka.jpg|Katedrala med XXX. evharističnim kongresom (1930) Image:Carthage cathedrale.jpg|Stranski pogled Image:AcropoliumInside.jpg|Ladja </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://www.tunesieninformationen.de/uebersicht/tunis/kathedrale-von-karthago/index.htm Die Kathedrale Saint-Louis von Karthago bei tunesieninformationen.de] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1890]] [[Kategorija:Muzeji v Tuniziji]] [[Kategorija:Bizantinska arhitektura]] [[Kategorija:Nekdanje stolnice]] 8j4r92cgtwy05ksi5ama7h0ukjpwydg Predloga:Duhovniki 10 603817 6687871 6687398 2026-06-10T18:40:21Z Janezdrilc 3152 tn 6687871 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{First word|{{PAGENAME}}}} | Seznam = {{First word|{{{1|}}}}} }} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Pastoralne župnije (2) --> | Bolniška<!-- župnija --> = žpk Anže Cunk xžpk | Univerzitetna<!-- župnija Maribor --> = upr Primož Lorbek xupr <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Stolne župnije (3; imajo v imenu "Stolna") --> | Stolna = {{#switch: {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | Seznam = {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}} }} | <!-- Stolna župnija -->Ljubljana - Sv. Nikolaj = žpk Roman Starc xžpk dhp Milan Knep xdhp | <!-- Stolna župnija -->Maribor = žpk Danijel Lasbaher xžpk dhp Janez Vagner xdhp | <!-- Stolna župnija -->Novo mesto = žpk Klavdio Peterca xžpk }} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Grškokatoliške župnije (3) --> | Grškokatoliška = {{#switch: {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Remove first word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | Seznam = {{Remove first word|{{Remove first word|{{{1|}}}}}}} }} | <!-- Grškokatoliška župnija -->Drage = upr Ivan Skalivskyi xupr | <!-- Grškokatoliška župnija -->Ljubljana = žpk Ivan Skalivskyi xžpk | <!-- Grškokatoliška župnija -->Metlika = žpk Ivan Skalivskyi xžpk }} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Teritorialne župnije (669) --> | Nadžupnija | Župnija = {{#switch: {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Župnija | Nadžupnija | Bolniška | Univerzitetna | Stolna | Grškokatoliška = {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} | Seznam = {{Remove first word|{{{1|}}}}} }} <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Celje (112) --> | Artiče = izž Brežice xizž | Bele Vode = izž Šoštanj xizž | Bizeljsko = žpk ''[[sedisvakanca]]'' xžpk | Bočna = izž Gornji Grad xizž | Braslovče = žpk Milan Gosak xžpk | Brestanica = žpk [[Tomaž Šojč]] xžpk dhp Jože Špes xdhp | Brežice = žpk Ivan Šumljak xžpk dhp Peter Marčun,<br>Milan Kšela xdhp | Buče = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp | Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek = žpk Viktor Ganc xžpk dhp Rafko Pinosa,<br>Anton Hribernik xdhp | Celje – Sveta Cecilija = žpk Miroslav Pavšek xžpk dhp Jože Smukavec,<br>Marjan Potočnik,<br>[[Vinko Škafar]] xdhp | Celje – Sveti Danijel = žpk Tadej Linasi xžpk dhp Marjan Jezernik xdhp | Celje – Sveti Duh = žpk David Zagorc xžpk | Celje – Sveti Jožef = žpk Marko Jeromel xžpk | Črešnjice = žpk Vinko Kraljič xžpk dhp Janez Puhan xdhp | Dobje pri Planini = izž Kalobje xizž | Dobova = izž Bizeljsko xizž | Dobrna = žpk Milan Strmšek xžpk | Dol pri Hrastniku = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž | Dramlje = izž Ponikva xizž | Frankolovo = žpk [[Branko Cestnik]] xžpk | Galicija = izž Prebold xizž dhp Janko Cigala xdhp | Gomilsko = žpk [[Martin Cirar]] xžpk | Gornja Ponikva = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Silvo Šinkovec xdhp dkn Andrej Vrabič xdkn | Gornji Grad = žpk Ivan Hrastnik xžpk | Gotovlje = izž Žalec xizž | Griže = izž Žalec xizž | Hrastnik = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž | Jurklošter = izž Planina pri Sevnici xizž | Kalobje = žpk Peter Orešnik xžpk | Kapele pri Brežicah = izž Bizeljsko xizž | Koprivnica = izž Brestanica xizž | Kostrivnica = izž Rogaška Slatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp | Kozje = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Niko Marovt xdhp | Laško = žpk Rok Metličar xžpk kpl Lovro Slejko xkpl | Ljubečna = izž Šmartno v Rožni dolini xizž | Ljubno ob Savinji = žpk Damjan Kejžar xžpk | Loka pri Zidanem Mostu = žpk Gregor Majcen xžpk | Luče ob Savinji = žpk Viki Košec xžpk kpl [[Karel Gržan]] xkpl | Marija Reka = izž Prebold xizž | Marija Širje = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž | Mozirje = žpk Luka Mihevc xžpk dkn Jože Prislan xdkn | Nazarje = žpk Andraž Arko xžpk dhp Tomaž Pinter,<br>Marjan Čuk xdhp | Nova Cerkev = žpk Alojz Vicman xžpk | Nova Štifta = izž Gornji Grad xizž | Olimje = žpk Martin Gašparič xžpk dhp Ernest Benko,<br>Jože Lampret,<br>Jože Strojin xdhp | Petrovče = žpk Ivan Arzenšek xžpk vkr Drago Ferencek xvkr dhp Anton Šeruga xdhp | Pilštanj = žpk Jože Hribernik xžpk | Pišece = izž Brežice xizž | Planina pri Sevnici = žpk Jože Vengust xžpk dhp Jože Jevšnik xdhp | Podčetrtek = žpk Boris Tibaut xžpk | Podsreda = izž Sv. Peter pod Svetimi gorami xizž dhp Alojz Weingerl xdhp | Polje ob Sotli = izž Podčetrtek xizž | Polzela = žpk Urban Lesjak xžpk | Ponikva = žpk Jožef Planinc xžpk | Prebold = žpk Srečko Hren xžpk | Prevorje = izž Slivnica pri Celju xizž | Radmirje = izž Gornji Grad xizž | Razbor pod Lisco = izž Loka pri Zidanem Mostu xizž | Rečica ob Savinji = žpk Vinko Čonč xžpk dkn Stanislav Čeplak xdkn | Rogaška Slatina = žpk Jože Vehovar xžpk dhp Andrej Zrim xdhp | Rogatec = žpk Andrej Grobelnik xžpk | Senovo = izž Brestanica xizž | Sevnica = žpk Branko Balažic xžpk dhp Štefan Vozlič,<br>Ivan Turk xdhp | Sladka Gora = izž Šmarje pri Jelšah xizž vkr Vili Lovše xvkr | Slivnica pri Celju = žpk Marko Šraml xžpk | Solčava = izž Luče xizž | Sromlje = izž Brežice xizž | Sveti Andraž nad Polzelo = izž Polzela xizž | Sveta Ema = izž Podčetrtek xizž | Sv. Florijan ob Boču = izž Rogaška Slatina xizž dhp Viktor Vratarič xdhp | Sv. Jedert nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž | Sv. Jošt na Kozjaku = izž Dobrna xizž | Sv. Jurij ob Taboru = izž Gomilsko xizž dhp Alojz Pirnat xdhp | Sveti Lenart nad Laškim = žpk Iztok Hanžič xžpk | Sv. Lovrenc nad Štorami = izž Teharje xizž dhp Stanko Gajšek xdhp | Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah = žpk Klemen Jager xžpk kpl Lovro Slejko xkpl | Sv. Miklavž nad Laškim = izž Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah xizž kpl Lovro Slejko xkpl | Sv. Peter na Kristan Vrhu = izž Šmarje pri Jelšah xizž | Sv. Peter pod Svetimi gorami = žpk Janez Furman xžpk | Sv. Rok ob Sotli = izž Rogatec xizž | Sv. Rupert nad Laškim = izž Sv. Lenart nad Laškim xizž | Sv. Štefan = izž Šentvid pri Grobelnem xizž | Sv. Vid pri Planini = izž Kalobje xizž | Svetina = izž Črešnjice xizž | Šempeter v Savinjski dolini = žpk Mirko Škoflek xžpk | Šentjanž na Vinski Gori = izž Velenje - Sv. Martin xizž dhp Anton Krašovec xdhp | Šentjur = žpk Mitja Markovič xžpk | Šentvid pri Grobelnem = žpk Janez Nenad xžpk | Šmarje pri Jelšah = žpk Damjan Ratajc xžpk dhp Franc Zorec,<br>Janez Zupanc xdhp | Šmartno ob Dreti = žpk Janez Cerar xžpk | Šmartno ob Paki = žpk Ivan Nepret xžpk | Šmartno v Rožni dolini = žpk Janko Ivančič xžpk | Šmihel nad Mozirjem = izž Mozirje xizž | Šoštanj = žpk Jože Pribožič xžpk dkn Roman Kavšak xdkn | Šentilj pri Velenju = izž Velenje - Sv. Martin xizž | Teharje = žpk Miha Herman xžpk | Trbovlje – Sveta Marija = izž Trbovlje - Sv. Martin xizž | Trbovlje – Sveti Martin = žpk [[Matej Dečman]] xžpk | Velenje – Blaženi Anton Martin Slomšek = izž Velenje - Sv. Martin xizž | Velenje – Sveta Marija = izž Velenje - Sv. Martin xizž | Velenje – Sveti Martin = žpk Janko Rezar xžpk vkr Janez Turinek xvkr dhp Jožef Škrinjar,<br>Roman Travar xdhp dkn Andrej Vrabič xdkn | Videm - Krško = žpk Alojz Kačičnik xžpk | Vitanje = izž Nova Cerkev xizž dhp Jože Kovačec xdhp | Vojnik = žpk Anton Perger xžpk dkn Karli Brezovšek xdkn | Vransko = žpk Jože Turinek xžpk | Zabukovje = izž Sevnica xizž | Zagorje (Škofija Celje) = izž Pilštanj xizž | Zavodnje = izž Šoštanj xizž | Zdole = izž Videm - Krško xizž | Zibika = izž Šmarje pri Jelšah xizž | Žalec = žpk Vlado Bizjak xžpk vkr Ivan Šelih xvkr | Žusem = izž Slivnica pri Celju xizž <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Koper (100) --> | Ajdovščina = | Ankaran = | Batuje = | Bertoki = | Biljana = | Bilje = | Bovec = | Branik = | Budanje = | Bukovica = | Cerkno = | Col = | Črni Vrh nad Idrijo = | Črniče = | Dekani = | Deskle = | Divača = | Dornberk = | Drežnica = | Dutovlje = | Goče = | Godovič = | Grgar = | Hrenovice = | Hrpelje - Kozina = | Hrušica = | Idrija = | Ilirska Bistrica = | Izola = | Jelšane = | Kamnje = | Kanal = | Knežak = | Kobarid = | Kojsko = | Komen = | Koper – Marijino vnebovzetje = | Koper – Sveti Marko = | Korte = | Kostanjevica na Krasu = | Košana = | Krkavče = | Kromberk = | Ledine = | Levpa = | Lokavec = | Lokev = | Lucija = | Marezige = | Matenja vas = | Miren = | Most na Soči = | Nova Gorica = | Nova Gorica – Kapela = | Opatje selo = | Osek = | Otlica = | Piran = | Pivka = | Planina = | Podbrdo = | Podgrad (Škofija Koper) = | Podgraje = | Podkraj = | Podnanos = | Portorož = | Postojna = | Predloka = | Prvačina = | Renče = | Sečovlje = | Senožeče = | Sežana = | Slavina = | Sočerga = | Solkan = | Spodnja Idrija = | Strunjan = | Studeno = | Sveti Anton (Škofija Koper) = | Šempas = | Šempeter pri Gorici = | Šentviška Gora = | Škofije = | Šlovrenc = | Šmarje pri Kopru = | Šmihel = | Štanjel = | Šturje = | Tolmin = | Tomaj = | Trnje = | Vipava = | Vipavski Križ = | Vogrsko = | Volče = | Vreme = | Vrhpolje (Škofija Koper) = | Vrtojba = | Zagorje (Škofija Koper) = <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Ljubljana (234; stolna in bolniška na vrhu) --> | Babno Polje = izž Stari trg pri Ložu xizž | Begunje na Gorenjskem = žpk Matjaž Ambrožič xžpk | Begunje pri Cerknici = izž Cerknica xizž | Besnica = žpk [[Igor Jereb]] xžpk | Bevke = izž Vrhnika xizž dkn Boštjan Koprivec xdkn | Blagovica = žpk Karel Markuš xžpk | Bled = žpk Janez Ferkolj xžpk dhp [[Anton Štrukelj]],<br>Matija Selan xdhp | Bloke = žpk Simon Virant xžpk | Bohinjska Bela = izž Bled xizž | Bohinjska Bistrica = žpk Janez Kapistran Burja xžpk <!-- Bolniška župnija je na vrhu (glej Pastoralne župnije) --> | Borovnica = žpk Janez Šilar xžpk | Brdo = žpk Bernard Rožman xžpk dhp Gregor Luštrek xdhp dkn Janez Rožman xdkn | Breznica = žpk Matej Rus xžpk | Brezovica (Nadškofija Ljubljana) = žpk Jožef Poje xžpk | Bukovščica = izž Selca xizž | Cerklje na Gorenjskem = žpk Martin Leban xžpk kpl Matjaž Venta xkpl dhp Marko Čižman,<br>Lucijan Potočnik xdhp | Cerknica = žpk Grega Valič xžpk kpl Aleksander Osojnik,<br>Janez Žerovnik xkpl dhp Jože Zabret xdhp | Čemšenik = izž Izlake xizž | Češnjice = izž Brdo xizž | Črni Vrh = izž Polhov Gradec xizž | Davča = izž Sorica xizž | Dob = žpk Jure Ferlež xžpk | Dobovec = izž Zagorje ob Savi xizž | Dobrava = izž Kamna Gorica xizž | Dobrepolje – Videm = žpk Franc Škulj xžpk kpl Marinko Bilandžić xkpl | Dobrova = žpk Janez Kvaternik xžpk | Dol pri Ljubljani = žpk Alojzij Grebenc | Dolenja vas = izž Ribnica xizž | Dolnji Logatec = žpk Janez Kompare xžpk dhp Rafał Andrzej Kędzierski xdhp dkn Dušan Mihelčič xdkn | Domžale = žpk Klemen Svetelj xžpk dhp Andrej Svete xdhp | Dovje = izž Jesenice xizž | Draga = izž Loški potok xizž | Dražgoše = izž Železniki xizž | Duplje = izž Tržič - Bistrica xizž | Golo = izž Ig xizž | Gora pri Sodražici = izž Sodražica xizž | Goriče = izž Trstenik xizž | Gorje = žpk Slavko Judež xžpk | Gornji Logatec = žpk Dušan Kožuh xžpk | Gozd = izž Mekinje xizž | Grahovo = žpk Aleksander Osojnik xžpk | Grosuplje = žpk Martin Golob xžpk dhp Blaž Zorko xdhp | Homec = žpk Tadej Ložar xžpk | Horjul = žpk Janez Smrekar xžpk | Hotedršica = izž Planina pri Rakeku xizž | Hotič = izž Kresnice xizž | Ig = žpk Janez Pavel Šuštar xžpk dhp Anton Košir,<br>Ivo Kožuh xdhp | Ihan = žpk Andrej Marko Poznič xžpk | Ivančna Gorica = žpk Jurij Zadnik xžpk | Izlake = žpk Janez Mihelčič xžpk | Janče = izž Prežganje xizž | Jarše = žpk Matjaž Križnar xžpk | Javor = izž Sostro xizž | Javorje nad Škofjo Loko = žpk Ciril Istenič xžpk | Javorje pri Litiji = izž Šmartno pri Litiji xizž | Jesenice = žpk Tilen Oberwalder Zupanc xžpk dhp Peter Nastran xdhp | Jezersko = žpk Franc Klopčič xžpk | Kamna Gorica = izž Lesce xizž | Kamnik = žpk [[Matej Nastran]] xžpk dhp France Urbanija xdhp | Kisovec = žpk Janez Mrak xžpk | Kokra = izž Preddvor xizž | Kokrica = žpk Jože Klun xžpk | Kolovrat = izž Vače xizž | Komenda = žpk Cristian Balint xžpk | Kopanj = žpk Janez Kebe xžpk | Koprivnik v Bohinju = upr Marjan Lamovšek xupr | Koroška Bela = žpk Peter Nastran xžpk | Kovor = žpk Ivan Potrebuješ xžpk | Kranj = žpk Andrej Naglič xžpk dhp Vincenc Podbevšek xdhp | Kranj - Drulovka/Breg = izž Kranj - Šmartin xizž dhp Janez Zupanc xdhp | Kranj - Primskovo = žpk Sebastijan Cerk xžpk dhp Bojan Likar xdhp | Kranj - Šmartin = žpk Bojan Likar xžpk | Kranj - Zlato Polje = žpk Erik Švigelj xžpk dkn Peter Kovač xdkn | Kranjska Gora = žpk Janez Šimenc xžpk | Krašnja = izž Brdo xizž | Kresnice = žpk Božidar Ogrinc xžpk | Križe = žpk Rok Pogačnik xžpk | Kropa = žpk Viktor Primožič xžpk | Lesce = žpk Marko Avsenik xžpk | Leskovica = izž Trata - Gorenja vas xizž | Leše = izž Tržič - Bistrica xizž | Lipoglav = izž Grosuplje xizž | Litija = žpk Marko Mrlak xžpk dhp Marko Pajk xdhp | Ljubljana - Barje = izž Ljubljana - Rakovnik xizž | Ljubljana Bežigrad = dhp Mari Jože Osredkar,<br>Regalat Razbočan,<br>[[Miran Špelič]] xdhp | Ljubljana - Črnuče = žpk Stanko Štefanič xžpk dhp Gregor Bregar xdhp | Ljubljana - Dravlje = žpk Egon Hriberšek xžpk kpl Marko Pavlič xkpl dkn France Bavec xdkn | Ljubljana - Fužine = izž Ljubljana - Moste xizž | Ljubljana - Ježica = žpk Sebastjan Likar xžpk | Ljubljana - Kašelj/Zalog = žpk Andrzej Maksymilian Gósek xžpk | Ljubljana - Kodeljevo = žpk Herman Gregorič xžpk dhp Slavko Pajk xdhp | Ljubljana - Koseze = žpk Igor Dolinšek xžpk | Ljubljana – Marijino oznanjenje = žpk Pavle Jakop xžpk kpl Vid Lisjak,<br>Janez Papa xkpl dhp [[Christian Gostečnik]],<br>[[Edvard Kovač]],<br>Janko Žagar xdhp dkn Gregor Pavlič,<br>Peter Skoberne,<br>Anton Založnik xdkn | Ljubljana - Moste = žpk Simon Kvaternik xžpk | Ljubljana - Podutik = žpk Jože Stržaj xžpk | Ljubljana - Polje = žpk Janez Bernot xžpk dhp Jožef Drolc xdhp dkn Jože Iskra,<br>Andrej Kolenc xdkn | Ljubljana - Rakovnik = žpk Jože Brečko xžpk kpl Janez Suhoveršnik xkpl dhp Klemen Balažič xdhp | Ljubljana - Rudnik = žpk Alojzij Zupan xžpk dhp Jure Babnik xdhp | Ljubljana - Stožice = žpk Miran Kelvišar xžpk | Ljubljana – Sv. Jakob = žpk Tomaž Mikuš xžpk | Ljubljana – Sveti križ = žpk Peter Možina xžpk dhp Gregor Gorenc xdhp <!-- Ljubljana - Sv. Nikolaj je na vrhu (glej Stolne župnije) --> | Ljubljana – Sv. Peter = žpk Zdravko Žagar xžpk | Ljubljana – Sv. Trojica = izž Ljubljana - Marijino oznanjenje xizž | Ljubljana - Šentvid = upr Tine Povirk xupr dhp Jože Hauptman xdhp | Ljubljana - Šiška = žpk Ambrož Mušič xžpk dhp Silvin Krajnc,<br>Mari Jože Osredkar,<br>[[Miran Špelič]] xdhp | Ljubljana - Šmartno ob Savi = izž Sv. Jakob ob Savi xizž | Ljubljana - Štepanja vas = žpk Matej Štravs xžpk dhp Jaroslav Knežević,<br>Luka Modic,<br>Klemen Verdev xdhp | Ljubljana Trnovo = žpk Anton Kompare xžpk dkn Matej Križanič xdkn | Ljubljana - Vič = žpk Marjan Čuden xžpk kpl Anton Jerman xkpl dhp Zdravko Jakop xdhp | Ljubljana - Zadobrova = izž Ljubljana - Kašelj/Zalog xizž | Ljubno = žpk Jože Tomšič xžpk | Lom (Nadškofija Ljubljana) = žpk Silvo Novak xžpk | Loški potok = žpk Bojan Traven xžpk | Lučine = izž Poljane nad Škofjo Loko xizž | Mavčiče = žpk Janez Šavs xžpk | Mekinje = žpk Pavel Pibernik xžpk | Mengeš = žpk Marko Košir xžpk | Moravče = žpk Kancijan Čižman xžpk dhp Ivan Povšnar xdhp | Mošnje = žpk Milan Kadunc xžpk | Motnik = izž Zgornji Tuhinj xizž | Naklo = žpk Ivan Jagodic xžpk | Nevlje = žpk Janez Miklič xžpk | Notranje Gorice = izž Brezovica xizž | Nova Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž | Ovsiše = izž Ljubno xizž | Peče = izž Moravče xizž | Pirniče = žpk Blaž Jezeršek xžpk | Planina pri Rakeku = žpk Franc Maček xžpk dhp Dragan Adam xdhp dkn Andrej Justinek xdkn | Podbrezje = žpk Mihael Lavrinec xžpk | Podlipa = žpk Ladimir Jaksetič xžpk | Polhov Gradec = žpk Bogdan Oražem xžpk dhp Blaž Gregorc xdhp dkn Samo Športa xdkn | Polica = izž Grosuplje xizž | Poljane nad Škofjo Loko = žpk [[Jože Plut]] xžpk dhp Franc Mihelčič xdhp | Polšnik = izž Litija xizž | Preddvor = žpk Pavel Okoliš xžpk | Predoslje = žpk Janez Jenko xžpk | Preserje = žpk Jože Treven xžpk | Preska = žpk Jure Koželj xžpk dhp Peter Stele xdhp dkn Iztok Žebovec xdkn | Prežganje = žpk Janez Ferlež xžpk | Primskovo na Dolenjskem = izž Šmartno pri Litiji xizž | Radeče = žpk Miro Bergelj xžpk | Radomlje = žpk Janez Jarc xžpk | Radovljica = žpk Andrej Župan xžpk | Rakek = žpk Janez Šket xžpk | Rakitna = kpl Gregor Rogelj xkpl | Rateče - Planica = izž Kranjska Gora xizž | Reteče = izž Škofja Loka - Suha xizž | Ribnica = žpk Anton Berčan xžpk kpl Tadej Pagon xkpl dhp Anton Dobrovoljc xdhp | Ribno = izž Bled xizž | Rob = izž Velike Lašče xizž | Rova = izž Radomlje xizž | Rovte = žpk Jernej Marenk xžpk | Sava = izž Litija xizž | Sela pri Kamniku = izž Šmartno v Tuhinju xizž | Selca = žpk Damjan Prošt xžpk dhp Aleksander Urek xdhp | Smlednik = žpk David Jensterle xžpk | Sodražica = žpk Franc Bizjak xžpk dhp Aleš Pečavar xdhp | Sora = žpk Jože Čuk xžpk dhp Anton Česen xdhp | Sorica = žpk Mirko Turk xžpk | Sostro = žpk Aleš Tomašević xžpk dhp Franc Miklič xdhp dkn Tadej Sadar xdkn | Srednja vas v Bohinju = žpk Gašper Kočan xžpk | Stara Loka = žpk Janez Potisek xžpk | Stara Oselica = izž Trata - Gorenja vas xizž | Stari Trg pri Ložu = žpk Blaž Dobravec xžpk | Stična = žpk Branko Petauer xžpk | Stranje = žpk Gregor Šturm xžpk | Struge = upr Marinko Bilandžić xupr | Sveti Duh pri Škofji Loki = žpk Franci Alič xžpk | Sveta gora = izž Kisovec xizž | Sv. Gregor = žpk Andrej Mulej xžpk | Sv. Helena - Dolsko = žpk Primož Meglič xžpk | Sveti Jakob ob Savi = žpk Matej Užmah xžpk | Sv. Katarina - Topol = izž Sora xizž | Sv. Križ nad Jesenicami = izž Jesenice xizž | Sv. Lenart = izž Selca xizž | Sveta Planina = izž Zagorje ob Savi xizž | Sv. Trojica nad Cerknico = izž Bloke xizž | Sv. Vid nad Cerknico = izž Bloke xizž dhp Simon Onušič xdhp | Svibno = žpk Janez Jasenc xžpk | Šenčur = žpk Urban Kokalj xžpk dhp Janez Modic,<br>Tomaž Nagode,<br>Andrej Pirš xdhp | Šentgotard = izž Blagovica xizž | Šentjošt nad Horjulom = žpk Franc Kadunc xžpk | Šentjurij - Podkum = izž Svibno xizž | Šentjurij pri Grosupljem = upr Boštjan Modic xupr | Šentlambert = izž Kisovec xizž | Šentožbolt = izž Blagovica xizž | Šenturška Gora = izž Cerklje na Gorenjskem xizž | Šentvid pri Stični = žpk Izidor Grošelj xžpk kpl Aljaž Kraševec xkpl | Škocjan pri Turjaku = izž Št. Jurij pri Grosupljem xizž | Škofja Loka = žpk Andrej Ojstrež xžpk dhp Anton Fajdiga xdhp | Škofja Loka - Suha = žpk Branko Potočnik xžpk | Škofljica = žpk Jože Tominc xžpk dkn Imre Jerebic xdkn | Šmarca - Duplica = žpk Janez Gerčar xžpk | Šmarje - Sap = žpk Bojan Korošak xžpk | Šmartno pod Šmarno goro = žpk Anton Perčič xžpk | Šmartno pri Litiji = žpk Marko Mohor Stegnar xžpk dhp [[Roman Globokar]],<br>Vinko Malovrh xdhp | Šmartno v Tuhinju = žpk Edi Strouhal xžpk | Špitalič (Nadškofija Ljubljana) = izž Zgornji Tuhinj xizž | Štanga = izž Prežganje xizž | Tomišelj = žpk Frančišek Jerant xžpk | Trata - Gorenja vas = žpk Marjan Lampret xžpk dhp Simon Fortuna,<br>Jakob Kralj xdhp | Trboje = izž Smlednik xizž | Trstenik = žpk Franc Brečko xžpk dhp Janez Drnovšek,<br>Vinko Štrucelj xdhp | Trzin = žpk Boštjan Guček xžpk dhp [[Bogdan Dolenc]] xdhp | Tržič = žpk Tomaž Prelovšek xžpk | Tržič - Bistrica = žpk Roman Kušar xžpk | Tunjice = izž Kamnik xizž | Turjak = izž Škocjan pri Turjaku xizž | Unec = izž Rakek xizž | Vače = žpk Peter Bregar xžpk | Velesovo = žpk Slavko Kalan xžpk | Velike Lašče = žpk Luka Demšar xžpk | Velike Poljane = izž Ribnica xizž | Vir = žpk Vito Urbanija xžpk | Višnja Gora = žpk Janez Avsenik xžpk | Vodice = žpk France Mervar xžpk dhp Alojzij Golob,<br>[[Marijan Peklaj]],<br>Peter Slevec xdhp | Vranja Peč = izž Homec xizž | Vrh Svetih Treh Kraljev = izž Rovte xizž | Vrhnika = žpk Mohor Rihtaršič xžpk kpl Matija Golob xkpl | Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana) = žpk Ivan Povšnar xžpk | Zagorje ob Savi = žpk Maksimiljan Tušak xžpk dhp Andrej Rovšek,<br>Alojz Snoj xdhp dkn Tomaž Kogovšek xdkn | Zali Log = izž Železniki xizž | Zaplana = izž Vrhnika xizž | Zapoge = izž Vodice xizž | Zasip = žpk Matija Selan xžpk | Zgornji Tuhinj = žpk Nikolaj Štolcar xžpk dhp Matjaž Celarc xdhp | Zlato Polje = izž Brdo xizž | Žabnica = izž Sv. Duh pri Škofji Loki xizž | Žalna = žpk Andrej Šink xžpk | Železniki = žpk Tine Skok xžpk dhp Martin Zlobko xdhp | Želimlje = žpk Anton Lipar xžpk | Žiri = žpk Andrej Jemec xžpk <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Nadškofije Maribor (144; stolna in univerzitetna na vrhu) --> | Brezno = dhp [[Vinko Potočnik]] xdhp | Cirkovce = žpk Janko Strašek xžpk | Čadram - Oplotnica = žpk Davorin Vreča xžpk | Črešnjevec = žpk Tomislav Šantak xžpk | Črna na Koroškem = upr Jožef Lipovšek xupr | Črneče = žpk Franc Kraner xžpk | Dornava = žpk Slavko Stermšek xžpk | Dravograd = žpk Igor Glasenčnik xžpk | Fram = dkn Klemen Štavbar xdkn | Gornja Sveta Kungota = | Hajdina = žpk Marijan Fesel xžpk | Hoče = žpk Alojz Petrič xžpk dhp Marjan Banič xdhp | Jarenina = | Javorje = | Jernej nad Muto = | Kamnica = žpk Bernard Geršak xžpk | Kapla na Kozjaku = žpk Jože Motaln xžpk | Kebelj = | Kidričevo = žpk Anton Pačnik xžpk | Kog = žpk Janez Mohorič xžpk | Koprivna = | Kotlje = | Laporje = žpk Franc Mlakar xžpk | Lenart v Slovenskih goricah = žpk Marjan Pučko xžpk dkn Darko Žmavc xdkn | Libeliče = | Limbuš = žpk Andrej Firbas xžpk | Loče pri Poljčanah = žpk Jožef Brezovnik xžpk | Lovrenc na Pohorju = | Majšperk = žpk Janko Frangež xžpk | Makole = dkn Janez Ajd xdkn | Maribor - Brezje = | Maribor - Košaki = | Maribor - Radvanje = | Maribor – Sveti Janez Bosko = žpk Marko Košnik xžpk dhp Rudi Tisel,<br>Tone Ciglar,<br>Jože Pozderec,<br>Drago Senčur xdhp <!-- Maribor - Sv. Janez Krstnik je na vrhu (glej Stolne župnije) --> | Maribor – Sveti Jožef = žpk [[Stanislav Slatinek]] xžpk dkn Zlatko Pintar xdkn | Maribor – Sveti križ = žpk Anton Majc xžpk dkn Milan Čivre xdkn | Maribor – Sveta Magdalena = žpk Franc Kejžar xžpk dhp Janez Perčič,<br>Janez Sraka,<br>[[Vital Vider]] xdhp | Maribor – Sveta Marija = žpk Krizostom Komar xžpk kpl Franci Kovše,<br>Rafael Slejko xkpl dhp Boris Markež,<br>Damijan Vračko xdhp | Maribor – Sveta Marija, Mati Cerkve = žpk Stanko Praznik xžpk | Maribor – Sveto rešnje telo = žpk Franček Bertolini xžpk dhp David Pahor xdhp dkn Kristian Bošak xdkn | Maribor - Tezno = kpl Sebastijan Tišler xkpl | Marija Snežna = žpk Boštjan Lenart xžpk | Mežica = žpk Jože Hrastnik xžpk | Muta = žpk Ivan Hočevar xžpk | Negova = dkn Vlado Orgolič xdkn | Ojstrica = | Ormož = | Pameče = | Pernice = | Pesnica = | Podgorje pri Slovenj Gradcu = | Polenšak = | Poljčane = žpk Štefan Hodnik xžpk | Prevalje = žpk Franc Brglez xžpk | Prihova = žpk [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] xžpk | Ptuj – Sveti Jurij = | Ptuj – Sveti Ožbalt = | Ptuj – Sveti Peter in Pavel = žpk Andrej Feguš xžpk dhp Matei Sentes,<br>Andrej Sotler,<br>Marijan Cafuta,<br>Janko Gašparič,<br>Danilo Holc,<br>Milan Kos,<br>Franc Meško,<br>Marjan Vogrin xdhp | Ptujska Gora = žpk Toni Brinjovc xžpk dhp Andrej Mohorčič,<br>Emil Križan,<br>Janez Kurbus xdhp | Rače = žpk Robert Emeršič xžpk | Radlje ob Dravi = žpk Jože Poljanšek xžpk dhp Marjan Kranjc xdhp | Ravne na Koroškem = žpk Edvard Vajda xžpk dhp Jure Sojč xdhp | Razbor pri Slovenj Gradcu = | Remšnik = | Ribnica na Pohorju = žpk Fredi Mlinarič xžpk | Ruše = žpk Robert Senčar xžpk | Sele pri Slovenj Gradcu = | Selnica ob Dravi = žpk Franc Pečnik xžpk kpl Jože Urbanič xkpl | Skomarje = | Slivnica pri Mariboru = žpk Jože Šömen xžpk | Slovenj Gradec = žpk Simon Potnik xžpk dhp Marko Drevenšek,<br>Damjan Mlinarič,<br>Ernest Berložnik xdhp | Slovenska Bistrica = žpk Jani Družovec xžpk | Slovenske Konjice = žpk Jože Vogrin xžpk dhp Anton Furar xdhp | Spodnja Polskava = | Spodnja Sveta Kungota = | Središče ob Dravi = žpk Jože Urbanija xžpk | Stari trg pri Slovenj Gradcu = | Stoperce = | Stranice = | Strojna = | Studenice = | Svečina = žpk Branko Maček xžpk | Sveta Ana v Slovenskih goricah = žpk Anton Fras xžpk | Sveti Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec = | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = upr Mirko Krašovec xupr | Sveti Anton na Pohorju = | Sveti Anton v Slovenskih goricah = upr Damjan Tikvič xupr | Sveta Barbara v Halozah - Cirkulane = | Sveta Barbara v Slovenskih goricah = upr Martin Bezgovšek xupr dkn Janez Kurnik xdkn | Sveti Benedikt v Slovenskih goricah = žpk Marjan Rola xžpk upd Ivan Zanjkovič xupd dkn Vlado Orgolič xdkn | Sveti Bolfenk v Slovenskih goricah = | Sveti Danijel nad Prevaljami = | Sveti Duh na Ostrem vrhu = | Sv. Florijan v Doliču = žpk Mirko Horvat xžpk | Sv. Jakob v Slovenskih goricah = žpk Marko Veršič xžpk dkn Andrej Sraka xdkn | Sveti Jernej pri Ločah = | Sv. Jurij ob Pesnici = | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = žpk Janko Görgner xžpk | Sveti Križ nad Mariborom = | Sv. Kunigunda na Pohorju = žpk Stanko Krajnc xžpk | Sv. Lenart - Podgorci = žpk Jože Šipoš xžpk dkn Vlado Mar xdkn | Sv. Lovrenc - Juršinci = upr Dušan Todorovič xupr | Sv. Lovrenc na Dravskem polju = žpk Karel Pavlič xžpk | Sv. Marija v Puščavi = | Sv. Marjeta niže Ptuja = žpk Ivan Holobar xžpk | Sv. Marjeta ob Pesnici = dhp Marjan Nemec xdhp | Sv. Marko niže Ptuja = žpk Janez Maučec xžpk | Sveti Martin na Pohorju = žpk Dejan Frangež xžpk | Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane = žpk Ivan Vodeb xžpk | Sv. Miklavž ob Dravi = | Sv. Miklavž pri Ormožu = | Sv. Ožbalt ob Dravi = | Sveti Peter na Kronski gori = | Sveti Peter pri Mariboru = upr Sebastijan Valentan xupr | Sveti Primož na Pohorju = | Sv. Rupert v Slovenskih goricah = žpk Jože Muršec xžpk | Sv. Tomaž = žpk Tomislav Roškarič xžpk | Sv. Trojica - Podlehnik = žpk Jože Petek xžpk | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = | Sv. Urban - Destrnik = žpk Jože Škofič xžpk | Sveti Venčesl = dkn Ivan Žišt xdkn | Sv. Vid nad Valdekom = | Sveti Vid pri Ptuju = upr Klemen Slapšak xupr dhp Benjamin Mlakar,<br>Vladimir Rufin Predikaka xdhp | Svetinje = žpk Jože Rajnar xžpk | Šentilj pod Turjakom = žpk Martin Tajnik xžpk | Šentilj v Slovenskih goricah = žpk Igor Novak xžpk dhp Janko Babič xdhp | Šentjanž na Dravskem polju - Starše = | Šentjanž pri Dravogradu = | Šmartno pri Slovenj Gradcu = žpk Franc Linasi xžpk | Šmiklavž pri Slovenj Gradcu = | Špitalič (Nadškofija Maribor) = | Tinje = | Trbonje = <!-- Univerzitetna župnija Maribor je na vrhu (glej Pastoralne župnije) --> | Velika Nedelja = upr Boštjan Kotar xupr | Vuhred = upr [[Ivan Rojnik]] xupr dkn Sašo Popijal xdkn | Vurberk = žpk [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] xžpk | Vuzenica = žpk Tadej Legnar xžpk | Zavrč = žpk Jože Pasičnjek xžpk | Zgornja Polskava = žpk Marjan Ristič xžpk | Zreče = žpk Peter Leskovar xžpk | Žetale = žpk Ciril Čuš xžpk | Žiče = žpk Marijan Veternik xžpk <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Murska Sobota (36) --> | Apače = žpk Janez Ferencek xžpk | Bakovci = izž Murska Sobota xizž | Beltinci = žpk Boris Bučko xžpk dhp Stanislav Koštric xdhp | Bogojina = žpk Andrej Lažeta xžpk | Cankova = izž Pečarovci xizž | Cezanjevci = žpk Jože Kolmanko xžpk | Črenšovci = upr Zoran Car xupr dhp Jože Gerič,<br>Jože Horvat xdhp | Dobrovnik = žpk Simon Štihec xžpk | Dokležovje = izž Beltinci xizž | Dolenci = žpk Viljem Hribernik xžpk | Gornja Radgona = žpk Franc Hozjan xžpk dhp Frančišek Horvat,<br>Stanislav Nežič xdhp | Gornji Petrovci = izž Markovci xizž | Grad = žpk Aljaž Baša xžpk | Hotiza = žpk Viljem Kovač xžpk | Kančevci = upr Milan Kvas xupr dhp Stane Bešter xdhp | Kapela pri Radencih = žpk Frančišek Horvat xžpk | Kobilje = žpk Lojze Ratnik xžpk | Križevci pri Ljutomeru = žpk Štefan Vinkovič xžpk | Kuzma = izž Grad xizž | Lendava = žpk Martin Dolamič Konrad xžpk dhp [[Franc Režonja]] xdhp | Ljutomer = žpk Goran Merica xžpk dhp Izidor Veleberi xdhp | Mala Nedelja = žpk Srečko Fras xžpk | Markovci = žpk Dejan Horvat xžpk | Martjanci = izž Bogojina xizž | Murska Sobota = žpk Goran Kuhar xžpk dhp Matjaž Muršič Klenar,<br>Luka Rajf xdhp | Odranci = žpk [[Lojze Kozar mlajši|Lojze Kozar]] xžpk | Pečarovci = žpk Ivan Kranjec xžpk | Pertoča = žpk Jože Vinkovič xžpk | Radenci = žpk Albert Bačar xžpk | Razkrižje = žpk Franc Režonja xžpk | Sv. Jurij ob Ščavnici = žpk Boštjan Ošlaj xžpk | Sveti Jurij v Prekmurju = izž Grad xizž | Tišina = izž Murska Sobota xizž | Turnišče = žpk Marko Magdič xžpk dhp Stanislav Zver xdhp | Velika Polana = izž Črenšovci xizž | Veržej = žpk Milan Kavčnik xžpk <!-- ––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– Župnije Škofije Novo mesto (71; stolna na vrhu) --> | Adlešiči = izž Vinica xizž | Ajdovec = žpk Janez Zaletel xžpk | Ambrus = žpk Uroš Švarc xžpk dhp [[Janez Gril]] xdhp | Banja Loka = izž Fara pri Kočevju xizž | Bela Cerkev = žpk Jože Nemanič xžpk | Boštanj = žpk Andrej Golčnik xžpk | Brusnice = žpk Anton Kerin xžpk dkn Matic Vidic xdkn | Bučka = izž Škocjan pri Novem mestu xizž | Cerklje ob Krki = žpk Andrej Pažur xžpk | Čatež ob Savi = žpk [[Jože Pacek]] xžpk | Čatež - Zaplaz = žpk Vicente Marcos Japelj xžpk | Črmošnjice = izž Semič xizž | Črnomelj = žpk Janez Žakelj xžpk kpl Janez Meglen xkpl | Dobrnič = žpk Miloš Košir xžpk | Dole pri Litiji = izž Sv. Križ - Gabrovka xizž | Dragatuš = izž Črnomelj xizž | Fara pri Kočevju = žpk Gregor Kunej xžpk | Hinje = žpk Ciril Murn xžpk | Kočevje = žpk Branko Jurejevčič xžpk dhp Anton Ferlic xdhp | Kočevska Reka = izž Stara Cerkev xizž | Kostanjevica na Krki = žpk Jože Miklavčič xžpk | Krka = žpk Dejan Pavlin xžpk | Krško = žpk Alfonz Grojzdek xžpk | Leskovec pri Krškem = žpk Matej Gnidovec xžpk | Metlika = žpk Primož Bertalanič xžpk dhp Jernej Nemanič xdhp | Mirna = žpk Jože Milčinovič xžpk | Mirna Peč = žpk Blaž Franko xžpk | Mokronog = žpk Janez Zdešar xžpk | Mozelj = izž Kočevje xizž <!-- Novo mesto - Kapitelj je na vrhu (glej Stolne župnije) --> | Novo mesto – Sveti Janez = žpk Mitja Bulič xžpk dkn Matic Vidic xdkn | Novo mesto – Sveti Lenart = žpk Gregor Kos xžpk kpl Tomaž Hočevar,<br>Peter Vrabec,<br>Marko Novak,<br>Niko Žvokelj xkpl | Novo mesto - Šmihel = žpk Štefan Hosta xžpk dhp Igor Luzar xdhp | Osilnica = izž Fara pri Kočevju xizž | Podgrad (Škofija Novo mesto) = izž Stopiče xizž | Podzemelj = žpk Peter Miroslavič xžpk | Poljane - Dolenjske Toplice = izž Toplice xizž | Prečna = izž Novo mesto - Sv. Janez xizž | Preloka = izž Vinica xizž | Radovica = izž Metlika xizž | Raka = žpk Silvester Fabijan xžpk dhp Franc Levičar xdhp | Sela pri Šumberku = izž Veliki Gaber xizž | Semič = žpk Luka Zidanšek xžpk dhp Alojzij Rajk xdhp | Sinji Vrh = izž Vinica xizž | Soteska = izž Toplice xizž | Stara Cerkev = žpk Sašo Kovač xžpk | Stari trg ob Kolpi = žpk Jože Pavlakovič xžpk | Stopiče = žpk Tadej Kersnič xžpk | Studenec = izž Raka xizž | Suhor = izž Metlika xizž | Sveti Duh - Veliki Trn = žpk Marko Burger xžpk | Sv. Križ - Gabrovka = žpk Roman Ivanetič xžpk | Sv. Križ - Podbočje = žpk Damjan Štih xžpk dhp France Novak xdhp | Šentjanž = žpk Janez Cevec xžpk | Šentjernej = žpk Janez Rihtaršič xžpk dhp Anton Trpin,<br>Franjo Simončič xdhp | Šentlovrenc = izž Trebnje xizž | Šentrupert = žpk Jakob Trček xžpk | Škocjan pri Novem mestu = žpk Anton Dular xžpk | Šmarjeta = žpk Alfons Žibert xžpk | Šmihel pri Žužemberku = izž Ambrus xizž | Šentpeter - Otočec = žpk Jože Rački xžpk dhp Jakob Piletič xdhp | Toplice = žpk Igor Stepan xžpk | Trebelno = izž Mokronog xizž | Trebnje = žpk Jože Pibernik xžpk dhp Slavko Kimovec,<br>Stanislav Škufca xdhp | Tržišče = žpk Jože Kohek xžpk | Vavta vas = žpk Tomaž Maras xžpk | Velika Dolina = žpk Ludvik Žagar xžpk | Veliki Gaber = žpk Janez Jeromen xžpk | Vinica = žpk Anton Gnidovec xžpk | Zagradec = izž Ambrus xizž | Žužemberk = žpk Franc Vidmar xžpk }} }}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> k7suo2r4cafl4udhz0piakaybi91y0f Sobotna priloga 0 603822 6687930 6686714 2026-06-10T21:29:12Z A09 188929 -totalen AI slop, -zastiranje in ponavljanje, {{primarni viri}} 6687930 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Časopis | name = Sobotna priloga | type = tedenska časopisna priloga | format = tiskana izdaja; spletna izdaja | publisher = Delo d.o.o. | editor = [[Ali Žerdin]] | foundation = 1967 | language = [[slovenščina]] | headquarters = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | website = {{URL|https://www.delo.si/sobotna-priloga}} }} '''''Sobotna priloga''''' je tedenska priloga slovenskega dnevnika ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ki izhaja ob sobotah.<ref name="delo-pogoji" /> Priloga objavlja komentarje, eseje, intervjuje, analize, reportaže in daljše avtorske prispevke s področij politike, družbe, gospodarstva, kulture, znanosti, zgodovine in mednarodnih odnosov.<ref name="delo-sobotna" /> Priloga je prvič izšla leta 1967, v sedanjih časih pa je dostopen tudi v spletni obliki.<ref name="delo-zgodovina" /> Pretekli uredniki Sobotne priloge so med drugimi bili [[Janko Lorenci]] in [[Ervin Hladnik Milharčič]], od leta 2010 funkcijo opravlja [[Ali Žerdin]]. Priloga objavlja dela tako Delovih domačih kot zunanjih piscev. == Sklici == <references> <ref name="delo-zgodovina">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/info/zgodovina |title=Zgodovina |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="delo-sobotna">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga |title=Sobotna priloga |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="delo-pogoji">{{navedi splet |url=https://trgovina.delo.si/splosni-pogoji-za-narocnike-tiskanih-edicij-in-necasopisnih-produktov/ |title=Splošni pogoji za naročnike tiskanih edicij in nečasopisnih produktov |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}</ref> </references> == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN%3ANBN%3ASI%3Aspr-JWGIFMAH |title=Sobotna priloga |website=Digitalna knjižnica Slovenije}} [[Kategorija:Delo (časopis)]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1967]] 7eoahpg1gbli1be23l8dm0dr5b26rrx Valvasone - Arzene 0 603830 6687819 6687430 2026-06-10T15:54:44Z Erardo Galbi 166658 6687819 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Valvasone - Arzene | official_name = Comune di Valvasone Arzene<br>Comun di Voleson Darzin | native_name = {{native name|fur|Voleson Darzin}} | image_skyline = Valvasone-PiazzaLibertà-Municipio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Trg svobode in mestna hiša v Valvasonu | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of Valvasone Arzene (province of Pordenone, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Location of the municipality of Valvasone Arzene in the former province of Pordenone | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|0|N|12|52|E|type:city(2,095)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Arzene, San Lorenzo, Valvasone | mayor_party = državljanska lista | mayor = Fulvio Avoledo | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,9 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3960 | population_as_of = 28. 2. 2026 | population_demonym = it. valvasonesi / arzenesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 59 | twin1 = | twin1_country = |istat=093053| saint = | day = | postal_code = 33098 | area_code = 0434 | website = {{official website|https://www.valvasonearzene.it/}} | footnotes = }} '''Valvasone - Arzene''' ({{Langx|fur|Voleson Darzin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 30 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 16 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.960 prebivalcev in površino 51,2 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Ustanovljena je bila 1. januarja 2015 po združitvi nekdanjih občin Valvasone in Arzene.<ref>{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-arzene-18809|title=La storia di Arzene|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}</ref> Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (I borghi più belli d'Italia).<ref>{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/en/borgo/valvasone-arzene/|title=Friuli Venezia Giulia|website=borghipiubelliditalia.it|access-date=31 July 2023}}</ref> == Zgodovina == Zgodnja zgodovina gradu Valvasone pripoveduje, da sta leta 1218 prvotno graščino za oglejskega patriarha upravljala Ulvino in Bonfante. Ti sta bila ustanovitelja prve fevdalne družine, vendar je bila ta družina leta 1268 iztrebljena med uporom Corrada iz Valvasona. Obala reke Tilment, ki teče v bližini mesta, je bila strateško preveč pomembna, da bi jo pustili brez nadzora, zato je patriarh za nadzor nad območjem imenoval Walterpertolda iz Spilimberga. Leta 1273 je izvedel obsežno obnovo zgradb ob reki, da bi zagotovil najboljšo obliko nadzora proti vdoru. Ta dela pa niso spremenila strukture mesta, ki ima v središču grad, okoli katerega so razporejene druge zgradbe. Ko je umrl Walterpertoldo in se je končala prva generacija Spilimbergov, se je med dvema resnično pomembnima družinama v tem območju, Zuccola in Cucagna, začel boj za nasledstvo pri nadzoru nad Valvasone. Leta 1292 je patriarh Raimondo della Torre podelil Simoneju di Cucagna pooblastilo za nadzor nad Valvasone in njegovo okolico, s čimer se je začela druga rodovna linija fevdalnih gospodarjev Valvasone.<ref name=storia>{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-valvasone-18807|title=La storia di Valvasone|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}</ref> V tistem obdobju je imel Valvasone vojaško strukturo, bil pa je tudi sedež tistih plemičev, ki so zgradili pravo vas, predhodnico današnjega mesta. Pred letom 1300 so se plemiči odločili zgraditi obzidje; to je bilo mogoče, ker so razdelili mestna zemljišča in jih nato dodelili obrtnikom in trgovcem. Pred dvižnim mostom je bila zgrajena javna loža. Medtem so pri Urnem stolpu (''Torre delle Ore'') izkopali vodnjak. Danes je te posegov težko najti zaradi novejših gradenj. V 50. letih 14. stoletja so se plemiči odločili, da bodo vas razširili: na ta način so ustvarili enega najlepših primerov srednjeveškega urbanizma v zahodni Furlaniji. Na severnem območju so zgradili majhno cerkev, posvečeno sv. Jakobu, zunaj obzidja pa je nastala majhna vas z lastno cerkvijo, posvečeno sv. Janezu in sv. Mariji.<ref name="storia" /> Približno desetletje je videz mesta ostal v bistvu nespremenjen, toda po padcu patriarha in prihodu [[Beneška republika|Benečanov]] struktura Valvasona ni bila več primerna za naraščajočo trgovino in promet na poti [[Portogruaro]]–[[Pušja vas]]. Zato si je Giacomo Giorgio iz Valvasona zaželel razširiti vas, hkrati pa obnoviti stare stavbe in cerkve. On je bil odgovoren za gradnjo stolnice (1449) v središču notranjega dela vasi. Zaradi tega sta bili drugi dve cerkvi opuščeni. Nova razdelitev zemljišč na manjše parcele je bila bolj stanovanjska kot prejšnji dve, in v tej razdelitvi je bila zgrajena nova majhna cerkev, posvečena svetnikoma Petru in Pavlu, ki sta bila priljubljena med prebivalstvom. Na koncu je bila obnovljena tudi bolnišnica, ki je delovala od leta 1335.<ref name="storia" /> Leta 1511 so prebivalci napadli grad, ki pa je bil prazen, in ga zažgali. V poznem 19. stoletju so bili, tako kot v mnogih drugih mestih v Furlaniji, obzidja porušena, vendar je srednjeveški duh še vedno nedotaknjen.<ref>[https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/vivere-il-comune-46614 vivere il comune] comune.valvasonearzene.pn.it</ref> {{stack|[[File:Valvasone veduta 04.jpg|thumb|Valvasone|upright]]}} == Znamenitosti == === Valvasone === *Grad Valvasone,<ref>[https://www.turismofvg.it/historic-homes/castello-di-valvasone?LangSetCMS=en Castello di Valvasone] turismofvg.it/</ref> državni spomenik *Cerkev presv. Kristusovega telesa, stolnica === Arzene === *Župnijska cerkev sv. Mihaela nadangela, 1953 *Cerkev sv. Marjete, ok. 1000 === Druge znamenitosti === *Nova župnijska cerkev sv. Lovrenca mučenika, 1952 (San Lorenzo) *Stara župnijska cerkev Marije rožnovenske, 1200–1300. V cerkvi je slika »priklenjene hudičice«. Zgodovinarji menijo, da ima ta freska velik pomen v zgodovini kuge iz leta 1348, ki je prizadela vso Evropo. *Spomenik svetovnemu miru, Majaroff, 1983 *Cerkev v Majaroffu, 2008 *Mlin v Majaroffu<ref>[https://www.paesistradetagliamentofvg.eu/it/i-nostri-luoghi/257/mulino-majaroff mulino-majaroff] paesistradetagliamentofvg.eu/</ref> *Starodavna rimska pokopališče v Prasu di Sora (odkrito leta 1996). Sledi in najdbe iz rimske antike so bile odkrite tudi v Majaroffu. == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|2961 |1881|3195 |1901|3794 |1911|4772 |1921|5626 |1931|5006 |1936|4611 |1951|4750 |1961|4019 |1971|3685 |1981|3622 |1991|3444 |2001|3544 |2011|3967 |2021|3917 | source= Podatki iz Istata }} === Etnične skupine in priseljenci === Na dan 31. decembra 2024 je v občini živelo 464 tujcev, kar je 11,6 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|editor=ISTAT|title=Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=3 July 2025}}</ref> Največja skupnost tujcev prihaja iz [[Romunija|Romunije]], ki predstavlja 44,4 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji [[Albanija]] in [[Ukrajina]].<ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/28-valvasone-arzene/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it</ref> ==Dogodki== *Zir dai Arboras: v noči na 5. januarja se prižge veliko število kresov ob [[Sveti trije kralji (praznik)|prazniku]] [[Sveti trije kralji (praznik)|svetih treh kraljev]] (epifanija), ob vsakem kresu pa se prepletajo glasba, [[Kuhanček|kuhančki]] in pecivo. *Praznovanje sv. Petra in Pavla: v juniju mesto počasti svoja dva zavetnika. *Srednji vek v Valvasonu (''Medioevo a Valvasone''): zgodovinska uprizoritev v drugem vikendu septembra.<ref>[https://www.facebook.com/proloco.valvasone/ Proloco Valvasone] facebook.com</ref> == Znane osebnosti == *Tullio Avoledo *Harry Bertoia *Antonio Montico == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.comune.valvasonearzene.pn.it Official website] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Valvasone Arzene}} [[Kategorija:Valvasone - Arzene| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] ol9lyoymidww5woum6jmrgth07b65hz 6687827 6687819 2026-06-10T15:58:36Z Erardo Galbi 166658 6687827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Valvasone - Arzene | official_name = Comune di Valvasone Arzene<br>Comun di Voleson Darzin | native_name = {{native name|fur|Voleson Darzin}} | image_skyline = Valvasone-PiazzaLibertà-Municipio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Trg svobode in mestna hiša v Valvasonu | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of Valvasone Arzene (province of Pordenone, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Location of the municipality of Valvasone Arzene in the former province of Pordenone | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|0|N|12|52|E|type:city(2,095)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Arzene, San Lorenzo, Valvasone | mayor_party = državljanska lista | mayor = Fulvio Avoledo | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,9 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3960 | population_as_of = 28. 2. 2026 | population_demonym = it. valvasonesi / arzenesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 59 | twin1 = | twin1_country = |istat=093053| saint = | day = | postal_code = 33098 | area_code = 0434 | website = {{official website|https://www.valvasonearzene.it/}} | footnotes = }} '''Valvasone - Arzene''' ({{Langx|fur|Voleson Darzin}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 30 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 16 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.960 prebivalcev in površino 51,2 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Ustanovljena je bila 1. januarja 2015 po združitvi nekdanjih občin Valvasone in Arzene.<ref>{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-arzene-18809|title=La storia di Arzene|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}</ref> Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (I borghi più belli d'Italia).<ref>{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/en/borgo/valvasone-arzene/|title=Friuli Venezia Giulia|website=borghipiubelliditalia.it|access-date=31 July 2023}}</ref> == Zgodovina == Zgodnja zgodovina gradu Valvasone pripoveduje, da sta leta 1218 prvotno graščino za oglejskega patriarha upravljala Ulvino in Bonfante. Ti sta bila ustanovitelja prve fevdalne družine, vendar je bila ta družina leta 1268 iztrebljena med uporom Corrada iz Valvasona. Obala reke Tilment, ki teče v bližini mesta, je bila strateško preveč pomembna, da bi jo pustili brez nadzora, zato je patriarh za nadzor nad območjem imenoval Walterpertolda iz Spilimberga. Leta 1273 je izvedel obsežno obnovo zgradb ob reki, da bi zagotovil najboljšo obliko nadzora proti vdoru. Ta dela pa niso spremenila strukture mesta, ki ima v središču grad, okoli katerega so razporejene druge zgradbe. Ko je umrl Walterpertoldo in se je končala prva generacija Spilimbergov, se je med dvema resnično pomembnima družinama v tem območju, Zuccola in Cucagna, začel boj za nasledstvo pri nadzoru nad Valvasone. Leta 1292 je patriarh Raimondo della Torre podelil Simoneju di Cucagna pooblastilo za nadzor nad Valvasone in njegovo okolico, s čimer se je začela druga rodovna linija fevdalnih gospodarjev Valvasone.<ref name=storia>{{cite web|url=https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/novita-46610/notizie-46611/la-storia-di-valvasone-18807|title=La storia di Valvasone|website=comune.valvasonearzene.pn.it|language=it|date=20 January 2022}}</ref> V tistem obdobju je imel Valvasone vojaško strukturo, bil pa je tudi sedež tistih plemičev, ki so zgradili pravo vas, predhodnico današnjega mesta. Pred letom 1300 so se plemiči odločili zgraditi obzidje; to je bilo mogoče, ker so razdelili mestna zemljišča in jih nato dodelili obrtnikom in trgovcem. Pred dvižnim mostom je bila zgrajena javna loža. Medtem so pri Urnem stolpu (''Torre delle Ore'') izkopali vodnjak. Danes je te posegov težko najti zaradi novejših gradenj. V 50. letih 14. stoletja so se plemiči odločili, da bodo vas razširili: na ta način so ustvarili enega najlepših primerov srednjeveškega urbanizma v zahodni Furlaniji. Na severnem območju so zgradili majhno cerkev, posvečeno sv. Jakobu, zunaj obzidja pa je nastala majhna vas z lastno cerkvijo, posvečeno sv. Janezu in sv. Mariji.<ref name="storia" /> Približno desetletje je videz mesta ostal v bistvu nespremenjen, toda po padcu patriarha in prihodu [[Beneška republika|Benečanov]] struktura Valvasona ni bila več primerna za naraščajočo trgovino in promet na poti [[Portogruaro]]–[[Pušja vas]]. Zato si je Giacomo Giorgio iz Valvasona zaželel razširiti vas, hkrati pa obnoviti stare stavbe in cerkve. On je bil odgovoren za gradnjo stolnice (1449) v središču notranjega dela vasi. Zaradi tega sta bili drugi dve cerkvi opuščeni. Nova razdelitev zemljišč na manjše parcele je bila bolj stanovanjska kot prejšnji dve, in v tej razdelitvi je bila zgrajena nova majhna cerkev, posvečena svetnikoma Petru in Pavlu, ki sta bila priljubljena med prebivalstvom. Na koncu je bila obnovljena tudi bolnišnica, ki je delovala od leta 1335.<ref name="storia" /> Leta 1511 so prebivalci napadli grad, ki pa je bil prazen, in ga zažgali. V poznem 19. stoletju so bili, tako kot v mnogih drugih mestih v Furlaniji, obzidja porušena, vendar je srednjeveški duh še vedno nedotaknjen.<ref>[https://www.comune.valvasonearzene.pn.it/it/vivere-il-comune-46614 vivere il comune] comune.valvasonearzene.pn.it</ref> {{stack|[[File:Valvasone veduta 04.jpg|thumb|Valvasone|upright]]}} == Znamenitosti == === Valvasone === *Grad Valvasone,<ref>[https://www.turismofvg.it/historic-homes/castello-di-valvasone?LangSetCMS=en Castello di Valvasone] turismofvg.it/</ref> državni spomenik *Cerkev presv. Kristusovega telesa, stolnica === Arzene === *Župnijska cerkev sv. Mihaela nadangela, 1953 *Cerkev sv. Marjete, ok. 1000 === Druge znamenitosti === *Nova župnijska cerkev sv. Lovrenca mučenika, 1952 (San Lorenzo) *Stara župnijska cerkev Marije rožnovenske, 1200–1300. V cerkvi je slika »priklenjene hudičice«. Zgodovinarji menijo, da ima ta freska velik pomen v zgodovini kuge iz leta 1348, ki je prizadela vso Evropo. *Spomenik svetovnemu miru, Majaroff, 1983 *Cerkev v Majaroffu, 2008 *Mlin v Majaroffu<ref>[https://www.paesistradetagliamentofvg.eu/it/i-nostri-luoghi/257/mulino-majaroff mulino-majaroff] paesistradetagliamentofvg.eu/</ref> *Starodavna rimska pokopališče v Prasu di Sora (odkrito leta 1996). Sledi in najdbe iz rimske antike so bile odkrite tudi v Majaroffu. == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|2961 |1881|3195 |1901|3794 |1911|4772 |1921|5626 |1931|5006 |1936|4611 |1951|4750 |1961|4019 |1971|3685 |1981|3622 |1991|3444 |2001|3544 |2011|3967 |2021|3917 | source= Podatki iz Istata }} === Etnične skupine in priseljenci === Na dan 31. decembra 2024 je v občini živelo 464 tujcev, kar je 11,6 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|editor=ISTAT|title=Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=3 July 2025}}</ref> Največja skupnost tujcev prihaja iz [[Romunija|Romunije]], ki predstavlja 44,4 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji [[Albanija]] in [[Ukrajina]].<ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/28-valvasone-arzene/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it</ref> ==Dogodki== *Zir dai Arboras: v noči na 5. januarja se prižge veliko število kresov ob [[Sveti trije kralji (praznik)|prazniku]] [[Sveti trije kralji (praznik)|svetih treh kraljev]] (epifanija), ob vsakem kresu pa se prepletajo glasba, [[Kuhanček|kuhančki]] in pecivo. *Praznovanje sv. Petra in Pavla: v juniju mesto počasti svoja dva zavetnika. *Srednji vek v Valvasonu (''Medioevo a Valvasone''): zgodovinska uprizoritev v drugem vikendu septembra.<ref>[https://www.facebook.com/proloco.valvasone/ Proloco Valvasone] facebook.com</ref> == Znane osebnosti == *Tullio Avoledo *Harry Bertoia *Antonio Montico == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.comune.valvasonearzene.pn.it Uradno spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Valvasone Arzene}} [[Kategorija:Valvasone - Arzene| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] dyw4dtphnxl9m68nhdgg4l91bqon6u4 Uporabnik:Stebunik/peskovnik62 - Margaret Mitchell 2 603876 6687752 6687232 2026-06-10T12:58:03Z Stebunik 55592 6687752 wikitext text/x-wiki 1sl Margaret Mitchell multi 5.vi.2026 2sl Margaret Mitchell članek 5.vi.2026 4sl Margret Mitchell članek 6.vi.2026 5sl Margaret Mitchell 2.svetovna vojna nadaljevanje 8.vi.2026 == 8sl Margaret Mitchell pregledano in končano 10.vi.2026 == {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell (srednješolka)<br>Peg Mitchell (vseučiliščnica) | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Časnikarka, romanopiskinja, novelistkinja | genre = Romantična povest, zgodovinska domišljija, [[epika|epska]] [[novela (književnost)|novela]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Margaret obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref>. Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;<ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> rekla ji je, da bo lahko uspela le, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov, kajti stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.<ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.<ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref>  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".<ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref><ref>Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6</ref> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.<ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 & 14 p. ISBN 9780820330952.</ref> Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.<ref name=autogenerated10 /><ref name=autogenerated10 /> Henry ji je pred odhodom v Francijo podaril zaročni prstan.<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila vpisana na Smith College, je bil Henry v boju smrtno ranjen in je 17. oktobra podlegel.<ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji dopustitvi, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod".<ref>"West" (="Zahod"); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi "West"</ref> </poem> |} </center> ==== Cliffordovi odlikovanji ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921.<br>''War Department, General Orders No. 28, 1921''<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Croix de Guerre 1914 1918.jpg| | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem od Nemcev zasedenem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno tudi [[ZDA|ameriško]] predsedniško odlikovanje, ki ga je leta [[1921]] prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Gospa Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela odličje za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je naslednjega dne ubila strašna eksplozija v mestu, ko je letalo nanje odvrglo bombo. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo<ref>Francoski vojni križ s palmo — ''Croix de guerre 1914–1918 (France)''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.<ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Margaretina ljubezen''. V pismu prijatelju pa je ona sama glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],<ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od žrtev svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.<ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.<ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"<ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === {{Več slik/peskovnik | footer = <center></center> | align = right | image1 = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center> Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]] in jo tudi sama v celoti temeljito gmotno opremila</center> | image2 = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Mitchell v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51), ki jo je kot lahko [[križarka|križarko]] [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška vojna mornarica]] uporabljala v protiletalstvu; prislužila je pet zvezdic & predsedniško priznanje za "junaški zgled neomajnega bojnega duha".<ref>{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}</ref> </center> | image3 = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Mitchell je vestno dopisovala izpiljene članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)</center>}} Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> „USS Atlanta (CL-51)“ je bila lahka [[križarka]], ki jo je [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarica]] uporabljala kot protiletalsko ladjo pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski [[Bitka za Midway|Bitki za Midway]] in [[Bitka za Vzhodne Salomonove otoke|Vzhodne Salomonove otoke]]. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana, nakar jo je ukazal njen [[kapitan]] potopiti; pogumno moštvo si je pri tem prislužilo pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje kot "junaški primer nepremagljivega bojnega duha".<ref>{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}</ref> Mitchell je sama gmotno podprla drugo lahko križarko, zopet poimenovano po mestu Atlanta, ''USS Atlanta (CL-104)''. 6. februarja 1944 jo je v Camdenu v New Jerseyju krstila njena dobrotnica Margaret kot Atlanto, bojne podvige pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala pa je ob obali [[Honšu]]ja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 brezpogojno vdali; prislužila si je dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob [[San Clemente (otok)|otoku San Clemente]] 1. oktobra 1970.<ref>[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.</ref> == Družina == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgiji.<ref name="cyclopedia">{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}</ref><ref>{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}</ref><ref>Ruppersburg, Hugh (2007). The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature. Athens, Georgia: University of Georgia Press. p. 326. ISBN 9780820328768.</ref>. Margaretka je začela pisati zgodbice v najstniških letih; leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal|Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za delo pridržano moškim. Pisateljici je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti za trenutek niso puščali pri miru. Zato je nasprotovala snemanju filma: "Nočem prevzemati dela scenaristke, nočem biti svetovalka; ne zanima me izbira igralcev, snemanje ali objava filma. Dajte mi malo miru! Pozabite name!"<ref>{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Eugene-Muse-Mitchell.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Njen oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške [[Irci|irske]] korenine. ([[1906]])</center> | image2 = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Njen družinski dom, poimenovan "Smetišče" ("Dump"), je prava graščina; tukaj je želela, da bi bila "moja hišica moja svobodica". Miru pa ni imela, saj so jo občudovalci stalno nadlegovali. Tu je danes spominska hiša in [[muzej]]</center> | image3 = Margaret-Mitchell 1922.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> Margaret je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.</center> }} === Poreklo === Margaret Mitchell je vse življenje živela v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[ZDA|ameriški zvezni državi]] [[Georgija|Georgiji]]. Rodila se je leta 1900 v bogati in politično pomembni družini. Po očetovi moški strani je imela [[Škoti|škotske]] prednike, po materini moški veji pa [[Irci|irske]] korenine. Njen oče, Eugene Muse Mitchell, je bil odvetnik, mati, Mary Isabel "Maybelle" Stephens, pa sufražetka in katoliška dobrodelnica. Imela je dva brata, Russella Stephensa Mitchella, ki je umrl v otroštvu leta 1894, in Alexandra Stephensa Mitchella, rojenega leta 1896.<ref name=cyclopedia /><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> ==== Mladostnica ==== Margaret je začela uporabljati ime »Peggy« v srednješolskem zavodu Washington Seminary, a skrajšano obliko »Peg« na visoki šoli v Smith Collegeu; ugajala ji je potrditev tega nadimka v mitološkem krilatem konju »[[Pegaz]]u«, ki navdihuje pesnike.<ref>Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}</ref><ref name=reporter>{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}</ref> Peggy je v svoji atlantski družbi [[matura|maturirala]] v zimskem semestru 1920.<ref name=reporter /> V takratnem slogu »"gin and jazz"« je pri plesu občinstvo »frapirala« in ga s svojim nenavadnim mlatarjenjem dodobra razburila.<ref>Kriebl, Karen J (1998). „From bloomers to flappers: the American women's dress reform movement, 1840–1920”. Ohio State University: 113—28.</ref><ref name=autogenerated16>Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}</ref> Na dobrodelnem maturantskem plesu v Atlanti leta 1921 je namreč izvedla [[apaški ples]], ki je vključeval nasilnost, erotičnost ter poljub s soplesalcem<ref>(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)</ref>, kar je močno razkurilo atlantsko visoko meščansko družbo in posledično je bila izločena iz Mladinskega društva (Junior Legaue).<ref>{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}</ref><ref>Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}</ref> Apaški ples in [[tango]] sta delovala pohujšljivo zaradi svojih [[erotika|erotičnih]] sestavin; slednjega je priljubil [[nemi film]] »Štirje jezdeci apokalipse« (The Four Horsemen of the Apocalypse, 1921), ki je glavnega igralca [[Rudolph Valentino|Rudolpha Valentina]] zaradi njegovega vrhunskega plesanja tanga naredil za simbol [[spolnost|spolnosti]].<ref>Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland & Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}</ref> Mitchell je bila po lastnih besedah "brezvestna spogledljivka". Zaročila se je s petimi moškimi, a je vztrajno trdila, da nobenemu od njih ni lagala niti jih zapeljevala.<ref>Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.</ref> Krajevna klepetava dopisnica, ki se je podpisovala kot Polly Peachtree, je v stolpcu iz leta 1922 opisala Mitchellino ljubezensko izživljanje: :»V svojem kratkem življenju je imela morda več moških, ki so bili vanjo res "na smrt zaljubljeni", več iskrenih snubcev, kot pa katero koli drugo dekle v Atlanti«.<ref name=autogenerated16 /> === Poroki === [[File:Margaret-Mitchell 1930.jpg|thumb|200px|left|<center>Margaret Mitchell leta [[1930]]]]</center> Aprila 1922 je Mitchell hodila in se skoraj vsakodnevno videvala z dvema moškima: eden je bil Berrien Kinnard Upshaw z vzdevkom »Red« = »Rdeči« (10. marec 1901 — 13. januar 1949), s katerim naj bi se srečala 1917 na plesu, ki so ga priredili starši ene od njenih prijateljic, in drugi, njegov sostanovalec in prijatelj John Robert Marsh (6. oktober 1895 — 5. marec 1952), založnik iz Kentuckyja, ki je delal za [[Associated Press]].<ref name=autogenerated20>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.</ref><ref>Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.</ref>  Upshaw je bil fant iz Atlante, nekaj mesecev mlajši od Mitchell, čigar družina se je leta 1916 preselila v Raleigh v Severni Karolini.<ref>Mitchell, Margaret (May 6, 1997). Lost Laysen. Simon and Schuster. ISBN 9780684837680.</ref> Leta 1919 je bil sprejet v Pomorsko akademijo Združenih držav Amerike, vendar je 5. januarja 1920 odstopil zaradi akademskih pomanjkljivosti. Maja je bil ponovno sprejet, takrat star 19 let, in je dva meseca preživel na morju, preden je odstopil drugič, in sicer 1. septembra 1920.<ref>Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 & 204.</ref>Upshaw, ki mu šola ni dišala in ni imel službe, si je leta 1922 »služil« denar s tihotapljenjem alkohola v georgijskih gorah.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.</ref> Čeprav ji je njena družina odsvetovala, sta se Peggy in Red poročila 2. septembra 1922; priča na njuni poroki je bil John Marsh. Par je živel v domu Mitchellovih z njenim očetom; a že do decembra se je zakon razdrl in Upshow je odšel iz hiše. Mitchell se je pritoževala zaradi telesnega in čustvenega nasilja, kar vse je bilo posledica moževega pijančevanja. Do ločitve je prišlo sporazumno: John Marsh mu je dal posojilo, Mitchell pa se je odpovedala tožbi za nasilništvo.<ref>Champion, Laurie. American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. ISBN 0-313-30943-4</ref><ref name=autogenerated20 /><ref>Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.</ref> Civilno sta se ločila 16. oktobra 1924.<ref name=reporter />{{rp|xx}} Ker sta se poročila v katoliški Cerkvi, na razglasitev ničnosti zakona po takratnem Cerkvenem zakoniku ni bilo možno niti pomisliti. Zato je Mitchell zapustila katoliško vero in se priključila episkopalni<ref>Episkopalna cerkev (''Episcopal Church'' – ''TEC''), znana tudi kot Protestanntska episkopalna cerkev v ZDA (''Protestant Episcopal Church in the United States of America'' – ''PECUSA'' – je članica svetovne Anglikanske skupnosti</ref><ref name="j777">{{cite web | title=Episcopal Church, The | website=The Episcopal Church | date=2012-05-22 | url=https://www.episcopalchurch.org/glossary/episcopal-church-the/ | access-date=2024-07-28}}</ref>, kjer so glede ločitve zakona dopuščali širša merila in celo cerkveno ločitev.<ref>"'As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind | Franciscan Media". May 14, 2020.</ref><ref>{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}</ref> 4. julija 1925 sta se torej 24-letna Margaret Mitchell in 29-letni John Marsh poročila v unitarno-univerzalistični cerkvi.<ref> »Unitaristični univerzalizem« je svobodomiselno versko izroččilo, ki je nastalo z združitvijo dveh skupnosti: unitarizma in univerzalizma. Leta 1793 je bila v Ameriki ustanovljena Univerzalistična cerkev Amerike, leta 1825 pa Ameriško unitaristično združenje (AUA).</ref><ref>Walker, Marianne (1993). Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind. Atlanta, GA: Peachtree Publishers. ISBN 9781561456178.</ref> Novoporočenca sta se naselila v sobah Crescenta v Atlanti in v stanovanju št. 1, ki sta ga ljubkovalno poimenovala »The Dump« (tj. »Smetišče«); zdaj je tukaj Hiša in muzej Margaret Mitchell.<ref name=autogenerated15>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma ''„Canterburyjska zgodba“ ("A Canterbury Tale")'', zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] ;{{ikona ru}} *[https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы — Bird In Flight] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Ameriške feministke]] === Apaški ples === {{v delu}} [[Slika:Apachentanz_-_Leo_Rauth,_1911.jpg|thumb|300px|right|''Apachentanz'' avtorja {{Mednarodna povezava|Leo Rauth|de}} (1911)]] '''Apaški ples''' ({{IPA|fr|a.paʃ|lang}}) ali '''La Danse Apache''', '''Bowery Waltz''', '''Apache Turn''', '''Apache Dance''', '''Tough Dance''' ali kar '''Apache''' je zelo nasilen [[ples]], ki je bil povezan s [[Pariz|pariško]] poulično kulturo na začetku 20. stoletja. Ta način plesa ima nekatere izredno divje prvine; predstavljal naj bi tudi pogovor in prividen pretep med zvodnikom in pocestnico, zato ga je meščanska družba kot takega odklanjala. Konec 19. toletja se je v [[Pariz]]u širila tovrstna zabava mladih članov pouličnih tolp. V tisku so ga zaradi divjosti in nasilnosti, ki sta sestavni del tega plesa, poimenovali »ples apaških tolp«. Ime je prevzeto od domorodnega severnoameriškega ljudstva [[Apači|Apačev]]. Francozi pravijo temu plesu'''valse chaloupée''' ('''zibljivi valček''') ali pa samo preprosto '''zibljivi''' ('''chaloupée''')<ref>« chaloupée [archive] », sur Trésor de la langue française informatisé (consulté le 11 novembre 2022)</ref>[1] ali apaški ples (Apache dance) zlasti na angleškem govornem področju [2] <ref>(en) « The Apache [archive] », sur jazzageclub.com, 15 mars 2010 (consulté le 4 mars 2021)</ref>, je sodobni ples, ki je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja[3] <ref>(en) Richard Powers, « The hidden story of the Apache dance [archive] », sur socialdance.stanford.edu (consulté le 4 mars 2021)</ref>. <ref>{{cite web |url=https://www.cnrtl.fr/definition/chaloup%C3%A9e/1 |title=[[Trésor de la langue française informatisé]] |publisher=chaloupée|author=|place=|language=fr|date=11. november 2022|accessdate=9. junij 2026}}</ref> [1] ali apaški ples (Apache dance) zlasti na angleško govorečem področju [2] <ref name="jazzageclub">{{Lien web |titre=The Apache |url=https://www.jazzageclub.com/the-apache/728/ |langue=en |date=2010-03-15 |site=jazzageclub.com |consulté le=4 mars 2021}}</ref>), je sodobni ples, ki je nastal v [[Parizu]] leta 1908 in so ga plesali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja[3] <ref name="Stanford"/>. <ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Njen stari oče Russell Mitchell je imel trinajst otrok z dvema ženama; najstarejši je bil njen oče Eugene, ki je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Georgii.[4][8][9]<ref name="cyclopedia">{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}</ref><ref>{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}</ref><ref name="autogenerated6" />Marjetica je začela pisati kratke zgodbe v najstniških letih, leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal |Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za pridržano moškim.Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru. <ref>{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}</ref>.</center> | align = right | image1 = Margaret-Mitchell 1922.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center> Marjetica je bila taka zapeljivka, da je zanjo norelo istočasno pet fantov.</center> | image2 = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Njeno družinsko domovanje, poimenovano "Smetišče", je prava pravcata graščina, kjer je danes njena spominska hiša in [[muzej]]</center> | image3 = Eugene-Muse-Mitchell.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Marjetin oče je bil Eugene Muse Mitchell; njegovi daljni predniki so izhajali s [[Škotska|Škotskega]]. Po materini strani pa je imela katoliške irske korenine. Oče je bil slikan 1906.</center>}} {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Čeprav je bila Margaret poročena dvakrat, ni mogoče najti slik njčunih mož, ampak edino njene, slavne pisateljice, ki ji je slava kmalu začela presedati; radovedneži je namreč niti trenutek niso pustili pri miru<ref>{{cite web|url=https://birdinflight.com/ru/portret/20161004-margaret-mitchell.html|title=Написать и возненавидеть: Как автор «Унесенных ветром» спасалась от славы|publisher=Bird In Flight|author=Светлана Ворошилова|place=|language=ru|date=4. oktober 2016|accessdate=8. junij 2026}}</ref>.</center> | align = right | image1 = Margaret-Mitchell 1922.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = center> Marjetica je začela pisati kratke zgodbe v najstniških letih, leta 1922 pa je presenetila svoje vrstnike, ko je dobila pri [[Atlanta Journal |Atlanta Journalu]] službo časnikarke, kar je takrat veljalo za pridržano moškim.</center> | image2 = Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Njeno družinsko domovanje, poimenovano "Smetišče", je prava pravcata graščina, kjer je danes njena spominska hiša in [[muzej]]</center> | image3 = Eugene Muse Mitchell.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Marjetin oče Eugene Muse Mitchell je bil ugleden in premožen meščan</center>}} World War II Mitchell (1941) in her Red Cross uniform aboard the USS Atlanta (CL-51) During World War II, Margaret Mitchell was a volunteer for the American Red Cross and she raised money for the war effort by selling war bonds.[103] She was active in Home Defense, sewed hospital gowns and put patches on trousers.[98] Her personal attention, however, was devoted to writing letters to men in uniform—soldiers, sailors, and marines, sending them humor, encouragement, and her sympathy.[15]: 518  USS Atlanta (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944) The USS Atlanta (CL-51) was a light cruiser used as an anti-aircraft ship of the United States Navy sponsored by Margaret Mitchell and used in the naval Battle of Midway and the Eastern Solomons. The ship was heavily damaged during night surface action on November 13, 1942, during the Naval Battle of Guadalcanal and subsequently scuttled on orders of her captain having earned five battle stars and a Presidential Unit Citation as a "heroic example of invincible fighting spirit".[104] Mitchell sponsored a second light cruiser named after the city of Atlanta, the USS Atlanta (CL-104). On February 6, 1944, she christened Atlanta in Camden, New Jersey, and the cruiser began fighting operations in May 1945. Atlanta was a member of task forces protecting fast carriers, was operating off the coast of Honshū when the Japanese surrendered on August 15, 1945, and earned two battle stars. She was finally sunk during explosive testing off San Clemente Island on October 1, 1970.[105] === Med Drugo svetovno vojno === {{Več slik/peskovnik | footer = <center><ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center> Svojo ladjo ''USS 'Atlanta' (CL-104) '' je krstila sama lastnica Margaret Mitchell Christens [[1944]]</center> | image2 = Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Mitchell (1941) v odori [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> | image3 = Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Mitchell je vestno in skrbno dopisovala članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)</center>}} [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> [[File:Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg|thumb|upright|Mitchell je skrbno dopisovala članke v časopisje in pisala svoj roman „V vrtincu“ (1936)]] [[File:Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg|thumb|left|upright|USS ''Atlanta'' (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)]] USS Atlanta (CL-51) je bila lahka križarka, ki jo je ameriška mornarica uporabljala kot protiletalsko ladjo, pod pokroviteljstvom Margaret Mitchell in je bila uporabljena v pomorski bitki za Midway in vzhodne Salomonove otoke. Ladja je bila med nočnim delovanjem na površini 13. novembra 1942 med pomorsko bitko za Guadalcanal močno poškodovana in nato po ukazu njenega kapitana potopljena, pri čemer si je prislužila pet bojnih zvezdic in predsedniško priznanje enote kot "junaški primer nepremagljivega bojnega duha".[104] Mitchell je sponzorirala drugo lahko križarko, poimenovano po mestu Atlanta, USS Atlanta (CL-104). 6. februarja 1944 je bila v Camdenu v New Jerseyju krščena kot Atlanta, bojne operacije pa je začela maja 1945. Atlanta je bila članica operativnih sil, ki so varovale hitre letalonosilke, delovala je ob obali Honšuja, ko so se Japonci 15. avgusta 1945 predali, in si prislužila dve bojni zvezdici. Končno je bila potopljena med eksplozivnimi preizkusi ob otoku San Clemente 1. oktobra 1970.[105] [[File:Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg|thumb|left|upright|USS ''Atlanta'' (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)]] The [[USS Atlanta (CL-51)|USS ''Atlanta'' (CL-51)]] was a light cruiser used as an anti-aircraft ship of the [[United States Navy]] sponsored by Margaret Mitchell and used in the naval [[Battle of Midway]] and the [[Eastern Solomons]]. The ship was heavily damaged during night surface action on November 13, 1942, during the [[Naval Battle of Guadalcanal]] and subsequently scuttled on orders of her captain having earned five [[Battle star#Navy warships|battle stars]] and a [[Presidential Unit Citation (United States)|Presidential Unit Citation]] as a "heroic example of invincible fighting spirit".<ref>{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}</ref> Mitchell sponsored a second light cruiser named after the city of [[Atlanta]], the [[USS Atlanta (CL-104)|USS ''Atlanta'' (CL-104)]]. On February 6, 1944, she christened ''Atlanta'' in Camden, New Jersey, and the cruiser began fighting operations in May 1945. ''Atlanta'' was a member of task forces protecting fast carriers, was operating off the coast of [[Honshū]] when the Japanese surrendered on August 15, 1945, and earned two battle stars. She was finally sunk during explosive testing off [[San Clemente Island]] on October 1, 1970.<ref>[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.</ref> {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''V vrtincu'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref> Bila je zelo aktivna v dramskem krožku.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „[[Sen kresne noči]]“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „[[Beneški trgovec|Beneškem trgovcu]]“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.p 138</ref> Pridružila se je tudi Literarnemu krožku in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref>. Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri; ko sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, hladnokrvno vzame samokres in ustreli posiljevalca:<ref>Jones, A. G., Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936, p. 314.</ref>po ameriško brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ga ni.<ref>Mitchell, Margaret (2000). Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell. Hill Street Press. ISBN 978-1-892514-62-2.</ref> Mitchell je spodbujala njena zahtevna učiteljica angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;<ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši|Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref>  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".<ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. ISBN 9780820330952.</ref><ref>Felder, Deborah G. A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. ISBN 0-8065-2526-6</ref> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.<ref>Johnson, Joan Marie (2008). Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915. University of Georgia Press. 13 & 14 p. ISBN 9780820330952.</ref> Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.<ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.<ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: <center> {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </poem> | <poem> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na Zahod".<ref>"West" (="Zahod"); tukaj je besedna igra, saj mu je bilo ime tudi "West"</ref> </poem> |} </center> ==== Posmrtno odlikovanje ==== {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Stotnik Clifford West Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji, ki jenastala zaradi odvržene letalske bombe v mestu. Pokopan je na pokopališču »First Congregational Church Cemetery« Greenwich, Fairfield County, [[Connecticut]].<ref>{{cite web|url=https://www.uswarmemorials.org/html/people_details.php?PeopleID=15377|title=Henry Clifford West|publisher= American War Memorials Overseas|author=|place=|language=en|date=2008|accessdate=6. junij 2026}}</ref>. Prejel je dvoje odlikovanj: francosko, pa tudi ameriško z ukazom predsednika Združenih držav Amerike leta 1921 (War Department, General Orders No. 28, 1921)<ref>{{cite web|url=https://valor.militarytimes.com/recipient/recipient-27088/|title=Clifford Henry - Hall of Valor: Medal of Honor, Silver Star, U.S. Military Awards|publisher=Military Times|author=|place=Washington|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | align = right | image1 = Flag of the United States.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Stotnik Clifford West Henry se je rodil 28. junija 1896 na [[Manhattan]]u v [[New York]]u, kjer so živeli njegovi starši Ira Walton Henry in Frances S. Henry. Umrl je od šrapnelov, ki so leteli od vržene letalske [[kasetna bomba|kasetne bombe]] 17. oktobra 1918 v francoskem mestu, ki ga je osvojil – skupaj z njim pa še 50 njegovih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://www.geni.com/people/Lieutenant-Clifford-West-Henry/6000000017587398262|title=Lt. Clifford West Henry (1896 - 1918) - Genealogy|publisher=geni.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=6. junij 2026}}</ref></center> | image2 = Clifford-West-Henry Connecticut.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Za svojo neverjetno drznost in pogumnost je prejel posmrtno predsedniško odlikovanje, ki ga je prevzela njegova mati Ira Walton Henry.</center> | image3 = Army distinguished service cross medal.png | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vigneulles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije]]. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],<ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.<ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.<ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"<ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> === Med Drugo svetovno vojno === [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|200px|right|<center>Mitchell (1941) v uniformi [[Rdeči križ|Rdečega križa]] na krovu ladje USS ''Atlanta'' (CL-51)]]</center> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Margaret Mitchell prostovoljka za [[Rdeči križ]] in je zbirala denar za vojna prizadevanja s prodajo vojnih obveznic.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> Bila je dejavna v domovinski domači obrambi, šivala je bolnišnične halje in na hlače lepila našitke.<ref>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. Yank, p. 9.</ref> Čeprav se je sicer odločno zavzemala za uveljavitev ženskih pravic, ni bila enostranska in bojevita [[feminizem|feministka]], ampak je načeloma enako spoštovala tudi „močnejši spol“. To je pokazala zlasti med vojno, ko je posvečala veliko pozornost pisanju pisem vpoklicanim fantom in možem: vojakom, mornarjem in marincem; v svoja pisma je mimogrede vpletala šaljivost, spodbudo in sočutje.<ref>Pyron, Darden Asbury (1991). Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell. New York: Oxford University Press. p. 37. ISBN 978-0-19-505276-3.</ref> == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|left|<center>Mitchellin grob na »Oaklandskem pokopališču« v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] (»Oakland Cemetery«) ]]</center> === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[File:Flag of the United States.svg|50px|right]] [[File:Army distinguished service cross medal.png|50px|left]] {{v delu}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell leta 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]] | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (babica)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nečak)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (sestrična) | notableworks = ''Odnesel je veter'' (''Gone with the Wind'')<br />''Izgubljeni Laysen'' ('' Lost Laysen)'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (*[[8. november]] [[1900]], †[[16. avgust]] [[1949]] [[Atlanta, Georgija|Atlanta]], [[Georgija]], [[ZDA]])<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> je bila ameriška romanopiska in časnikarka. Mitchell je napisala le en roman, ki je bil objavljen za časa njenega življenja; dogajanje je iz obdobja [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]]. Za svoj roman ''[[V vrtincu (roman)|V vrtincu]]'' je prejela nagrado [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] za najboljšo povest v letu 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> in nagrado [[Pulitzer Prize for Fiction]] leta 1937. Dolgo po njeni smrti je bila objavljena zbirka Mitchellinih dekliških zapisov in novela, ki jo je napisala kot najstnica, z naslovom ''Izgubljeni Laysen'' (''Lost Laysen''). Zbirka njenih časopisnih člankov, ki jih je napisala za „The Atlanta Journal“, pa je bila ponovno izdana v knjižni obliki. == Življenjepis == === Šolanje === School life While the Great War carried on in Europe (1914–1918), Margaret Mitchell attended Atlanta's Washington Seminary (now The Westminster Schools), a "fashionable" private girls' school with an enrollment of over 300 students.[49][5]: 49  She was very active in the Drama Club.[50] Mitchell played the male characters: Nick Bottom in Shakespeare's A Midsummer Night's Dream and Launcelot Gobbo in Shakespeare's The Merchant of Venice, among others. She wrote a play about snobbish college girls that she acted in as well.[34]: 138  She also joined the Literary Club and had two stories published in the yearbook: Little Sister and Sergeant Terry.[34]: 163 & 207  Ten-year-old "Peggy" is the heroine in Little Sister. She hears her older sister being raped and shoots the rapist:[51] Coldly, dispassionately she viewed him, the chill steel of the gun giving her confidence. She must not miss now—she would not miss—and she did not.[34]: 204  Mitchell received encouragement from her English teacher, Mrs. Paisley, who recognized her writing talent.[52] A demanding teacher, Paisley told her she had ability if she worked hard and would not be careless in constructing sentences. A sentence, she said, must be "complete, concise and coherent".[15]: 84  Mitchell read the books of Thomas Dixon, Jr., and in 1916, when the silent film, The Birth of a Nation, was showing in Atlanta, she dramatized Dixon's The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire (1907).[53][54][55][56] As both playwright and actress, she took the role of Steve Hoyle.[47]: 14–15  For the production, she made a Ku Klux Klan costume from a white crepe dress and wore a boy's wig.[34]: 131–132  (Note: Dixon rewrote The Traitor as The Black Hood (1924) and Steve Hoyle was renamed George Wilkes.)[57][58] During her years at Washington Seminary, Mitchell's brother, Stephens, was away studying at Harvard University (1915–1917), and he left in May 1917 to enlist in the army, about a month after the U.S. declared war on Germany. He set sail for France in April 1918, participated in engagements in the Lagny and Marbache sectors, then returned to Georgia in October as a training instructor.[59] While Margaret and her mother were in New York in September 1918 preparing for Margaret to attend college, Stephens wired his father that he was safe after his ship had been torpedoed en route to New York from France.[60] Stephens Mitchell thought college was the "ruination of girls".[15]: 106  However, May Belle Mitchell placed a high value on education for women and she wanted her daughter's future accomplishments to come from using her mind. She saw education as Margaret's weapon and "the key to survival".[5][39] The classical college education she desired for her daughter was one that was on par with men's colleges, and this type of education was available only at northern schools. Her mother chose Smith College in Northampton, Massachusetts for Margaret because she considered it to be the best women's college in the United States.[5]: 13–14  Upon graduating from Washington Seminary in June 1918, Mitchell fell in love with a Harvard graduate, a young army lieutenant, Clifford West Henry,[61] who was chief bayonet instructor at Camp Gordon from May 10 until the time he set sail for France on July 17.[62] Henry was "slightly effeminate", "ineffectual", and "rather effete-looking" with "homosexual tendencies", according to biographer Anne Edwards. Before departing for France, he gave Mitchell an engagement ring.[63] On September 14, while she was enrolled at Smith College, Henry was mortally wounded in action in France and died on October 17.[62] As Henry waited in the Verdun trenches, shortly before being wounded, he composed a poem on a leaf torn from his field notebook, found later among his effects. The last stanza of Lieutenant Clifford W. Henry's poem follows: If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West."[64] General Edwards Presents Medal Mrs. Ira Henry of Sound Beach was presented the Distinguished Service medal from the War department today in honor of her son, Captain Clifford W. Henry for bravery under fire during the World war. The medal, recommended by General Pershing, was presented by Major General Edwards. Captain Henry, who during the war was a lieutenant with Co.F, 102nd infantry, captured the town of Vignuelles, nine kilometers inside the Hindenburg line on September 13, 1918. Lieutenant Henry and 50 of his men were killed the next day by a terrific explosion in the town. Captain Henry was a graduate of Harvard University. — The Bridgeport Telegram, July 4, 1927. Henry repeatedly advanced in front of the platoon he commanded, drawing machine-gun fire so that the German nests could be located and wiped out by his men. Although wounded in the leg in this effort, his death was the result of shrapnel wounds from an air bomb dropped by a German plane.[65] He was awarded the French Croix de guerre avec palme for his acts of heroism. From the President of the United States, the Commander in Chief of the United States Armed Forces, he was presented with the Distinguished Service Cross and an Oak Leaf Cluster in lieu of a second Distinguished Service Cross.[62][66] Clifford Henry was the great love of Margaret Mitchell's life, according to her brother.[67] In a letter to a friend (A. Edee, March 26, 1920), Mitchell wrote of Clifford that she had a "memory of a love that had in it no trace of physical passion".[68] Mitchell had vague aspirations of a career in psychiatry,[69] but her future was derailed by an event that killed over fifty million people worldwide, the 1918 flu pandemic. On January 25, 1919, her mother, May Belle Mitchell, succumbed to pneumonia from the "Spanish flu". Mitchell arrived home from college a day after her mother had died. Knowing her death was imminent, May Belle Mitchell wrote her daughter a brief letter and advised her: Give of yourself with both hands and overflowing heart, but give only the excess after you have lived your own life.[69] An average student at Smith College, Mitchell did not excel in any area of academics. She held a low estimation of her writing abilities. Even though her English professor had praised her work, she felt the praise was undue.[70] After finishing her freshman year at Smith, Mitchell returned to Atlanta to take over the household for her father and never returned to college.[69] In October 1919, while regaining her strength after an appendectomy, she confided to a friend that giving up college and her dreams of a "journalistic career" to keep house and take her mother's place in society meant "giving up all the worthwhile things that counted for—nothing!"[71] === Šolanje === ==== Med Prvo svetovno vojno ==== Medtem ko je v Evropi divjala [[prva svetovna vojna]] (1914–1918), je Marjeta obiskovala „Atlanta's Washington Seminary“<ref>„Atlanta’s Washington Seminary“ – „Washingtonski seminar v Atlanti“; sedaj se imenuje „The Westminster Schools“ – „Westminstrske šole“</ref>, "modno" zasebno dekliško šolo z več kot 300 učenci.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} Bila je zelo aktivna v dramskem klubu.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell je igrala med drugim tudi moške like: Nicka Bottoma v Shakespearovem delu „Sen kresne noči“ in Launcelota Gobba v Shakespearovem „Beneškem trgovcu“. Napisala je igro o neresnih študentkah, v kateri je tudi igrala.<ref name="before"/>{{rp|138}} Pridružila se je tudi Literarnemu klubu in v letopisu objavila dve zgodbi: ''Mala sestra'' in ''Narednik Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Desetletna "Peggy" je junakinja v Mali sestri. Sliši, da posiljujejo njeno starejšo sestro, in hladnokrvno ustreli posiljevalca:<ref name=autogenerated4 /> brezčutno ga je pogledala, samozavestno je pomerila vanj z namenom, da ne bo zgrešila – in ni.<ref name="before"/>{{rp|204}}</blockquote> Mitchell je prejela spodbudo od svoje zahtevne učiteljice angleščine Paisley, ki je prepoznala njen pisateljski talent;[52] <ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> ta učiteljica ji je rekla ji je, da bo lahko uspela, če bo trdo delala in ne bo neprevidna pri sestavljanju stavkov. Stavek mora biti "popoln, jedrnat in povezan".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchellova je prebirala knjige [[Thomas Dixon Mlajši||Thomasa Dixona Ml.]]<ref>Thomas Dixon Mlajši (1864-1946) je bil ameriški pisatelj, odvetnik, politik in baptistični pastor – zagovornik nadvlade belcev. Filmski režiser D. W. Griffith je „Člana klana“ (1905) priredil za film (1915; „The Birth of a Nation“ – „Rojstvo naroda“). Film je tako v 20. stoletju prispeval k obuditvi [[Ku Klux Klan|Ku Klux Klana]].</ref> Ko so 1916 v Atlanti vrteli njegov nemi film [[Rojstvo naroda]], je dramatizirala Dixonovo delo „Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“<ref>„Izdajalec: Zgodba o padcu nevidnega cesarstva“ - „The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire“ (1907)</ref> Kot igralka je prevzela vlogo Steva Hoyla s fantovsko [[lasulja|lasuljo]].<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> Za časa njenega šolanja v Atlanti je njen brat Stephens obiskoval [[Univerza Harvard|Harvardsko univerzo]] (1915–1917) in se je maja 1917 prostovoljno prijavil k vojakom – mesec dni po tem, ko so ZDA napovedale vojno Nemčiji. Aprila 1918 je odplul v Francijo, sodeloval v bojih okrog [[Lagny]]ja in [[Marbache|Marbacha]], nato pa se je oktobra vrnil v Georgijo kot vaditelj.[59] <ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> Margaret in njena mati sta se septembra 1918 v New Yorku pripravljali na Margaretin vpis na fakulteto, a Stephens je očetu sporočil, da je na varnem, potem ko je bila njegova ladja na poti iz Francije v New York torpedirana.[60] <ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> ==== Njena „velika ljubezen“ ==== Stephens Mitchell se je izrazil, češ da zavodsko bivanje "uničuje dekleta".<ref name="daughter"/>{{rp|106}}  Mati May Belle Mitchell pa je vendarle zelo cenila dekliško izobraževanje in je želela, da bi njeni hčerki izobrazba pomagala k uveljavljanju kot orožje in "ključ do preživetja".[5][39] <ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> Klasična univerzitetna izobrazba, ki si jo je želela za svojo hčer, je bila enakovredna fantovskim zavodom, kar pa je bilo na voljo le na severnih šolah. Zato je izbrala za hčerko Smith College v [[Northampton]]u v [[Massachusetts|Massachusettsu]], ker je menila, da je to najboljši ženski zavod v Združenih državah Amerike.[5]: 13–14 <ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Po diplomi na Washington Seminary junija 1918 se je Mitchell zaljubila v lepuškastega harvardskega diplomanta, mladega vojaškega poročnika [[Clifford Henry|Clifforda Henryja]],[61] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> ki je bil glavni inštruktor sabljanja v Camp Gordonu od 10. maja do odplutja v Francijo 17. julija.[62] <ref name=autogenerated10 /> <ref name=autogenerated10 /> Henry je pred odhodom v Francijo Marjeti podaril zaročni prstan.[63] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> 14. septembra 1918, ko je bila Marjeta vpisana na Smith College, je bil Henry smrtno ranjen v boju in je 17. oktobra umrl.[62] <ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> Medtem ko je poročnik Henry čakal v verdunskih jarkih, je tik pred ranjavanjem na list, iztrgan iz njegovega poljskega zvezka, ki so ga pozneje našli med njegovimi stvarmi, napisal pesem, katere zadnja kitica se glasi takole: {| |- ! Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> ! Ali naj „grem na zahod“ |- | <blockquote> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West." </blockquote> | <blockquote> Če bi "brez sreče" pri klicu dolžnosti V slavnem pohodu padel Po Božji volji, Naj tisti, ki so mi najdražji in najboljši, Vedo, da sem prestal preizkušnjo Ali naj "grem na zahod". </blockquote> |} „Bridgeport Telegram“ je objavil tozadevno poročilo 4. julija 1927: :Ga. Ira Henry iz Sound Beacha je danes prejela medaljo za izjemne zasluge od vojnega ministrstva v čast njenega sina, stotnika Clifforda W. Henryja, za hrabrost pod ognjem med svetovno vojno. Medaljo, ki jo je priporočil general Pershing, je podelil generalmajor Edwards.<br> Stotnik Henry, ki je bil med vojno poročnik pri načelniku 102. pehotnega polka, je 13. septembra 1918 zavzel mesto [[Vignuelles]], devet kilometrov znotraj [[Hindenburgova linija|Hindenburgove linije. Poročnik Henry in 50 njegovih mož je bilo naslednjega dne ubitih v strašni eksploziji v mestu. Henry je večkrat napredoval pred vodom, ki mu je poveljeval, in pritegnil ogenj iz brzostrelk, da bi njegovi možje lahko našli in uničili nemška gnezda. Čeprav je bil pri tem poskusu ranjen v nogo, je bila njegova smrt posledica ran od šrapnelov letalske bombe, ki jo je odvrglo nemško letalo.[65] <ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> Za svoja junaška dejanja je prejel francoski vojni križ s palmo <ref>''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|francoski vojni križ s palmo]]''</ref>. Predsednik Združenih držav Amerike mu je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA podelil za izjemne zasluge križec<ref>»Distinguished Service Cross (United States)«</ref> in grozd hrastovega lista <ref>»Oak Leaf Cluster« - grozd hrastovega lista za izjemne zasluge</ref>.[62][66] <ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry je bil po besedah njenega brata ''velika Marjetina ljubezen''.[67] V pismu prijatelju je Marjeta glede tega zapisala, da ohranja "spomin na čisto ljubezen, ki v sebi ni imela niti trunka telesnega poželenja".[68]<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref><ref>Letter to A. Edee, March 26, 1920</ref><ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> ==== Opustitev znanstvene kariere ==== Mitchell si je zamišljala, da bi se uveljavila na področju [[psihiatrija|psihiatrije]],[69] <ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref>vendar je njeno prihodnost prekrižala [[španska gripa|španske gripe]], ki je po vsem svetu pomorila čez petdeset milijonov ljudi – kar je trikrat več od svetovne vojne. 25. januarja 1919 je posegla tudi v njeno družino: njena mati, May Belle Mitchell, je podlegla [[pljučnica|pljučnici]] prav zaradi te vseokužbe; v slutnji, da je njena smrt tik pred vrati, je hčerki napisala zadnji nasvet: :„Razdajaj se z obema rokama in polnim srcem; a presežek daj šele potem, ko si že živela svoje lastno življenje.[69] <ref name=autogenerated12 /> Kot povprečna študentka Marjeta ni blestela na nobenem akademskem področju ter je podcenjevala tudi svoje pisne sposobnosti in čeprav je njen profesor angleščine hvalil njeno delo, se ji je zdela pohvala neupravičena.[70] <ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> Po končanem prvem letniku na Smith Collegeu se je Mitchell za trajno vrnila v Atlanto, da bi prevzela gospodinjstvo namesto očeta.[69] <ref name=autogenerated12 />Ko si je oktobra 1919 opomogla od [[apendektomija|slepiča]], je prijateljici zaupala, da je zanjo pomenila opustitev fakultete in sanj o "novinarski karieri", da bi v zameno vodila družinsko gospodinjstvo, "odpoved vsemu, kar je bilo kaj vredno – za prazen nič!"[71] <ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> Marriage ==School life== [[60.</ref> After finishing her freshman year at Smith, Mitchell returned to Atlanta to take over the household for her father and never returned to college.<ref name=autogenerated12 /> In October 1919, while regaining her strength after an [[appendectomy]], she confided to a friend that giving up college and her dreams of a "journalistic career" to keep house and take her mother's place in society meant "giving up all the worthwhile things that counted for—nothing!"<ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> Death and legacy Mitchell's grave in Oakland Cemetery, Atlanta Margaret Mitchell was struck by a speeding motorist as she crossed Peachtree Street at 13th Street in Atlanta with her husband, John Marsh, while on her way to see the movie A Canterbury Tale on the evening of August 11, 1949. She died at age 48 at Grady Hospital five days later on August 16 without fully regaining consciousness. Mitchell was struck by Hugh Gravitt, an off-duty taxi driver who was driving his personal vehicle. After the collision, Gravitt was arrested for drunken driving and released on a $5,450 bond until Mitchell's death.[106] Gravitt was originally charged with drunken driving, speeding, and driving on the wrong side of the road. He was convicted of involuntary manslaughter in November 1949 and sentenced to 18 months in jail. He served almost 11 months. Gravitt died in 1994 at the age of 74.[107][108][109] Margaret Mitchell was buried at Oakland Cemetery. When her husband John died in 1952, he was buried next to his wife. In 1978, Mitchell was inducted into the Georgia Newspaper Hall of Fame,[110] followed by the Georgia Women of Achievement in 1994, and the Georgia Writers Hall of Fame in 2000.[111] In 1994, Shannen Doherty starred in the television film A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story, a fictionalized account of Mitchell's life directed by Larry Peerce.[112] When Mitchell's nephew, Joseph Mitchell, died in 2011, he left fifty percent of trademark and literary rights of the Margaret Mitchell Estate, as well as some personal belongings of Mitchell's, to the Archdiocese of Atlanta.[113] == Smrt in spomin == [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|200px|right|Mitchell in grob na »Oaklandskem pokopališču« v Atlanti (»Oakland Cemetery«, Atlanta) ]] === Prometna nesreča in smrt === Margaret Mitchell je zvečer, 11. avgusta 1949, ko je s svojim možem Johnom Marshom prečkala v Atlanti ulico Peachtree Street na poti za ogled filma „Canterburyjska zgodba“ (''A Canterbury Tale''), zbil prehitri voznik. Pet dni pozneje, 16. avgusta, je v starosti 48 let umrla v bolnišnici Grady (Grady Memorial Hospital), ne da bi prišla k zavesti. Zbil jo je taksist Hugh Gravitt, ki ni bil v službi in je vozil svoje osebno vozilo. Po trčenju so ga zaprli zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ga izpustili z varščino v višini 5450 dolarjev do Mitchelline smrti.[106] <ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Najprej je bil obtožen vožnje v vinjenem stanju, prehitre vožnje in vožnje po napačni strani ceste; novembra 1949 so ga spoznali za krivega uboja iz malomarnosti in ga obsodili na 18 mesecev zapora, od česar je v ječi preživel 11 mesecev. Gravitt je umrl leta 1994 v starosti 74 let.[107][108][109] <ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> === Pogreb === Margaret Mitchell so pokopali na pokopališču Oakland. Ko je njen mož John umrl leta 1952, so ga pokopali poleg njegove žene. === Spomin === Leta 1978 so Mitchell sprejeli v „Dvorano slavnih georgijskih časopisov“ („Georgia Newspaper Hall of Fame“),[110] <ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> leta 1994 v „Dvorano slavnih georgijskih žensk“ („Georgia Women of Achievement“) in leta 2000 v „Dvorano slavnih georgijskih pisateljev“ („Georgia Writers Hall of Fame“).[111] <ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> Leta 1994 je Shannen Doherty igrala v televizijskem filmu „A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story“ („Goreča strast: Zgodba Margaret Mitchell“) – izmišljeni pripovedi o Mitchellinem življenju, ki jo je režiral [[Larry Peerce]].[112] <ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> Ko je 2011 umrl Mitchellin nečak Joseph Mitchell, je zapustil [[Nadškofija Atlanta|nadškofiji Atlanta]] petdeset odstotkov blagovnih znamk in literarnih pravic zapuščine Margaret Mitchell ter nekaj Mitchellinih osebnih predmetov.[113] <ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> ==Death and legacy== [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|Mitchell's grave in [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]], Atlanta]] Margaret Mitchell was struck by a speeding motorist as she crossed [[Peachtree Street]] at 13th Street in Atlanta with her husband, John Marsh, while on her way to see the movie ''[[A Canterbury Tale]]'' on the evening of August 11, 1949. She died at age 48 at [[Grady Memorial Hospital|Grady Hospital]] five days later on August 16 without fully regaining consciousness. Mitchell was struck by Hugh Gravitt, an off-duty taxi driver who was driving his personal vehicle. After the collision, Gravitt was arrested for drunken driving and released on a $5,450 bond until Mitchell's death.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Gravitt was originally charged with drunken driving, speeding, and driving on the wrong side of the road. He was convicted of involuntary manslaughter in November 1949 and sentenced to 18 months in jail. He served almost 11 months. Gravitt died in 1994 at the age of 74.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> Margaret Mitchell was buried at [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]. When her husband John died in 1952, he was buried next to his wife. In 1978, Mitchell was inducted into the [[Georgia Newspaper Hall of Fame]],<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> followed by the [[Georgia Women of Achievement]] in 1994, and the [[Georgia Writers Hall of Fame]] in 2000.<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> In 1994, [[Shannen Doherty]] starred in the television film ''[[A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story]]'', a fictionalized account of Mitchell's life directed by [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> {{clear}} When Mitchell's nephew, [[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]], died in 2011, he left fifty percent of trademark and literary rights of the [[Margaret Mitchell Estate]], as well as some personal belongings of Mitchell's, to the [[Roman Catholic Archdiocese of Atlanta|Archdiocese of Atlanta]].<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> == Opombe == {{Reflist|30em}} == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[https://www.britannica.com/event/American-Civil-War American Civil War | History, Summary, Dates, Causes, Map, Timeline, Battles, Significance, & Facts | Britannica] *[https://www.biography.com/authors-writers/margaret-mitchell Margaret Mitchell - Books, Death & Quotes|New Georgia Encyclopedia] *[https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/ Margaret Mitchell: American Rebel | Biography of Margaret Mitchell | American Masters (PBS)] *[https://www.encyclopedia.com/women/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/mitchell-margaret-1900-1949 Mitchell, Margaret (1900–1949) | Encyclopedia.com] {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] En: {{Short description|American novelist and journalist (1900–1949)}} {{Other people}} {{Use American English|date=November 2025}} {{Use mdy dates|date=December 2025}} {{Infobox writer | name = Margaret Mitchell | image = Margaret Mitchell NYWTS.jpg | caption = Mitchell in 1941 | pseudonym = Peggy Mitchell | birth_name = Margaret Munnerlyn Mitchell | birth_date = {{birth date|1900|11|8}} | birth_place = [[Atlanta]], Georgia, U.S. | death_date = {{death date and age|1949|8|16|1900|11|6}} | death_place = Atlanta, Georgia, U.S. | resting_place = [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]] | occupation = Journalist, novelist | genre = Romance novel, Historical fiction, [[epic novel]] | education = [[Smith College]] | spouse = {{plainlist| * {{marriage|Berrien Upshaw|1922|1924|end=div}} * {{marriage|John Marsh|1925}}<ref>{{Cite web|url=https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|title=Margaret Mitchell: American Rebel ~ Biography of Margaret Mitchell &#124; American Masters|date=March 29, 2012|website=American Masters|access-date=September 29, 2020|archive-date=September 24, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924222135/https://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-biography-of-margaret-mitchell/2043/|url-status=live}}</ref>}} | parents = [[Eugene M. Mitchell]]<br />[[Maybelle Stephens Mitchell|Maybelle Stephens]] | relatives = [[Annie Fitzgerald Stephens]] (grandmother)<br>[[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]] (nephew)<br>[[Mary Melanie Holliday]] (cousin) | notableworks = ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]''<br />''[[Lost Laysen]]'' | awards = [[Pulitzer Prize for Novel]] (1937)<br />[[National Book Award]] (1936) | signature = Margaret Mitchell signature.svg }} '''Margaret Munnerlyn Mitchell''' (November 8, 1900 – August 16, 1949)<ref>{{Cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|title=Margaret Mitchell {{!}} American novelist|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|access-date=October 22, 2017|language=en|archive-date=June 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628021722/https://www.britannica.com/biography/Margaret-Mitchell|url-status=live}}</ref> was an American novelist and journalist. Mitchell wrote only one novel that was published during her lifetime, the [[American Civil War]]-era novel ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]'', for which she won the [[National Book Award for Fiction#Most Distinguished Novel (1935–1936)|National Book Award for Fiction]] for Most Distinguished Novel of 1936<ref name=nyt1937>{{cite news |title=5 Honors Awarded on the Year's Books: ... |work=The New York Times |date=February 26, 1937 |page=23 }}</ref> and the [[Pulitzer Prize for Fiction]] in 1937. Long after her death, a collection of Mitchell's girlhood writings and a novella she wrote as a teenager, titled ''[[Lost Laysen]]'', were published. A collection of newspaper articles written by Mitchell for [[The Atlanta Journal-Constitution|''The Atlanta Journal'']] was republished in book form. ==Family history== Margaret Mitchell was a lifelong resident of [[Georgia (U.S. state)|Georgia]]. She was born in 1900 into a wealthy and politically prominent family. Her father, [[Eugene Muse Mitchell]], was an attorney, and her mother, [[Maybelle Stephens Mitchell|Mary Isabel "Maybelle" Stephens]], was a [[suffragist]] and [[Catholic Church|Catholic]] activist. She had two brothers, Russell Stephens Mitchell, who died in infancy in 1894, and Alexander Stephens Mitchell, born in 1896.<ref name=cyclopedia /><ref name="seven sisters" /> [[File:Eugene Muse Mitchell.jpg|thumb|left|Eugene Muse Mitchell, the father of Margaret Mitchell]] Mitchell's family on her father's side were descendants of Thomas Mitchell, originally of [[Aberdeenshire]], Scotland, who settled in [[Wilkes County, Georgia]] in 1777, and served in the [[American Revolutionary War]]. Thomas Mitchell was a surveyor by profession. He was on a surveying trip in [[Henry County, Georgia]], at the home of John Lowe, about 6 miles from [[McDonough, Georgia]], when he died in 1835 and is buried in that location.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Mitchell|first=Stephens|title=Margaret Mitchell and Her People in the Atlanta Area|journal=The Atlanta Historical Bulletin}}</ref> Thomas Mitchell's son, William Mitchell, born December 8, 1777, in [[Edgefield County]], [[South Carolina]], moved in 1834-1835 to a farm along the South River in the [[Flat Rock, Georgia|Flat Rock]] community in Georgia.<ref name=":0" /> William Mitchell died February 24, 1859, at the age of 81 and is buried in the family graveyard near [[Panola Mountain]] State Park.<ref name=":0" /> Margaret Mitchell's great-grandfather Issac Green Mitchell moved to a farm along the Flat Shoals Road located in the Flat Rock community in 1839. Four years later he sold this farm to [[Ira O. McDaniel]] and purchased a farm 3 miles farther down the road on the north side of the [[South River (Ocmulgee River tributary)|South River]] in [[DeKalb County, Georgia]].<ref name=":0" /> Her grandfather, Russell Crawford Mitchell, of Atlanta, enlisted in the [[Confederate States Army]] on June 24, 1861, and served in [[Texas Brigade|Hood's Texas Brigade]]. He was severely wounded at the [[Battle of Antietam|Battle of Sharpsburg]], demoted for "inefficiency", and detailed as a nurse in Atlanta.<ref>{{cite book|last1=Simpson|first1=Harold B.|title=Hood's Texas Brigade: A Compendium|date=1977|publisher=Hill Jr. College Press|location=Hillsboro, TX|isbn=0912172223|page=69}}</ref> After the Civil War, he made a large fortune supplying lumber for the rapid rebuilding of Atlanta. Russell Mitchell had thirteen children from two wives; the eldest was Eugene, who graduated from the [[University of Georgia School of Law|University of Georgia Law School]].<ref name="cyclopedia">{{cite book |last1=Candler |first1=Allen D. |first2=Clement A. |last2=Evans |title=Cyclopedia of Georgia |location=Atlanta, Georgia |publisher=State Historical Association |year=1906 |volume=2 of 3 |pages=602–605 |oclc=3300148}}</ref><ref>{{cite book |last=Garrett |first=Franklin M. |title=Atlanta and Environs: a chronicle of its people and events |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=1969 |volume=1 |page=819 |isbn=0820302635}}</ref><ref name="autogenerated6" /> Mitchell's maternal great-grandfather, Philip Fitzgerald, emigrated from Ireland and eventually settled on a slaveholding plantation, [[Rural Home]], near [[Jonesboro, Georgia]], where he had one son and seven daughters with his wife, Elenor McGahan, who was from an Irish Catholic family with ties to [[Colonial Maryland]].<ref>{{Cite web|url=https://www.tomitronics.com/old_buildings/fitzgerald_house/index.html|title=Fitzgerald House|access-date=February 6, 2022|archive-date=November 30, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130204456/https://tomitronics.com/old_buildings/fitzgerald_house/index.html|url-status=live}}</ref> Mitchell's grandparents, married in 1863, were [[Annie Fitzgerald Stephens|Annie Fitzgerald]] and John Stephens; he had also emigrated from Ireland and became a captain in the Confederate States Army. John Stephens was a prosperous real estate developer after the Civil War and one of the founders of the [[Gate City Street Railroad]] (1881), a mule-drawn [[Streetcars in Atlanta|Atlanta trolley system]]. John and Annie Stephens had twelve children together; the seventh child was May Belle Stephens, who married Eugene Mitchell.<ref name=autogenerated6>{{cite book |last=Ruppersburg |first=Hugh |title=The New Georgia Encyclopedia Companion to Georgia Literature |location=Athens, Georgia |publisher=University of Georgia Press |year=2007 |page=326 |isbn=9780820328768 }}</ref><ref>Historical Jonesboro/Clayton County Inc. ''Jonesboro-Historical Jonesboro''. Mount Pleasant, SC: Arcadia Publishing, 2007. p. 8. {{ISBN|0-7385-4355-1}}</ref><ref>{{cite book |last=Reed |first=Wallace Putnam |title=History of Atlanta, Georgia: with illustrations and biographical sketches of some of its prominent men and pioneers |location=Syracuse, New York |publisher=D. Mason & Co |year=1889 |page=563 |oclc=12564880}}</ref> May Belle Stephens had studied at the [[Villa Maria (school)|Bellevue Convent]] in Quebec and completed her education at the Atlanta Female Institute.<ref name="seven sisters">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=HKHD9limCCEC |title=Southern Women at the Seven Sister Colleges: Feminist Values and Social Activism, 1875-1915|isbn=9780820330952|last1=Johnson|first1=Joan Marie|year=2008 |publisher=University of Georgia Press}}</ref>{{rp|13}} [[File:RuralHomePlantation.jpg|thumb|right|250px|Photo of a young woman (likely Mitchell) on the front porch of [[Rural Home]], circa 1920]] The ''[[The Atlanta Journal-Constitution|Atlanta Constitution]]'' reported that May Belle Stephens and Eugene Mitchell were married at the Jackson Street mansion of the bride's parents on November 8, 1892: <blockquote>the maid of honor, Miss Annie Stephens, was as pretty as a French pastel, in a directoire costume of yellow satin with a long coat of green velvet sleeves, and a vest of gold brocade. ... The bride was a fair vision of youthful loveliness in her robe of exquisite ivory white and [[satin]] ... her slippers were white satin wrought with [[pearl]]s ... an elegant supper was served. The dining room was decked in white and green, illuminated with numberless candles in silver candlelabras. ... The bride's gift from her father was an elegant house and lot. ... At 11 o'clock Mrs. Mitchell donned a pretty going-away gown of green English cloth with its jaunty velvet hat to match and bid goodbye to her friends.<ref>''The Chi Phi Chakett'': Graduate Personals. January 1893, Vol. V, p. 135.</ref></blockquote> ==Early influences== Mitchell spent her early childhood on Jackson Hill, east of [[downtown Atlanta]].<ref name=autogenerated14>{{cite book |last=Hobson |first=Fred C. |url=https://books.google.com/books?id=J8kdTSjGliAC&pg=PA19 |title=South to the future: an American region in the twenty-first century |location=Athens, GA |publisher=University of Georgia Press |year=2002 |page=19 |isbn=0-8203-2411-6 }}</ref> Her family lived near her maternal grandmother, Annie Stephens, in a [[Victorian house]] painted bright red with yellow trim.<ref name="daughter">{{cite book |last=Pyron |first=Darden Asbury |title=Southern Daughter: the life of Margaret Mitchell |location=New York |publisher=Oxford University Press |year=1991 |page=37 |isbn=978-0-19-505276-3 |url=https://books.google.com/books?id=6yNbAAAAMAAJ }}</ref> Mrs. Stephens had been a widow for several years prior to Margaret's birth; Captain John Stephens died in 1896. After his death, she inherited property on Jackson Street where Margaret's family lived.<ref name=marsh>{{cite book |last=Walker |first=Marianne |title=Margaret Mitchell and John Marsh: the love story behind Gone With the Wind |location=Atlanta, GA |publisher=Peachtree Publishers |year=1993 |isbn=9781561456178 |url=https://books.google.com/books?id=OYLmngEACAAJ}}</ref>{{rp|24}} Grandmother Annie Stephens was quite a character, both vulgar and a tyrant. After gaining control of her father Philip Fitzgerald's money after he died, she splurged on her younger daughters, including Margaret's mother, and sent them to finishing school in the north. There they learned that Irish Americans were not treated as equal to other immigrants.<ref name="daughter"/>{{rp|325}} Margaret's relationship with her grandmother would become quarrelsome in later years as she entered adulthood. However, for Margaret, her grandmother was a great source of "eye-witness information" about the Civil War and [[Reconstruction era|Reconstruction]] in Atlanta prior to her death in 1934.<ref>Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: the author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. p. 51-52. {{ISBN|978-0-380-00810-0}}</ref> ===Girlhood on Jackson Hill=== [[File:Little Jimmy-He Keeps Clean 1905.jpg|thumb|Jimmy (right), the main character of the comic strip ''[[Little Jimmy]]''. Mitchell was nicknamed "Jimmy" due to her wearing male clothing as a child.]] When Mitchell was about three years old, her dress caught fire on an iron grate. Although Mitchell was unharmed, the accident was traumatic for her mother. Fearing it would happen again, Mitchell's mother began dressing her in boys' pants, and she was nicknamed "Jimmy", the name of a character in the comic strip ''[[Little Jimmy]]''.<ref name=autogenerated41>Jones, Anne Goodwyn. ''Tomorrow is Another Day: The Woman Writer in the South, 1859–1936''. Baton Rouge, LA: University of Louisiana Press, 1981. p. 322. {{ISBN|0-8071-0776-X}}</ref> Her brother insisted she would have to be a boy named Jimmy to play with him. Having no sisters to play with, Mitchell said she was a boy named Jimmy until she was fourteen.<ref name=marsh />{{rp|27–28}} Stephens Mitchell said his sister was a [[tomboy]] who would happily play with dolls occasionally, and she liked to ride her Texas plains pony.<ref name=autogenerated305 /> As a little girl, Mitchell went riding every afternoon with a Confederate veteran and a young lady of "beau-age".<ref>Jones, A. G., ''Tomorrow is Another Day: The Woman Writer in the South, 1859–1936'', p. 321.</ref> She was raised in an era when children were "seen and not heard" and was not allowed to express her personality by running and screaming on Sunday afternoons while her family was visiting relatives.<ref>[http://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-interview-with-margaret-mitchell-from-1936/2011/ Radio interview with Medora Perkerson on radio station WSB in Atlanta on July 3, 1936] Retrieved June 9, 2012.</ref> Mitchell learned the gritty details of specific battles from these visits with aging Confederate soldiers. But she didn't learn that the South had actually lost the war until she was 10 years of age: <blockquote>I heard everything in the world except that the Confederates lost the war. When I was ten years old, it was a violent shock to learn that [[General Lee]] had been defeated. I didn't believe it when I first heard it and I was indignant. I still find it hard to believe, so strong are childhood impressions.<ref>{{cite web|last1=Perkeson|first1=Medora|title=Margaret Mitchell: American Rebel Interview with Margaret Mitchell from 1936|url=http://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-interview-with-margaret-mitchell-from-1936/2011/|website=PBS.org|date=March 12, 2012|access-date=January 3, 2018|archive-date=October 14, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181014165218/http://www.pbs.org/wnet/americanmasters/margaret-mitchell-american-rebel-interview-with-margaret-mitchell-from-1936/2011/|url-status=live}}</ref></blockquote> Her mother would swat her with a hairbrush or a slipper as a form of discipline.<ref name=autogenerated305>Farr, Finis, ''Margaret Mitchell of Atlanta: the Author of Gone With the Wind'', p. 14.</ref><ref name="daughter" />{{rp|413}} May Belle Mitchell was "hissing blood-curdling threats" to her daughter to make her behave the evening she took her to a [[women's suffrage]] rally led by [[Carrie Chapman Catt]].<ref name="daughter" />{{rp|56}} Her daughter sat on a platform wearing a [[Votes for Women (speech)|Votes-for-Women]] banner, blowing kisses to the gentlemen, while her mother gave an impassioned speech.<ref name=autogenerated13 /><ref>Jones, A. G., ''Tomorrow is Another Day: The Woman Writer in the South, 1859–1936'', p. 323.</ref> She was nineteen years old when the [[Nineteenth Amendment to the United States Constitution|Nineteenth Amendment]] was ratified, which gave women the right to vote. May Belle Mitchell was president of the Atlanta Woman's Suffrage League (1915), co-founder of Georgia's division of the [[League of Women Voters]], chairwoman of press publicity for the Georgia Mothers' Congress and [[Parent Teacher Association]], a member of the Pioneer Society, the [[Atlanta Woman's Club]], and several Catholic and literary societies.<ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1915/ahd1915-0420.xml&query=Atlanta%20Woman's%20Suffrage%20League&brand=athnewspapers-brand "Georgia Suffrage News"]{{dead link|date=August 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}} (March 3, 1915) ''Athens Daily Herald'', p. 4. Retrieved March 1, 2013.</ref> Mitchell's father was not in favor of corporal punishment in school. During his tenure as president of the educational board (1911–1912),<ref>Fifield, James Clark. ''The American Bar''. Minneapolis: J.C. Fifield Company, 1918. p. 97. {{OCLC|8308264}}</ref> corporal punishment in the public schools was abolished. Reportedly, Eugene Mitchell received a whipping on the first day he attended school and the mental impression of the thrashing lasted far longer than the physical marks.<ref>Hornady, John R. ''Atlanta: Yesterday, Today and Tomorrow''. American Cities Book Company, 1922. p. 351–352. {{OCLC|656762028}}</ref> Jackson Hill was an old, affluent part of the city.<ref name=autogenerated13>Bartley, Numen V. ''The Evolution of Southern Culture'', Athens, GA: University of Georgia Press, 1988. p. 89. {{ISBN|0-8203-0993-1}}</ref> At the bottom of Jackson Hill was an area of African-American homes and businesses called "[[Darktown]]". The mayhem of the [[Atlanta Race Riot]] occurred over four days in September 1906 when Mitchell was five years old.<ref name=Hobson /> Local white newspapers printed unfounded rumors that several white women had been assaulted by black men,<ref>Godshalk, David Fort. ''Veiled Visions: the 1906 Atlanta race riot and the reshaping of American race relations''. Chapel Hill: University of North Carolina Press, 2005. p. 38. {{ISBN|978-0-8078-5626-0}}</ref> prompting an angry mob of 10,000 to assemble in the streets, pulling black people from street cars, beating, and killing dozens over the next three days. Eugene Mitchell went to bed early the night the rioting began, but was awakened by the sounds of gunshots. The following morning, as he later wrote to his wife, he learned "16 negroes had been killed and a multitude had been injured" and that rioters "killed or tried to kill every Negro they saw". As the rioting continued, rumors ran wild that black people would burn Jackson Hill.<ref name=Hobson>Hobson, Fred C. ''South to the Future: An American Region in the Twenty-First Century'', p. 19-21.</ref> At his daughter's suggestion, Eugene Mitchell, who did not own a gun, stood guard with a sword.<ref>Bartley, N. V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 92.</ref> Though the rumors proved untrue and no attack arrived, Mitchell recalled twenty years later the terror she felt during the riot.<ref name="daughter" />{{rp|41}} Mitchell grew up in a Southern culture where the fear of black-on-white rape incited mob violence, and in this world, white Georgians lived in fear of the "black beast rapist".<ref>Bartley, N. V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 50 & 97.</ref> [[File:Peach Tree Street Atlanta 1907.jpg|thumb|[[Stereoscope]] card showing the business district on [[Peachtree Street]] ca. 1907. The Mitchells' new home was about 3 miles from here.<ref>Farr, Finis, ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind'', p. 32.</ref>]] A few years after the riot, the Mitchell family decided to move away from Jackson Hill.<ref name="daughter" />{{rp|69}} In 1912, they moved to the east side of Peachtree Street just north of Seventeenth Street in Atlanta. Past the nearest neighbor's house was forest, and beyond it the [[Chattahoochee River]].<ref>Williford, William Bailey. ''Peachtree Street, Atlanta''. Athens, GA: University of Georgia Press, 1962. p. 122–123. {{ISBN|978-0-8203-3477-6}}</ref> Mitchell's former Jackson Hill home was destroyed in the [[Great Atlanta Fire of 1917]].<ref name="before">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=bjhbAAAAMAAJ |title=Before Scarlett: Girlhood writings of Margaret Mitchell |last1=Mitchell |first1=Margaret |year=2000 |publisher=Hill Street Press |isbn=978-1-892514-62-2}}</ref>{{rp|xxiii}} Mitchell's father was of a [[Protestant]] background, while her mother was a devout Catholic; Mitchell was raised in a Catholic household.<ref name= franciscan>{{Cite web|url=https://www.franciscanmedia.org/st-anthony-messenger/as-god-is-my-witness-the-catholic-roots-of-gone-with-the-wind|title='As God is My Witness': The Catholic Roots of Gone with the Wind &#124; Franciscan Media|date=May 14, 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.tampabay.com/archive/2000/11/19/an-indefensible-pleasure/|title=An Indefensible Pleasure|access-date=February 6, 2022|archive-date=February 6, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220206151121/https://www.tampabay.com/archive/2000/11/19/an-indefensible-pleasure/|url-status=live}}</ref> As a young woman, she spent time visiting the [[Sisters of Mercy]] convent affiliated with [[Emory Saint Joseph's Hospital|St. Joseph's Infirmary]] in downtown Atlanta.<ref>{{Cite web|url=https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-2003-03-22-0303220314-story.html|title=Tracking down a tale of nuns and 'GWTW'| date=March 22, 2003 }}</ref> Her religious upbringing influenced her decision to make the O'Hara family in her novel Catholics in a Protestant-majority state.<ref name=franciscan /> One of Mitchell's mother's cousins entered the Sisters of Mercy at [[St. Vincent's Academy|St. Vincent's Convent]] in [[Savannah, Georgia|Savannah]] in 1883, becoming [[Sister Mary Melanie Holliday|Sister Mary Melanie]].<ref name=franciscan /> The characters [[Melanie Hamilton]] and Carreen O'Hara were probably based on this relation.<ref name=franciscan /> ===The South of ''Gone with the Wind''=== While "the South" exists as a geographical region of the United States, it is also said to exist as "a place of the imagination" of writers.<ref>Cassuto, Leonard, Claire Virginia Eby and Benjamin Reiss. ''The Cambridge History of the American Novel''. Cambridge, U.K.: Cambridge University Press, 2011. p. 236. {{ISBN|978-0-521-89907-9}}</ref> An image of "the South" was fixed in Mitchell's imagination when at six years old her mother took her on a buggy tour through ruined plantations and "Sherman's sentinels",<ref name=autogenerated8 /> the brick and stone chimneys that remained after [[William Tecumseh Sherman]]'s "[[Sherman's March to the Sea|March]] and torch" through Georgia.<ref>Caudill, Edward and Paul Ashdown. ''Sherman's March in Myth and Memory''. Lanaham, MD: Rowman & Littlefield Publishers, Inc., 2008. p. 179. {{ISBN|978-0-7425-5027-8}}</ref> Mitchell would later recall what her mother had said to her: <blockquote>She talked about the world those people had lived in, such a secure world, and how it had exploded beneath them. And she told me that my world was going to explode under me, someday, and God help me if I didn't have some weapon to meet the new world.<ref name=autogenerated8>Felder, Deborah G. ''A Century of Women: the most influential events in twentieth-century women's history''. New York, NY: Citadel Press, 1999. p. 158. {{ISBN|0-8065-2526-6}}</ref></blockquote> From an imagination cultivated in her youth, Margaret Mitchell's defensive weapon would become her writing.<ref name=autogenerated8 /> Mitchell said she heard Civil War stories from her relatives when she was growing up: <blockquote>On Sunday afternoons when we went calling on the older generation of relatives, those who had been active in the Sixties, I sat on the bony knees of veterans and the fat slippery laps of great aunts and heard them talk.<ref>Martin, Sara Hines. ''More Than Petticoats: remarkable Georgia women''. Guilford, CT: The Global Pequot Press, 2003. p. 161. {{ISBN|0-7627-1270-8}}</ref></blockquote> On summer vacations, she visited her maternal great-aunts, Mary Ellen ("Mamie") Fitzgerald and Sarah ("Sis") Fitzgerald, who still lived at her great-grandparents' plantation home in [[Jonesboro, Georgia|Jonesboro]].<ref>Historical Jonesboro/Clayton County, Inc., ''Jonesboro-Historical Jonesboro'', p. 113.</ref> Mamie had been twenty-one years old and Sis was thirteen when the Civil War began.<ref>[http://www.fayettecem.tiffman.com/F.htm Fayetteville City Cemetery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120406180714/http://www.fayettecem.tiffman.com/F.htm |date=April 6, 2012 }}. Retrieved December 20, 2011.</ref> ===An avid reader=== An avid reader, young Margaret read "boys' stories" by [[G.A. Henty]], the [[Tom Swift]] series, and the [[Rover Boys]] series by [[Edward Stratemeyer]].<ref name=autogenerated41 /> Her mother read [[Mary Johnston]]'s novels to her before she could read. They both wept reading Johnston's ''The Long Roll'' (1911) and ''Cease Firing'' (1912).<ref>Gardner, Sarah E. ''Blood and Irony: Southern white women's narratives of the Civil War, 1861–1937''. Chapel Hill, NC: University of North Carolina Press, 2004. p. 241. {{ISBN|0-8078-2818-1}}</ref> Between the "scream of shells, the mighty onrush of charges, the grim and grisly aftermath of war", ''Cease Firing'' is a romance novel involving the courtship of a Confederate soldier and a Louisiana plantation belle<ref>Cooper, Frederic Tabor. "The Theory of Endings and Some Recent Novels." ''The Bookman'', November 1912, Vol. XXXVI: p. 439.</ref> with Civil War illustrations by [[N. C. Wyeth]]. She also read the plays of [[William Shakespeare]], and novels by [[Charles Dickens]] and [[Sir Walter Scott]].<ref name=autogenerated3>Champion, Laurie. ''American Women Writers, 1900–1945: a bio-bibliographical critical sourcebook''. Westport, CT: Greenwood Press, 2000. p. 240. {{ISBN|0-313-30943-4}}</ref> Mitchell's two favorite children's books were by author [[E. Nesbit|Edith Nesbit]]: ''[[Five Children and It]]'' (1902) and ''[[The Phoenix and the Carpet]]'' (1904). She kept both on her bookshelf even as an adult and gave them as gifts.<ref name=marsh/>{{rp|32}} ==Young storyteller== An imaginative and precocious writer, Margaret Mitchell began with stories about animals, then progressed to fairy tales and adventure stories. She fashioned book covers for her stories, bound the tablet paper pages together and added her own artwork. At age eleven she gave a name to her publishing enterprise: "Urchin Publishing Co." Later her stories were written in notebooks.<ref name="before"/>{{rp|x, 14–15}} May Belle Mitchell kept her daughter's stories in white enamel bread boxes and several boxes of her stories were stored in the house by the time Margaret went off to college.<ref name=marsh/>{{rp|32}} "Margaret" is a character riding a galloping pony in ''The Little Pioneers'', and plays "[[Make believe|Cowboys and Indians]]" in ''When We Were Shipwrecked''.<ref name="before"/>{{rp|16–17 & 19–33}} Romantic love and honor emerged as themes of abiding interest for Mitchell in ''The Knight and the Lady'' (ca. 1909), in which a "good [[knight]]" and a "bad knight" duel for the hand of the lady. In ''The Arrow Brave and the Deer Maiden'' (ca. 1913), a half-white Indian brave, Jack, must withstand the pain inflicted upon him to uphold his honor and win the girl.<ref name="before"/>{{rp|9 & 106–112}} The same themes were treated with increasing artistry in ''Lost Laysen'', the novella Mitchell wrote as a teenager in 1916,<ref name="lost">{{cite book |url=https://archive.org/details/isbn_0684837684 |url-access=registration |title = Lost Laysen|publisher=Simon and Schuster |isbn = 9780684837680|last1 = Mitchell|first1 = Margaret|date = May 6, 1997}}</ref>{{rp|7}} and, with much greater sophistication, in Mitchell's last known novel, ''Gone with the Wind'', which she began in 1926.<ref>Mitchell, Margaret. ''Gone with the Wind''. New York: Scribner, 1936. {{ISBN|978-1-4165-7346-3}}</ref> In her pre-teens, Mitchell also wrote stories set in foreign locations, such as ''The Greaser'' (1913), a [[cowboy]] story set in Mexico.<ref name="before"/>{{rp|185–199}} In 1913 she wrote two stories with Civil War settings; one includes her notation that "237 pages are in this book".<ref name="before"/>{{rp|47}} ==School life== {{Quote box |quote = '''''Fancy Dress Masquerade''''' Seventy girls and boys were the guests of Miss Margaret Mitchell at a fancy dress masquerade yesterday afternoon at the home of her parents Mr. and Mrs. Eugene Mitchell on Peachtree street and the occasion was beautiful and enjoyable. There was a prize for guessing the greatest number of identities under the masks, and another for the guest who best concealed his or her identity. The pretty young hostess was a demure Martha Washington in flowered crepe gown over a pink silk petticoat and her powdered hair was worn high. Mrs. Mitchell wore a ruby velvet gown. | source = ''The Constitution'', Atlanta, November 21, 1914. | width = 20% | align = right }} While the [[World War I|Great War]] carried on in Europe (1914–1918), Margaret Mitchell attended Atlanta's Washington Seminary (now [[The Westminster Schools]]), a "fashionable" private girls' school with an enrollment of over 300 students.<ref>Sargent, Porter E. ''A Handbook of the Best Private Schools of the United States and Canada''. Boston: P.E Sargent, 1915. Vol. 1, p. 150.</ref><ref name="seven sisters"/>{{rp|49}} She was very active in the Drama Club.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 94.</ref> Mitchell played the male characters: [[Nick Bottom]] in [[Shakespeare]]'s ''[[A Midsummer Night's Dream]]'' and Launcelot Gobbo in Shakespeare's ''[[The Merchant of Venice]]'', among others. She wrote a play about snobbish college girls that she acted in as well.<ref name="before"/>{{rp|138}} She also joined the Literary Club and had two stories published in the yearbook: ''Little Sister'' and ''Sergeant Terry''.<ref name="before"/>{{rp|163 & 207}} Ten-year-old "Peggy" is the heroine in ''Little Sister''. She hears her older sister being raped and shoots the rapist:<ref name=autogenerated4 /> <blockquote>Coldly, dispassionately she viewed him, the chill steel of the gun giving her confidence. She must not miss now—she would not miss—and she did not.<ref name="before"/>{{rp|204}}</blockquote> Mitchell received encouragement from her English teacher, Mrs. Paisley, who recognized her writing talent.<ref>Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. Photo section between p. 178-179. {{ISBN|0-89919-169-X}}</ref> A demanding teacher, Paisley told her she had ability if she worked hard and would not be careless in constructing sentences. A sentence, she said, must be "complete, concise and coherent".<ref name="daughter"/>{{rp|84}} Mitchell read the books of [[Thomas Dixon, Jr.]], and in 1916, when the silent film, ''[[The Birth of a Nation]]'', was showing in Atlanta, she dramatized Dixon's ''The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire'' (1907).<ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Traitor: a story of the fall of the invisible empire''. New York: Doubleday, Page & Co, 1907. {{OCLC|2410927}}</ref><ref>[http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html Summary of The Traitor: A Story of the Fall of the Invisible Empire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404122244/http://docsouth.unc.edu/southlit/dixon/summary.html |date=April 4, 2012 }}. Retrieved July 22, 2012.</ref><ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 93.</ref><ref>Slide, Anothony. ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', Lexington, KY: The University Press of Kentucky, 2004. p.192. {{ISBN|0-8131-2328-3}}</ref> As both playwright and actress, she took the role of Steve Hoyle.<ref name="lost"/>{{rp|14–15}} For the production, she made a [[Ku Klux Klan]] costume from a white crepe dress and wore a boy's wig.<ref name="before"/>{{rp|131–132}} (Note: Dixon rewrote ''The Traitor'' as ''The Black Hood'' (1924) and Steve Hoyle was renamed George Wilkes.)<ref>Slide, A., ''American Racist: the life and films of Thomas Dixon'', p. 170.</ref><ref>Dixon, Jr., Thomas. ''The Black Hood''. New York: D. Appleton and Co., 1924. {{OCLC|1049244}}</ref> During her years at [[Washington Seminary (Atlanta)|Washington Seminary]], Mitchell's brother, Stephens, was away studying at [[Harvard University]] (1915–1917), and he left in May 1917 to enlist in the army, about a month after the U.S. declared war on Germany. He set sail for France in April 1918, participated in engagements in the Lagny and Marbache sectors, then returned to Georgia in October as a training instructor.<ref>Mead, Frederick Sumner. ''Harvard's Military Record in the World War'', Boston, MA: The Harvard Alumni Association, 1921. p. 669. {{OCLC|1191594}}</ref> While Margaret and her mother were in New York in September 1918 preparing for Margaret to attend college, Stephens wired his father that he was safe after his ship had been torpedoed en route to New York from France.<ref>[http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand "News of Society"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502032846/http://athnewspapers.galileo.usg.edu/athnewspapers/view?docId=news/ahd1918/ahd1918-1677.xml&query=margaret%20mitchell&brand=athnewspapers-brand |date=May 2, 2014 }} E. W. Carroll (September 19, 1918) ''Athens Daily Herald'', p. 3. Retrieved February 26, 2013.</ref> Stephens Mitchell thought college was the "ruination of girls".<ref name="daughter"/>{{rp|106}} However, May Belle Mitchell placed a high value on education for women and she wanted her daughter's future accomplishments to come from using her mind. She saw education as Margaret's weapon and "the key to survival".<ref name="seven sisters" /><ref name=autogenerated8 /> The classical college education she desired for her daughter was one that was on par with men's colleges, and this type of education was available only at northern schools. Her mother chose [[Smith College]] in [[Northampton, Massachusetts]] for Margaret because she considered it to be the best women's college in the United States.<ref name="seven sisters"/>{{rp|13–14}} Upon graduating from Washington Seminary in June 1918, Mitchell fell in love with a Harvard graduate, a young army lieutenant, Clifford West Henry,<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 46-48.</ref> who was chief bayonet instructor at [[Camp Gordon (World War I)|Camp Gordon]] from May 10 until the time he set sail for France on July 17.<ref name=autogenerated10 /> Henry was "slightly effeminate", "ineffectual", and "rather effete-looking" with "homosexual tendencies", according to biographer [[Anne Edwards]]. Before departing for France, he gave Mitchell an engagement ring.<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 47-48 & 54.</ref> On September 14, while she was enrolled at Smith College, Henry was mortally wounded in action in France and died on October 17.<ref name=autogenerated10>Mead, F.S., ''Harvard's Military Record in the World War'', p. 450.</ref> As Henry waited in the Verdun trenches, shortly before being wounded, he composed a poem on a leaf torn from his field notebook, found later among his effects. The last stanza of Lieutenant Clifford W. Henry's poem follows: <blockquote><poem> If "out of luck" at duty's call In glorious action I should fall At God's behest, May those I hold most dear and best Know I have stood the acid test Should I "go West."<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', May 8, 1919, Vol. 21, No. 31, p. 645.</ref> </poem></blockquote> {{Quote box |quote = '''''General Edwards Presents Medal'''''[[File:Flag of the United States.svg|50px|right]] [[File:Army distinguished service cross medal.png|50px|left]] Mrs. Ira Henry of Sound Beach was presented the Distinguished Service medal from the War department today in honor of her son, Captain Clifford W. Henry for bravery under fire during the World war. The medal, recommended by General Pershing, was presented by Major General Edwards. Captain Henry, who during the war was a lieutenant with Co.F, 102nd infantry, captured the town of Vignuelles, nine kilometers inside the Hindenburg line on September 13, 1918. Lieutenant Henry and 50 of his men were killed the next day by a terrific explosion in the town. Captain Henry was a graduate of Harvard University. | source = ''The Bridgeport Telegram'', July 4, 1927. | width = 20% | align = right }} Henry repeatedly advanced in front of the platoon he commanded, drawing machine-gun fire so that the German nests could be located and wiped out by his men. Although wounded in the leg in this effort, his death was the result of shrapnel wounds from an air bomb dropped by a German plane.<ref>Harvard Alumni Association, ''Harvard Alumni Bulletin'', April 10, 1919, Vol. 21, No. 27, p. 539.</ref> He was awarded the French ''[[Croix de guerre 1914–1918 (France)|Croix de guerre]] avec palme'' for his acts of heroism. From the President of the United States, the [[Commander in Chief]] of the [[United States Armed Forces]], he was presented with the [[Distinguished Service Cross (United States)|Distinguished Service Cross]] and an [[Oak Leaf Cluster]] in lieu of a second Distinguished Service Cross.<ref name=autogenerated10 /><ref>[http://militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 Valor awards for Clifford West Henry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104084838/http://www.militarytimes.com/citations-medals-awards/recipient.php?recipientid=27088 |date=November 4, 2013 }} Retrieved January 20, 2012.</ref> Clifford Henry was the great love of Margaret Mitchell's life, according to her brother.<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 54.</ref> In a letter to a friend (A. Edee, March 26, 1920), Mitchell wrote of Clifford that she had a "memory of a love that had in it no trace of physical passion".<ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 75-76.</ref> Mitchell had vague aspirations of a career in psychiatry,<ref name=autogenerated12>Pierpont, Claudia Roth. "A Critic at Large: A Study in Scarlett." ''The New Yorker'', August 31, 1992, p. 93-94.</ref> but her future was derailed by an event that killed over fifty million people worldwide, the [[1918 flu pandemic]]. On January 25, 1919, her mother, May Belle Mitchell, succumbed to pneumonia from the "Spanish flu". Mitchell arrived home from college a day after her mother had died. Knowing her death was imminent, May Belle Mitchell wrote her daughter a brief letter and advised her: <blockquote>Give of yourself with both hands and overflowing heart, but give only the excess after you have lived your own life.<ref name=autogenerated12 /></blockquote> An average student at Smith College, Mitchell did not excel in any area of academics. She held a low estimation of her writing abilities. Even though her English professor had praised her work, she felt the praise was undue.<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 56 & 60.</ref> After finishing her freshman year at Smith, Mitchell returned to Atlanta to take over the household for her father and never returned to college.<ref name=autogenerated12 /> In October 1919, while regaining her strength after an [[appendectomy]], she confided to a friend that giving up college and her dreams of a "journalistic career" to keep house and take her mother's place in society meant "giving up all the worthwhile things that counted for—nothing!"<ref>Mitchell, M., et al., ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 30 & 42.</ref> ==Marriage== {{Quote box |quote = '''''Miss Mitchell, Hostess''''' Miss Mitchell was hostess at an informal buffet supper last evening at her home on Peachtree road, the occasion complimenting Miss Blanche Neel, of Macon, who is visiting Miss Dorothy Bates. Spring flowers adorned the laced covered table in the dining room. Miss Neel was gowned in blue Georgette crepe. Miss Mitchell wore pink taffeta. Miss Bates was gowned in blue velvet. Invited to meet the honor guest were Miss Bates, Miss Virginia Walker, Miss Ethel Tye, Miss Caroline Tye, Miss Helen Turman, Miss Lethea Turman, Miss Frances Ellis, Miss Janet Davis, Miss Lillian Raley, Miss Mary Woolridge, Charles DuPree, William Cantrell, Lieutenant Jack Swarthout, Lieutenant William Gooch, Stephen Mitchell, McDonald Brittain, Harry Hallman, George Northen, Frank Hooper, Walter Whiteman, Frank Stanton, Val Stanton, Charles Belleau, Henry Angel, Berrien Upshaw and Edmond Cooper. | source = ''The Constitution'', Atlanta, February 2, 1921. | width = 20% | align = right }} Margaret began using the name "Peggy" at Washington Seminary, and the abbreviated form "Peg" at Smith College, when she found an icon for herself in the mythological winged horse, "[[Pegasus]]", that inspires poets.<ref>Flora, Joseph M., Amber Vogel and Bryan Albin Giemza. ''Southern Writers: a new biographical dictionary'' Baton Rouge, LA: Louisiana State University Press, 2006. p. 285. {{ISBN|0-8071-3123-7}}</ref><ref name=reporter>{{cite book |last1=Mitchell |first1=Margaret |first2=Patrick |last2=Allen |title=Margaret Mitchell: reporter |location=Athens, GA |publisher=Hill Street Press |year=2000 |isbn=978-1-57003-937-9}}</ref>{{rp|xix}} Peggy made her Atlanta society [[debutante|debut]] in the 1920 winter season.<ref name=reporter />{{rp|xix}} In the "gin and jazz style" of the times, she did her "[[Flapper|flapping]]" in the 1920s.<ref name=autogenerated16>Wolfe, Margaret Ripley. ''Daughters of Canaan: a saga of southern women''. Lexington, KY: University Press of Kentucky, 1995. p. 150. {{ISBN|0-8131-0837-3}}</ref> At a 1921 Atlanta debutante charity ball, she performed an [[Apache (dance)|Apache dance]]. The dance included a kiss with her male partner that shocked Atlanta [[high society (social class)|high society]] and led to her being blacklisted from the [[Junior League]].<ref>{{Cite news|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|title=The Belle of Lettres : SOUTHERN DAUGHTER: The Life of Margaret Mitchell, By Darden Asbury Pyron (Oxford University Press: $29.95; 560 pp.)|date=October 13, 1991|newspaper=[[Los Angeles Times]]|access-date=February 5, 2022|archive-date=February 5, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220205051629/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-10-13-bk-950-story.html|url-status=live}}</ref><ref>Young, Elizabeth. ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War''. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1999. p. 243. {{ISBN|0-226-96087-0}}</ref> The Apache and the [[Tango (dance)|Tango]] were scandalous dances for their elements of eroticism, the latter popularized in a 1921 [[silent film]], ''[[The Four Horsemen of the Apocalypse (1921 film)|The Four Horsemen of the Apocalypse]]'', that made its lead actor, [[Rudolph Valentino]], a [[sex symbol]] for his ability to Tango.<ref>Groppa, Carlos G. ''The Tango in the United States: a history''. Jefferson, NC: McFarland & Co. Publishers, 2004. p. 82. {{ISBN|0-7864-1406-5}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=uKmExgEACAAJ |pages=39–40 |title=Dark Lover: The Life and Death of Rudolph Valentino |isbn=9780374282394 |last1=Leider |first1=Emily Wortis |year=2003 |publisher=Farrar, Straus and Giroux }}</ref> Mitchell was, in her own words, an "unscrupulous flirt". She found herself engaged to five men, but maintained that she neither lied to nor misled any of them.<ref>Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 116-118.</ref> A local gossip columnist, who wrote under the name Polly Peachtree, described Mitchell's love life in a 1922 column: <blockquote>...she has in her brief life, perhaps, had more men really, truly 'dead in love' with her, more honest-to-goodness suitors than almost any other girl in Atlanta.<ref name=autogenerated16 /></blockquote> In April 1922, Mitchell was seeing two men almost daily: one was Berrien ("Red") Kinnard Upshaw (March 10, 1901 – January 13, 1949), whom she is thought to have met in 1917 at a dance hosted by the parents of one of her friends, and the other, Upshaw's roommate and friend, John Robert Marsh (October 6, 1895 – March 5, 1952), a copy editor from [[Kentucky]] who worked for the [[Associated Press]].<ref name=autogenerated20>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95-96.</ref><ref name=marsh/>{{rp|37 & 80}} Upshaw was an Atlanta boy, a few months younger than Mitchell, whose family moved to [[Raleigh, North Carolina]] in 1916.<ref name="lost"/>{{rp|16}} In 1919 he was appointed to the [[United States Naval Academy]], but resigned for academic deficiencies on January 5, 1920. He was readmitted in May, then 19 years old, and spent two months at sea before resigning a second time on September 1, 1920.<ref>Washington Government Printing Office (1921), ''Annual Register of the United States Naval Academy, Annapolis, Md'', p. 57, 188, 193 & 204.</ref> Unsuccessful in his educational pursuits and with no job, in 1922 Upshaw earned money bootlegging alcohol out of the Georgia mountains.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 95.</ref> Although her family disapproved, Peggy and Red married on September 2, 1922; the best man at their wedding was John Marsh, who would become her second husband. The couple resided at the Mitchell home with her father. By December the marriage to Upshaw had dissolved and he left. Mitchell suffered physical and emotional abuse, the result of Upshaw's alcoholism and violent temper. Upshaw agreed to an uncontested divorce after John Marsh gave him a loan and Mitchell agreed not to press assault charges against him.<ref name=autogenerated3 /><ref name=autogenerated20 /><ref>Mitchell, M., et al, ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921'', p. 133.</ref> Upshaw and Mitchell were divorced on October 16, 1924.<ref name=reporter />{{rp|xx}} During this time, Mitchell left the Catholic Church and became an [[Episcopal Church (United States)|Episcopalian]].<ref name= franciscan/><ref>{{Cite news|url = https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|title = Margaret Mitchell's nephew leaves estate to Atlanta Archdiocese|newspaper = The Atlanta Journal-Constitution|last1 = Poole|first1 = Shelia|access-date = February 6, 2022|archive-date = February 6, 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220206152321/https://www.ajc.com/news/local/margaret-mitchell-nephew-leaves-estate-atlanta-archdiocese/30wq9vEws4OlZjxzAhq4qN/#:~:text=The%20bequest%20to%20the%20archdiocese,Catholic%20church%20in%20later%20life.|url-status = live}}</ref> On July 4, 1925, 24-year-old Margaret Mitchell and 29-year-old John Marsh were married in the [[Unitarian Universalism|Unitarian-Universalist Church]].<ref name=marsh/>{{rp|125}} The Marshes made their home at the Crescent Apartments in Atlanta, taking occupancy of Apt. 1, which they affectionately named "The Dump" (now the [[Margaret Mitchell House and Museum]]).<ref name=autogenerated15>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 8.</ref> [[File:Crescent Apartments, Atlanta, Georgia.jpg|thumb|"The Dump", now the [[Margaret Mitchell House and Museum]]]] ==Reporter for ''The Atlanta Journal''== {{anchor|Reporter for The Atlanta Journal}} While still legally married to Upshaw and needing income for herself,<ref>Edwards, A., ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell'', p. 91.</ref> Mitchell got a job writing feature articles for ''[[The Atlanta Journal-Constitution|The Atlanta Journal]] Sunday Magazine''. She received almost no encouragement from her family or "society" to pursue a career in journalism, and had no prior newspaper experience.<ref name=autogenerated40>Wolfe, M.R., ''Daughters of Canaan: a saga of southern women'', p. 149.</ref> Medora Field Perkerson, who hired Mitchell said: <blockquote>There had been some skepticism on the Atlanta Journal Magazine staff when Peggy came to work as a reporter. Debutantes slept late in those days and didn't go in for jobs.<ref name=autogenerated40 /></blockquote> Her first story, ''Atlanta Girl Sees Italian Revolution'',<ref name=reporter />{{rp|3–5}} by Margaret Mitchell Upshaw, appeared on December 31, 1922.<ref name=reporter />{{rp|xi}} She wrote on a wide range of topics, from fashions to [[List of American Civil War Generals (Confederate)|Confederate generals]] and [[King Tut]]. In an article that appeared on July 1, 1923, ''Valentino Declares He Isn't a Sheik'',<ref name=reporter />{{rp|152–154}} she interviewed celebrity actor [[Rudolph Valentino]], referring to him as "Sheik" from his [[The Sheik (film)|film role]]. Less thrilled by his looks than his "chief charm", his "low, husky voice with a soft, sibilant accent",<ref name=reporter />{{rp|153}} she described his face as "swarthy": <blockquote>His face was swarthy, so brown that his white teeth flashed in startling contrast to his skin; his eyes—tired, bored, but courteous.<ref name=reporter />{{rp|152}}</blockquote> Mitchell was quite thrilled when Valentino took her in his arms and carried her inside from the rooftop of the [[Georgian Terrace Hotel]].<ref name=reporter />{{rp|154}} Many of her stories were vividly descriptive. In an article titled, ''Bridesmaid of Eighty-Seven Recalls Mittie Roosevelt's Wedding'',<ref name=reporter />{{rp|144–151}} she wrote of a white-columned mansion in which lived the last surviving bridesmaid at [[Theodore Roosevelt]]'s mother's wedding: <blockquote>The tall white columns glimpsed through the dark green of cedar foliage, the wide veranda encircling the house, the stately silence engendered by the century-old oaks evoke memories of [[Thomas Nelson Page]]'s ''On Virginia''. The atmosphere of dignity, ease, and courtesy that was the soul of the Old South breathes from this old mansion...<ref name=reporter />{{rp|144}}</blockquote> In another article, ''Georgia's Empress and Women Soldiers'',<ref name=reporter />{{rp|238–245}} she wrote short sketches of four notable Georgia women. One was the first woman to serve in the [[United States Senate]], [[Rebecca Latimer Felton]], a suffragist who held [[White supremacy|white supremacist]] views. The other women were: [[Nancy Hart]], Lucy Mathilda Kenny (also known as Private Bill Thompson of the [[Confederate States Army]]) and [[Mary Musgrove]]. The article generated mail and controversy from her readers.<ref>Bartley, N.V., ''The Evolution of Southern Culture'', p. 96.</ref><ref name=reporter />{{rp|xiii}} Mitchell received criticism for depicting "strong women who did not fit the accepted standards of femininity".<ref>Felder, Deborah G. ''A bookshelf of Our Own: works that changed women's lives''. New York, NY: Citadel Press, 2006. p. 108. {{ISBN|978-0-8065-2742-0}}</ref> Mitchell's journalism career, which began in 1922, came to an end less than four years later; her last article appeared on May 9, 1926.<ref name=reporter />{{rp|xx}} Several months after marrying John Marsh, Mitchell quit due to an ankle injury that would not heal properly and chose to become a full-time wife.<ref name=autogenerated4>Jones, A. G., ''Tomorrow is Another Day: the woman writer in the South, 1859–1936'', p. 314.</ref> During the time Mitchell worked for the ''Atlanta Journal'', she wrote 129 feature articles, 85 news stories, and several book reviews.<ref name=reporter />{{rp|xv}} ==Interest in erotica== Mitchell began collecting erotica from book shops in New York City while in her twenties.<ref name="daughter"/>{{rp|200}} The newlywed Marshes and their social group were interested in "all forms of sexual expression".<ref name=marsh/>{{rp|134}} Mitchell discussed her interest in dirty book shops and sexually explicit prose in letters to a friend, Harvey Smith. Smith noted her favorite reads were ''[[Fanny Hill]]'', ''[[The Perfumed Garden]]'', and ''[[Aphrodite: mœurs antiques|Aphrodite]]''.<ref name=autogenerated95>Young, E., ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War'', p. 245.</ref> Mitchell developed an appreciation for the works of Southern writer [[James Branch Cabell]], and his 1919 classic, ''[[Jurgen, A Comedy of Justice]]''.<ref name="daughter"/>{{rp|200}} She read books about [[sexology]]<ref name=autogenerated95 /> and took particular interest in the case studies of [[Havelock Ellis]], a British physician who studied human sexuality.<ref>Pierpont, C. R., "A Critic at Large: A Study in Scarlett", p. 102.</ref> During this period in which Mitchell was reading pornography and sexology, she was also writing ''Gone with the Wind''.<ref>Young, E., ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War'', p. 249–250.</ref> ==Novelist== ===Early works=== ====''Lost Laysen''==== Mitchell wrote a romance novella, ''[[Lost Laysen]]'', when she was fifteen years old (1916). She gave ''Lost Laysen'', which she had written in two notebooks, to a boyfriend, Henry Love Angel. He died in 1945 and the novella remained undiscovered among some letters she had written to him until 1994.<ref name="lost"/>{{rp|7–8}} The novella was published in 1996, eighty years after it was written, and became a [[New York Times Best Seller|''New York Times'' Best Seller]].<ref>[https://www.nytimes.com/1996/06/02/books/best-sellers-june-2-1996.html BEST SELLERS: June 2, 1996.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171017095719/http://www.nytimes.com/1996/06/02/books/best-sellers-june-2-1996.html |date=October 17, 2017 }} Retrieved August 27, 2012.</ref> In ''Lost Laysen'', Mitchell explores the dynamics of three male characters and their relationship to the only female character, Courtenay Ross, a strong-willed American missionary to the South Pacific island of Laysen. The narrator of the tale is Billy Duncan, "a rough, hardened soldier of fortune",<ref name="lost"/>{{rp|97}} who is frequently involved in fights that leave him near death. Courtenay quickly observes Duncan's hard-muscled body as he works shirtless aboard a ship called ''Caliban''. Courtenay's suitor is Douglas Steele, an athletic man who apparently believes Courtenay is helpless without him. He follows Courtenay to Laysen to protect her from perceived foreign savages. The third male character is the rich, powerful yet villainous Juan Mardo. He leers at Courtenay and makes rude comments of a sexual nature, in Japanese no less. Mardo provokes Duncan and Steele, and each feels he must defend Courtenay's honor. Ultimately Courtenay defends her own honor rather than submit to shame. Mitchell's half-breed<ref name="lost"/>{{rp|92}} antagonist, Juan Mardo, lurks in the shadows of the story and has no dialogue. The reader learns of Mardo's evil intentions through Duncan: <blockquote>They were saying that Juan Mardo had his eye on you—and intended to have you—any way he could get you!<ref name="lost"/>{{rp|99}}</blockquote> Mardo's desires are similar to those of Rhett Butler in his ardent pursuit of Scarlett O'Hara in Mitchell's epic novel, ''Gone with the Wind''. Rhett tells Scarlett: <blockquote>I always intended having you, one way or another.<ref>Mitchell, M., ''Gone with the Wind'', Part 4, chapter 47.</ref></blockquote> The "other way" is rape. In ''Lost Laysen'' the male seducer is replaced with the male rapist.<ref name=autogenerated27>Young, E., ''Disarming the Nation: women's writing and the American Civil War'', p. 241.</ref> ====''The Big Four''==== In Mitchell's teenage years, she is known to have written a 400-page novel about girls in a boarding school, ''The Big Four''.<ref name="before"/>{{rp|xxii}} The novel is thought to be lost; Mitchell destroyed some of her manuscripts herself and others were destroyed after her death.<ref name=autogenerated4 /> ====''Ropa Carmagin''==== In the 1920s, Mitchell completed a [[Novella|novelette]], ''Ropa Carmagin'', about a Southern white girl who loves a biracial man.<ref name=autogenerated4 /> Mitchell submitted the manuscript to [[Macmillan Publishers]] in 1935 along with her manuscript for ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]''. The novelette was rejected; Macmillan thought the story was too short for book form.<ref>Brown, Ellen F., and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, MD: Taylor Trade Publishing, 2011. p. 27. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}</ref> ===Writing ''Gone with the Wind''=== {{main|Gone with the Wind (novel)}} {{Rquote|right|I had every detail clear in my mind before I sat down to the typewriter. |Margaret Mitchell<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 9.</ref>}} [[File:Margaret Mitchell - Democrat and Chronicle (1936).jpg|thumb|upright|Mitchell in 1936]] In May 1926, after Mitchell had left her job at the ''Atlanta Journal'' and was recovering at home from her ankle injury, she wrote a society column for the ''Sunday Magazine'', "Elizabeth Bennet's Gossip", which she continued to write until August.<ref name=reporter />{{rp|xv}} Meanwhile, her husband was growing weary of lugging armloads of books home from the library to keep his wife's mind occupied while she hobbled around the house; he emphatically suggested that she write her own book instead: <blockquote>For God's sake, Peggy, can't you write a book instead of reading thousands of them?<ref name=Oliphant>Oliphant, Sgt. H. N. "People on the Home Front: Margaret Mitchell". October 19, 1945. ''Yank'', p. 9.</ref></blockquote> To aid her in her literary endeavors, John Marsh brought home a Remington Portable No. 3 [[typewriter]] (c. 1928).<ref name=autogenerated15 /><ref>[http://mytypewriter.com/margaretmitchell.aspx Remington Portable No. 3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110921081504/http://mytypewriter.com/margaretmitchell.aspx |date=September 21, 2011 }}. Retrieved August 27, 2012.</ref> For the next three years Mitchell worked exclusively on writing a Civil War-era novel whose heroine was named Pansy O'Hara (prior to ''[[Gone with the Wind (novel)|Gone with the Wind]]''{{'}}s publication Pansy was changed to Scarlett). She used parts of the manuscript to prop up a wobbly couch.<ref>Williamson, Joel. ''William Faulkner and Southern History''. New York: Oxford University Press, 1993. p. 244-245. {{ISBN|0-19-507404-1}}</ref> In April 1935, [[Harold Latham]] of Macmillan, an editor looking for new fiction, read her manuscript and saw that it could be a best-seller. After Latham agreed to publish the book, Mitchell worked for another six months checking the historical references and rewriting the opening chapter several times.<ref name=autogenerated89>{{cite web|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1973/02/the-making-of-gone-with-the-wind-part-i/306455/|first=Gavin|last=Lambert|title=The Making of Gone With The Wind (Part I)|work=The Atlantic|date=February 1973|access-date=March 31, 2023|archive-date=June 5, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230605050323/https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1973/02/the-making-of-gone-with-the-wind-part-i/306455/|url-status=live}}</ref> Mitchell and John Marsh edited the final version of the novel.<ref>{{cite book|first=Molly|last=Haskell|title=Frankly, My Dear: "Gone with the Wind" Revisited|publisher=Yale University Press|year=2010|page=140|isbn=978-0300164374}}</ref> ''Gone with the Wind'' was published in June 1936. ==World War II== [[File:Margaret Mitchell 1941 on USS Atlanta (CL-51).jpg|thumb|Mitchell (1941) in her Red Cross uniform aboard the USS ''Atlanta'' (CL-51)]] During [[World War II]], Margaret Mitchell was a volunteer for the [[American Red Cross]] and she raised money for the war effort by selling war bonds.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 225.</ref> She was active in Home Defense, sewed hospital gowns and put patches on trousers.<ref name=Oliphant /> Her personal attention, however, was devoted to writing letters to men in uniform—soldiers, sailors, and marines, sending them humor, encouragement, and her sympathy.<ref name="daughter"/>{{rp|518}} [[File:Margaret Mitchell Christens USS Atlanta (CL-104) 1944.jpg|thumb|left|upright|USS ''Atlanta'' (CL-104) is christened by Margaret Mitchell Marsh (1944)]] The [[USS Atlanta (CL-51)|USS ''Atlanta'' (CL-51)]] was a light cruiser used as an anti-aircraft ship of the [[United States Navy]] sponsored by Margaret Mitchell and used in the naval [[Battle of Midway]] and the [[Eastern Solomons]]. The ship was heavily damaged during night surface action on November 13, 1942, during the [[Naval Battle of Guadalcanal]] and subsequently scuttled on orders of her captain having earned five [[Battle star#Navy warships|battle stars]] and a [[Presidential Unit Citation (United States)|Presidential Unit Citation]] as a "heroic example of invincible fighting spirit".<ref>{{Cite web|url=https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|title=Atlanta III (CL-51)|website=NHHC|access-date=June 4, 2024|archive-date=June 4, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240604125911/https://www.history.navy.mil/content/history/nhhc/research/histories/ship-histories/danfs/a/atlanta-cl-51-iii.html|url-status=live}}</ref> Mitchell sponsored a second light cruiser named after the city of [[Atlanta]], the [[USS Atlanta (CL-104)|USS ''Atlanta'' (CL-104)]]. On February 6, 1944, she christened ''Atlanta'' in Camden, New Jersey, and the cruiser began fighting operations in May 1945. ''Atlanta'' was a member of task forces protecting fast carriers, was operating off the coast of [[Honshū]] when the Japanese surrendered on August 15, 1945, and earned two battle stars. She was finally sunk during explosive testing off [[San Clemente Island]] on October 1, 1970.<ref>[http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm USS Atlanta (IX-304, formerly CL-104), 1964–1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121108084914/http://www.history.navy.mil/photos/sh-usn/usnsh-a/ix304.htm |date=November 8, 2012 }}. Retrieved January 22, 2013.</ref> ==Death and legacy== [[File:MargaretMitchell-grave.jpg|thumb|Mitchell's grave in [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]], Atlanta]] Margaret Mitchell was struck by a speeding motorist as she crossed [[Peachtree Street]] at 13th Street in Atlanta with her husband, John Marsh, while on her way to see the movie ''[[A Canterbury Tale]]'' on the evening of August 11, 1949. She died at age 48 at [[Grady Memorial Hospital|Grady Hospital]] five days later on August 16 without fully regaining consciousness. Mitchell was struck by Hugh Gravitt, an off-duty taxi driver who was driving his personal vehicle. After the collision, Gravitt was arrested for drunken driving and released on a $5,450 bond until Mitchell's death.<ref name=autogenerated2>[https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html Obituary: Miss Mitchell, 49, Dead of Injuries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171109075709/https://www.nytimes.com/learning/general/onthisday/bday/1108.html |date=November 9, 2017 }}, (August 17, 1949) ''New York Times''. Retrieved May 14, 2011.</ref> Gravitt was originally charged with drunken driving, speeding, and driving on the wrong side of the road. He was convicted of involuntary manslaughter in November 1949 and sentenced to 18 months in jail. He served almost 11 months. Gravitt died in 1994 at the age of 74.<ref>Brown, E.F., et al., ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: a bestseller's odyssey from Atlanta to Hollywood'', p. 270.</ref><ref>{{cite web | url=https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | title=Hugh Gravitt, Driver Who Killed Margaret Mitchell | date=April 22, 1994 | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034521/https://www.orlandosentinel.com/news/os-xpm-1994-04-22-9404220538-story.html | url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | title=Hugh D Gravitt in Social Security Death Index | access-date=July 18, 2022 | archive-date=July 18, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220718034629/https://www.fold3.com/record/30169340/hugh-d-gravitt-social-security-death-index | url-status=live }}</ref> Margaret Mitchell was buried at [[Oakland Cemetery (Atlanta)|Oakland Cemetery]]. When her husband John died in 1952, he was buried next to his wife. In 1978, Mitchell was inducted into the [[Georgia Newspaper Hall of Fame]],<ref name=Green>{{cite news | author=Green, Dick | title=Papers Challenged To Reach New Reader Group | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=February 25, 1978 | url=https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | via=newspapers.com | access-date=July 3, 2020 | archive-date=July 3, 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200703145734/https://www.newspapers.com/clip/54548156/papers-challenged-to-reach-new-reader/ | url-status=live }}</ref> followed by the [[Georgia Women of Achievement]] in 1994, and the [[Georgia Writers Hall of Fame]] in 2000.<ref>{{Cite web|url=http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|title=Margaret Mitchell|author=New Georgia Encyclopedia|access-date=October 21, 2017|archive-date=October 21, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021220611/http://m.georgiaencyclopedia.org/articles/arts-culture/margaret-mitchell-1900-1949|url-status=live}}</ref> In 1994, [[Shannen Doherty]] starred in the television film ''[[A Burning Passion: The Margaret Mitchell Story]]'', a fictionalized account of Mitchell's life directed by [[Larry Peerce]].<ref>{{cite news | title=TELEVISION REVIEW; The Woman Who Invented Scarlett | newspaper=Atlanta Constitution | page=6A | date=November 7, 1994 | url=https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | via=nytimes.com | access-date=December 11, 2020 | archive-date=April 6, 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230406084227/https://www.nytimes.com/1994/11/07/arts/television-review-the-woman-who-invented-scarlett.html | url-status=live }}</ref> {{clear}} When Mitchell's nephew, [[Joseph Mitchell (Mitchell Estate director)|Joseph Mitchell]], died in 2011, he left fifty percent of trademark and literary rights of the [[Margaret Mitchell Estate]], as well as some personal belongings of Mitchell's, to the [[Roman Catholic Archdiocese of Atlanta|Archdiocese of Atlanta]].<ref name=Kandra1>{{cite news|last=Kandra|first=Greg|title=Gone with the windfall: Margaret Mitchell heir leaves estate to Archdiocese of Atlanta|url=http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|accessdate=April 7, 2014|newspaper=Patheos|date=August 16, 2012|archive-date=April 9, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140409002146/http://www.patheos.com/blogs/deaconsbench/2012/08/margaret-mitchell-heir-leaves-estate-to-archdiocese-of-atlanta/|url-status=live}}</ref> ==References== {{Reflist|30em}} ==Further reading== * Bonner, Peter. ''[https://web.archive.org/web/20131127122453/http://peterbonner.com/store.html Lost In Yesterday: Commemorating The 70th Anniversary of Margaret Mitchell's 'Gone With The Wind']''. Marietta, Georgia: First Works Publishing Co., Inc., 2006. {{ISBN|978-0-9716158-9-2}}. * Brown, Ellen F. and John Wiley. ''Margaret Mitchell's Gone With the Wind: A Bestseller's Odyssey from Atlanta to Hollywood''. Lanham, Maryland: Taylor Trade, 2011. {{ISBN|978-1-58979-567-9}}. * Edwards, Anne. ''Road to Tara: The Life of Margaret Mitchell''. New Haven: Tichnor and Fields, 1983. {{ISBN|0-89919-169-X}} * Farr, Finis. ''Margaret Mitchell of Atlanta: The Author of Gone With the Wind''. New York: William Morrow, 1965. {{ISBN|978-0-380-00810-0}} * Mitchell, Margaret, Allen Barnett Edee and Jane Bonner Peacock. ''A Dynamo Going to Waste: Letters to Allen Edee, 1919–1921''. Atlanta, Georgia: Peachtree Publishers, Ltd, 1985. {{ISBN|978-0-931948-70-1}} * Mitchell, Margaret and Patrick Allen. ''Margaret Mitchell: Reporter''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-57003-937-9}} * Mitchell, Margaret and Jane Eskridge. ''Before Scarlett: Girlhood Writings of Margaret Mitchell''. Athens, Georgia: Hill Street Press, 2000. {{ISBN|978-1-892514-62-2}} * Pyron, Darden Asbury. ''Southern Daughter: The Life of Margaret Mitchell''. New York: Oxford University Press, 1991. {{ISBN|978-0-19-505276-3}} * Walker, Marianne. ''Margaret Mitchell & John Marsh: The Love Story Behind Gone With the Wind''. Atlanta: Peachtree, 1993. {{ISBN|978-1-56145-231-6}} ==External links== {{Commons}} <!-- =============================================================================== WIKIPEDIA IS NOT A COLLECTION OF LINKS. Only a limited number of new links should be added to this article. PLEASE DO NOT ADD external links to sites with information already in the article or in its sources. See [[Wikipedia:External links]] and [[Wikipedia:Spam]] for further details =============================================================================== --> * {{FadedPage|id=Mitchell, Margaret|name=Margaret Mitchell|author=yes}} * {{YouTube|4rzQBbIOvks|Margaret Mitchell: American Rebel}} * [https://rose.library.emory.edu/ Stuart A. Rose Manuscript, Archives, and Rare Book Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200713172530/https://rose.library.emory.edu/ |date=July 13, 2020 }}, Emory University: [http://pid.emory.edu/ark:/25593/8zp08 Margaret Mitchell collection, 1922-1991]{{Dead link|date=June 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.oldmagazinearticles.com/article-summary/author_of_gone-with-the-wind_interview-margaret_mitchell#.Xs6Sr2hKizl The Magaret Mitchell interview from ''Yank Magazine'' (1945)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200803165252/http://www.oldmagazinearticles.com/article-summary/author_of_gone-with-the-wind_interview-margaret_mitchell#.Xs6Sr2hKizl |date=August 3, 2020 }} <!--Please: Follow the [[WP:EL]] guideline where possible and consider discussing on the talk page--> {{PulitzerPrize Fiction 1926–1950}} {{Georgia Women of Achievement}} {{Gone with the Wind}} {{Portal bar|Biography|Georgia (U.S. state)|Journalism|Novels}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Mitchell, Margaret}} [[Category:Margaret Mitchell| ]] [[Category:1900 births]] [[Category:1949 deaths]] [[Category:20th-century American novelists]] [[Category:20th-century American women novelists]] [[Category:20th-century pseudonymous writers]] [[Category:American socialites]] [[Category:American historical novelists]] [[Category:American manslaughter victims]] [[Category:American people of Irish descent]] [[Category:American romantic fiction writers]] [[Category:Burials at Oakland Cemetery (Atlanta)]] [[Category:Converts to Anglicanism from Roman Catholicism]] [[Category:National Book Award winners]] [[Category:Neo-Confederates]] [[Category:Pedestrian road incident deaths]] [[Category:Pulitzer Prize for the Novel winners]] [[Category:Accidental deaths in Georgia (U.S. state)]] [[Category:Road incident deaths in Georgia (U.S. state)]] [[Category:Smith College alumni]] [[Category:The Atlanta Journal-Constitution people]] [[Category:Writers from Atlanta]] [[Category:People from Jonesboro, Georgia]] [[Category:Writers of American Southern literature]] [[Category:American women historical novelists]] [[Category:American women romantic fiction writers]] [[Category:American Writers Association members]] [[Category:Mitchell family|Margaret]] [[Category:Novelists from Georgia (U.S. state)]] [[Category:20th-century pseudonymous women writers]] [[Category:American women non-fiction writers]] [[Category:The Westminster Schools alumni]] [[Category:Writers of historical fiction set in the modern age]] 1i6vv1dmdfny8swr8bgp7rzasekhuer Polcevera 0 603952 6687926 6687440 2026-06-10T21:11:30Z A09 188929 slog 6687926 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bolzaneto Polcevera 03.jpg|sličica|Polcevera na sotočju s Secco.]] '''Polcevera''' je 19 kilometrov dolga reka, ki poteka v [[Italija|italijanski]] deželi [[Ligurija]]. Reka je poimenovana po Pontedecimu, kjer leži sotočje rek [[Torrente Riccò]] (levi pritok) in [[Torrente Verde]] (desni pritok). Med Pontedecimom in [[Ligursko morje|Ligurskim morjem]] je Polcevera dolga 11 kilometrov, njena skupna dolžina, vključno s Torrente Verde, pa je 19 kilometrov. Od Pontedecima se Polcevera teče proti jugu in se pri Bolzanetu zliva s pomembnim levim pritokom [[Torrente Secca]]. Izliva se v Ligursko morje med Sampierdareno in Cornigliano, dvema četrtima Genove.[[Slika:Ponte Morandi.jpg|sličica|[[Most Morandi|Viadukt Polcevera]], ki je potekal nad reko Polcevero in bil poimenovan po njej.]] Po reki Polceveri je bil uradno poimenovan [[Most Morandi|viadukt Polcevera]], neuradno imenovan most Morandi, ki je prečkal reko in se je avgusta 2018 med neurjem [[Zrušitev mostu Morandi|delno porušil]]. Danes nad reko poteka [[Most sv. Jurija, Genova|nov most sv. Jurija]], ki je nadomestil porušeni most Morandi. == Glej tudi == * [[Seznam rek v Italiji]] [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Genova]] [[Kategorija:Geografija Italije]] k0bcpdajq3p8nvc77j6nfvcwuj3mz1v Velika mošeja v Kairouanu 0 603986 6687756 6687722 2026-06-10T13:21:31Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6687756 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | image = Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg | caption = | building_name = Velika mošeja v Kairouanu | location = [[Kairouan]], [[Tunizija]] | geo = | religious_affiliation = [[Islam]] | region = | province = | functional_status = aktivna | website = | architect = | architecture_type = | architecture_style = Aghlabidska arhitektura | established = 670 | completed = 9. stoletje <small>(sedanja stavba, s kasnejšimi prenovami)</small> | construction_cost = | capacity = | specifications = no | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_dia_outer = | minaret_quantity = 1 | minaret_height = | materials = }} '''Velika mošeja v Kairouanu''' ({{langx|ar|جامع القيروان الأكبر}}), znana tudi kot '''mošeja Ukba''' ({{lang|ar|جامع عقبة بن نافع}}), je [[mošeja]] v mestu [[Kairouan]] v [[Tunizija|Tuniziji]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, in je eden največjih islamskih spomenikov v Severni Afriki.<ref> [https://web.archive.org/web/20110726091156/http://www.geotunis.org/page.php?id=15 || Géotunis 2009 :: Kairouan ||<!-- Bot generated title -->]</ref> Mošeja, ki jo je leta 50 po [[hidžra|hidžri]] (670/671 n. št.) ustanovil arabski general Ukba ibn Nafi ob ustanovitvi mesta Kairouan, zavzema površino več kot 9000 kvadratnih metrov. Je eno najstarejših bogoslužnih mest v islamskem svetu in je model za vse poznejše mošeje v [[Magreb]]u.<ref>{{cite web |url=http://www.discoverislamicart.org/pc_item.php?id=monument%3BISL%3Btn%3BMon01%3B2%3Ben |title=Great Mosque of Kairouan |work=discoverislamicart.org |date= |access-date= |archive-url=https://web.archive.org/web/20130407201059/http://www.discoverislamicart.org/pc_item.php?id=monument%3BISL%3Btn%3BMon01%3B2%3Ben |archive-date= 2013-04-07 }}</ref> Njen obseg, približno 405 metrov, vsebuje [[hipostil]]no molilnico, marmorno tlakovano dvorišče in kvadratni [[minaret]]. Poleg duhovnega prestiža<ref>{{Cite web |url=http://www.sacred-destinations.com/tunisia/kairouan-great-mosque |title=Great Mosque of Kairouan – Kairouan, Tunisia <!-- Bot generated title --> |access-date=2009-08-24 |archive-date=2019-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815081813/http://www.sacred-destinations.com/tunisia/kairouan-great-mosque |url-status=live }}</ref> je mošeja Uqba ena od mojstrovin [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]],<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan – UNESCO World Heritage Centre<!-- Bot generated title --> |access-date=2019-12-26 |archive-date=2022-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/499.pdf |title=Kairouan 499<!-- Bot generated title --> |access-date=2019-12-26 |archive-date=2012-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121026081607/http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/499.pdf |url-status=live }}</ref><ref> [http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&view=article&id=64%3Ala-grande-mosquee&catid=3%3Amonuments&Itemid=76&lang=en The Great Mosque (kairouan-cci2009.nat.tn)]{{dead link|date=January 2025|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}{{ Dead link |date=September 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> med drugim znana po prvi islamski uporabi [[podkvasti lok|podkvastega loka]]. Obsežna dela pod Aglabidi dve stoletji pozneje (9. stoletje n. št.) so mošeji dala sedanjo podobo.<ref> {{in lang|fr}} M’hamed Hassine Fantar, ''De Carthage à Kairouan: 2000 ans d’art et d’histoire en Tunisie'', éd. Agence française d’action artistique, Paris, 1982, p. 23</ref> Slava mošeje Uqba in drugih svetih krajev v Kairouanu je mestu pomagala pri razvoju in širitvi. Univerza, ki so jo sestavljali učenjaki, ki so poučevali v mošeji, je bila središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih.<ref> Wilfrid Knapp and Nevill Barbour, North West Africa : a political and economic survey, Editions Oxford University Press, Oxford, 1977, page 404</ref> Njeno vlogo v tistem času lahko primerjamo z vlogo pariške univerze v srednjem veku.<ref> Henri Saladin, Tunis et Kairouan, Editions Henri Laurens, Paris, 1908, page 118</ref> Z upadom mesta od sredine 11. stoletja se je središče intelektualne misli preselilo na [[univerza Ez-Zitouna|univerzo Ez-Zitouna]] v [[Tunis]]u.<ref> Mahmud Abd al-Mawla, L’université zaytounienne et la société tunisienne, éditions Maison Tiers-Monde, Tunis, 1984, page 33</ref> == Lega == [[File:Plan Kairouan 1916.jpg|left|thumb|Zemljevid Kairouana (1916) z lokacijo Velike mošeje v severovzhodnem kotu medine]] Mošeja stoji na severovzhodu medine Kairouana v intramuralnem okrožju Houmat al-Džami (dobesedno 'območje Velike mošeje').<ref>{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/genes_1155-3219_1998_num_33_1_1539|title=Quartiers et faubourgs de la médina de Kairouan. Des mots aux modes de spatialisation|first=Mohamed|last=Kerrou|date=September 10, 1998|journal=Genèses. Sciences sociales et histoire|volume=33|issue=1|pages=49–76|via=www.persee.fr|doi=10.3406/genes.1998.1539}}</ref> Ta lokacija je prvotno ustrezala središču urbanega tkiva mesta, ki ga je ustanovil Uqba ibn Nafi. Vendar pa se je zaradi naravne lege zemljišča, ki ga prečka več pritokov [[vadi]]jev, urbani razvoj mesta razširil proti jugu. Človeški dejavniki, vključno s Hilalianovimi vdori leta 449 po hidžri (1057 n. št.), so privedli do propada mesta in ustavili razvoj. Zaradi vseh teh razlogov je mošeja, ki je nekoč zasedala središče medine, ko je bila prvič zgrajena leta 670, zdaj na skrajnem vzhodnem delu, ki meji na mestno obzidje. == Zgodovina == === Razvoj === [[File:Great Mosque of Kairouan-1900-img434.jpg|thumb|right|Pogled na Veliko mošejo v Kairouanu v začetku 20. stoletja]] Ob ustanovitvi Kairouana leta 670 je arabski general in osvajalec Uqba ibn Nafi (sam ustanovitelj mesta) izbral lokacijo za svojo mošejo v središču mesta, blizu sedeža guvernerja. Okoli leta 690, kmalu po izgradnji, je bila mošeja, med berbersko okupacijo Kairouana, ki jo je prvotno vodil Kusaila, uničena<ref>Amédée Guiraud, ''Histoire de la Tunisie : les expéditions militaires arabes du VII<sup>e</sup> au IX<sup>e</sup> siècle'', éd. SAPI, Tunis, 1937, p. 48</ref>. Leta 703 jo je obnovil gassanidski general Hasan ibn al-Nu'man.<ref>Jack Finegan, ''The archeology of world religions'', vol. III, ed. Princeton University Press, Princeton, 1965, p. 522</ref> Z postopnim povečevanjem prebivalstva Kairouana in posledičnim povečanjem števila vernikov je Hisham ibn Abd al-Malik, omajadski kalif v [[Damask]]u, naročil svojemu guvernerju Bišrju ibn Safvanu, naj izvede razvojna dela v mestu, ki so vključevala obnovo in širitev mošeje okoli let 724–728.<ref>Paul Sebag, ''La Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Robert Delpire, Paris, 1963, p. 25</ref> Med to širitvijo je mošejo podrl in jo obnovil, razen [[mihrab]]a. Pod njegovim pokroviteljstvom se je začela gradnja minareta.<ref>{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/ahess_0395-2649_1973_num_28_3_293371|title=L'Afrique arabe au VIIIe siècle (86-184 H./705-800)|first=Hichem|last=Djait|date=September 10, 1973|journal=Annales|volume=28|issue=3|pages=601–621|via=www.persee.fr|doi=10.3406/ahess.1973.293371|s2cid=162217635 }}</ref> Leta 774 je pod vodstvom abasidskega guvernerja Jazida ibn Hatima potekala nova rekonstrukcija, ki jo je spremljala predelava in olepševanje.<ref>{{Cite book |last=Binous |first=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ&pg=PT225 |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers & Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=V1.f The Great Mosque}}</ref> Pod vladavino dinastije [[Aglabidi|Aglabidov]] je Kairouan dosegel svoj vrhunec, mošeja pa je imela koristi od tega obdobja stabilnosti in blaginje. Leta 836 je emir Zijadat Allah I. mošejo ponovno rekonstruiral:<ref>Razia Grover ''[https://books.google.com/books?id=0XfnAAAACAAJ&hl=tr Mosques]'', p. 52, New Holland, 2007 {{ISBN|1-84537-692-7}}, {{ISBN|978-1-84537-692-5}}.</ref> takrat je stavba vsaj v celoti dobila sedanjo podobo.<ref name="golvin69">{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/remmm_0035-1474_1968_num_5_1_982|title=Quelques réflexions sur la grande mosquée de Kairouan à la période des Aghlabides|first=Lucien|last=Golvin|date=September 10, 1968|journal=Revue des mondes musulmans et de la Méditerranée|volume=5|issue=1|pages=69–77|via=www.persee.fr|doi=10.3406/remmm.1968.982}}</ref><ref>Alexandre Papadopoulo, ''Islam and Muslim art'', ed. Harry N. Abrams, New York, 1979, p. 507</ref> Hkrati je bila na [[trompa]]h postavljena rebrasta [[kupola]] mihraba.<ref name="prog">{{cite web |url= http://www.gom.com.eg/prog/2005/10/29/03.pdf |title= Soha Gaafar et Marwa Mourad, « La Grande Mosquée de Kairouan, un maillon clé dans l'histoire de l'architecture », ''Le Progrès égyptien'', 29 octobre 2005, p. 3 |language=fr}}{{dead link|date=October 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Okoli leta 862–863 je emir Abu Ibrahim razširil [[oratorij (cerkev)|oratorij]] s tremi polji na severu in dodal kupolo nad obokanim [[portik]]om, ki stoji pred molitveno dvorano. Leta 875 je emir Ibrahim II. zgradil še tri dodatne ladje, s čimer je zmanjšal velikost dvorišča, ki je bilo na treh drugih straneh dodatno omejeno z dodatkom dvojnih galerij.<ref>Georges Marçais, ''L’architecture : Tunisie, Algérie, Maroc, Espagne, Sicile'', vol. I, éd. Picard, Paris, 1927, p. 12</ref> Trenutno stanje mošeje lahko zasledimo v obdobju Aglabidov – noben element ni starejši od 9. stoletja razen mihraba – razen nekaj delnih restavracij in nekaj kasnejših dodatkov, narejenih leta 1025 v obdobju Ziridov, 1248 in 1293–1294 pod vladavino Hafsidov, leta 1618 v času muradskih begov, ter v poznem 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1967 so bila na celotnem spomeniku izvedena večja restavratorska dela, ki so se izvajala pet let pod vodstvom Nacionalnega inštituta za arheologijo in umetnost, in so se zaključila z uradnim ponovnim odprtjem mošeje med praznovanjem mevlida leta 1972.<ref name="verite">{{cite web|url= http://unesdoc.unesco.org/images/0004/000458/045852fb.pdf |title=Jacques Vérité, ''Conservation de la Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Unesco, Paris, 1981 |language=fr}}&nbsp;{{small|(1.40&nbsp;MB)}}</ref> === Zgodbe gostiteljev === [[File:Entry - Great Mosque of Kairouan - Postcard 1900.jpg|right|thumb|upright=0.8|Razglednica iz leta 1900, ki prikazuje vhod]] Nekaj ​​stoletij po ustanovitvi je Velika mošeja v Kairouanu predmet številnih opisov arabskih zgodovinarjev in geografov v srednjem veku. Zgodbe se nanašajo predvsem na različne faze gradnje in širitve svetišča ter zaporedne prispevke številnih knezov k notranji dekoraciji (mihrab, minbar, stropi itd.). Med avtorji, ki so pisali o tej temi in katerih zgodbe so se ohranile,<ref name="golvin69"/> so [[Al-Bakri]] (andaluzijski geograf in zgodovinar, ki je umrl leta 1094 in je v svoji knjigi ''Opis septentrijske Afrike'' posvetil dovolj podroben opis zgodovine mošeje), Al-Nuvajri (zgodovinar, ki je umrl v Egiptu leta 1332) in Ibn Nagi (učenjak in zgodovinar iz Kairouana, ki je umrl okoli leta 1435). O dodatkih in okraskih, ki jih je stavbi naredil aglabidski emir Abu Ibrahim, Ibn Nagi poroča naslednje: {{quote|»V mošeji v Kairouanu je zgradil kupolo, ki se dviga nad vhodom v osrednjo ladjo, skupaj z dvema kolonadama, ki jo obdajata z obeh strani, galerije pa je tlakoval. Nato je izdelal mihrab.«<ref name="golvin69"/>}} Med zahodnimi popotniki, pesniki in pisatelji, ki so obiskali Kairouan, so nekateri pustili vtise in pričevanja, včasih obarvana s čustvi ali občudovanjem, o mošeji. Iz 18. stoletja francoski zdravnik in naravoslovec John Andrew Peyssonnel na študijskem potovanju v leto 1724, v času vladavine suverena Al-Husajn Bega I., poudarja sloves mošeje kot središča verskih in posvetnih študij: {{quote|»Velika mošeja je posvečena Uqbi, kjer je znana univerza, kjer preučujemo najbolj oddaljene kotičke tega kraljestva: učimo se branja in pisanja arabske slovnice, prava in religije. Za vzdrževanje učiteljev so visoke najemnine.« <ref>{{Cite web|url=http://www.lapresse.tn/supplement_page_imprimable.php?supplement=2460|title=Mahmoud Bouali, « Il y a près de trois siècles, un tourisme éminemment éclairé », ''La Presse de Tunisie'', date inconnue}}</ref> }} Hkrati je zdravnik in anglikanski duhovnik Thomas Shaw (1692–1751),<ref>{{Cite web|url=http://web.univ-pau.fr/saes/pb/congres/rennes98/atelier26.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100813142057/http://web.univ-pau.fr/saes/pb/congres/rennes98/atelier26.htm|url-status=dead|title=Courte biographie sur Thomas Shaw (Société des anglicistes de l'enseignement supérieur)|archivedate=August 13, 2010}}</ref> ki je leta 1727 potoval po tuniškem regentstvu in skozi Kairouan, mošejo opisal kot »ki velja za najlepše in najsvetejše od berberskih ozemelj«, pri čemer je na primer omenil »skoraj neverjetno število granitnih stebrov«.<ref>{{in lang|fr}} [http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&view=article&id=302%3Akairouan-netait-pas-une-ville-interdite&catid=47%3Aechos&Itemid=116&lang=fr Kairouan n’était pas une ville interdite (Capitale de la culture islamique 2009)]{{Dead link|date=April 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[File:Wells - Mosque of Kairouan - Postcard 1900.jpg|right|thumb|Romarji okoli enega od vodnjakov (1900)]] Konec 19. stoletja je francoski pisatelj [[Guy de Maupassant]] v svoji knjigi ''La vie errante'' (Potujoče življenje) izrazil svojo fascinacijo nad veličastno arhitekturo Velike mošeje v Kairouanu in nad učinkom, ki ga ustvarjajo nešteti stebri: »Edinstvena harmonija tega templja je v razmerju in številu teh vitkih stebrov, ki podpirajo stavbo, jo polnijo, naseljujejo in jo delajo takšno, kot je, ustvarjajo njeno milino in veličino. Njihova barvita množica daje očesu vtis neomejenosti.«<ref>Mohamed Bergaoui, ''Tourisme et voyages en Tunisie : les années régence'', éd. Simpact, Tunis, 1996, p. 231</ref> V začetku 20. stoletja je avstrijski pesnik [[Rainer Maria Rilke]] opisal svoje občudovanje minareta: {{quote|»Ali obstaja lepši stolp od tega še vedno ohranjenega starega stolpa, minareta, v islamski arhitekturi? V zgodovini umetnosti velja njegov trinadstropni minaret za takšno mojstrovino in vzor med najprestižnejšimi spomeniki muslimanske arhitekture.«<ref>{{in lang|fr}} [http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&view=article&id=91%3Alinfluence-de-kairouan-sur-lart-et-la-litterature&catid=37%3Aculture&Itemid=69&lang=fr The influence of Kairouan on art and literature (Capital of Islamic culture 2009)]{{Dead link|date=January 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>|sign=|source=}} == Arhitektura == === Splošna postavitev === Stavba je obsežen rahlo nepravilni štirikotnik, ki pokriva približno 9000 m<sup>2</sup>. Na vzhodni strani je daljša (127,60 metra) kot na zahodni (125,20 metra) in na severni strani krajša (72,70 metra) kot na južni (78 metrov). Sestavljena je predvsem iz notranje molilnice na jugu, pred njo je veliko dvorišče (''[[sahn]]'') na severu. Glavni minaret je na severni strani dvorišča. [[File:3D computer modeling of the Great mosquee of Kairouan-en.svg|upright=1.62|thumb|Pregled stavbe (na sredini), južna fasada navzven (levo) in minaret, gledan z dvorišča (desno)]] [[File:Plan_grande_mosquee_kairouan_vect.svg|thumb|left|upright=1.32|Trenutni načrt Velike mošeje v Kairouanu (molilna dvorana je na desni, dvorišče pa na levi)]] [[File:View Great Mosque of Kairouan.jpg|center|thumb|upright=1.62|Panoramski pogled na Veliko mošejo v Kairouanu, od desne proti levi, molilnica (s kupolami), dvorišče in minaret]] === Zunanjost === ==== Ograjen prostor ==== Od zunaj je Velika mošeja v Kairouanu trdnjava z 1,90 metra debelimi masivnimi oker zidovi, sestavljenimi iz dobro obdelanih kamnov z vmesnimi sloji lomljenega kamna in žgane opeke.<ref name="enceintes" /> Vogalni stolpi, ki merijo 4,25 metra na vsaki strani, so podprti z masivnimi štrlečimi nosilci. Glede na mehka tla, ki so podvržena posedanju, so podprti stolpi dodali stabilnost celotni mošeji.<ref name="djelloul8">Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 8</ref> Kljub strogim fasadam ritmični vzorci opornikov in visokih verand, nekatere s kupolami, dajejo svetišču občutek presenetljive trezne veličine.<ref name="djelloul8" /><ref name="saladin">{{in lang|fr}} Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', coll. Les Villes d’art célèbres, éd. Henri Laurens, Paris, 1908, p. 120</ref> Danes ograjo Velike mošeje v Kairouanu prebada devet vrat (šest se jih odpira na dvorišče, dvoje se odpirajo v molilnico, deveta pa omogočajo dostop do ''[[maksura|maksure]]''). Nekatera od njih, kot je Bab Al-Ma (vodna vrata) na zahodni fasadi, imajo pred seboj izstopajoče verande, obdane s oporniki in na vrhu z rebrastimi kupolami, ki temeljijo na kvadratnem [[tambur]]ju in so prekriti s tremi oboki.<ref name="enceintes" /><ref>Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 9</ref> Vendar pa sta arabska geografi in zgodovinarja srednjega veka Al-Mukadasi in Al-Bakri poročala o obstoju približno desetih vrat, ki so bila okoli 10. in 11. stoletja poimenovana drugače kot danes. To odraža dejstvo, da je bil ograja, za razliko od preostalega dela mošeje, deležna znatnih sprememb, da bi zagotovili stabilnost stavbe (dodali so številne opornike). Tako so bili nekateri vhodi zapečateni, drugi pa ohranjeni.<ref name="enceintes">{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=14&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110818171051/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=14&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – Enceinte et porches|archivedate=August 18, 2011|website=islamickairouan.net}}</ref> V 13. stoletju so odprli nova vrata, najbolj izjemna, Bab Lalla Rihana iz leta 1293, se nahajajo na vzhodni steni ograjenega prostora. Monumentalni vhod, delo hafsidskega vladarja Abu Hafsa `Umarja ibn Jahje (vladal od 1284 do 1295),<ref>{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1360|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111008170847/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1360|url-status=dead|title=Fragment de bois à décor d'arcatures d'époque hafside (Qantara)|archivedate=October 8, 2011}}</ref> se vstopa na izstopajočem trgu, ki ga obdajajo starodavni stebri, ki podpirajo podkvaste loke, in ga pokriva kupola na tamburju. Sprednja fasada verande ima velik [[podkvasti lok]], ki se opira na dva marmorna stebra in ga krasi friz, okrašen s slepo [[arkada|arkado]], vse pa je okronano z nazobčanimi [[Cina (arhitektura)|cinami]] (v žagasti razporeditvi).<ref name="djelloul10">Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 10</ref> Kljub temu, da je bila zgrajena konec 13. stoletja, se Bab Lalla Rihana dobro zliva z vsemi stavbami, ki večinoma izvirajo iz devetega stoletja. <gallery class="center" perrow="6" caption="Obzidje in vrata mošeje Uqba"> File:An exterior view of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Zunanji severozahodni vogal, ki prikazuje nekaj zunanjih opornikov File:Great Mosque of Kairouan western wall.jpg|Zid in verande na zahodni fasadi (južna stran) File:Entrée de la Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Pogled od blizu na enega od vhodov zahodne fasade File:Part of the southern facade of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Pogled na sredino južne fasade File:Bab Lalla Rihana.jpg|Vrata Bab Lalla Rihana (konec trinajstega stoletja) File:Arcature aveugle 2, Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Slepa arkada, ki krasi zgornji del Bab Lalla Rihana </gallery> ==== Dvorišče ==== [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|500px|Panorama notranjega dvorišča Velike mošeje v Kairouanu]] Dvorišče je prostrano trapezoidno območje, katerega notranje dimenzije so približno 67 x 52 metrov.<ref>Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 85</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=g6PqNavNEdgC&pg=PA229|title=Castles of God: Fortified Religious Buildings of the World|first=Peter|last=Harrison|date=September 10, 2004|publisher=Boydell Press|isbn=9781843830665 |via=Google Books}}</ref> Na vseh štirih straneh ga obdaja portik z dvojnimi vrstami lokov, ki jih odpirajo rahlo podkvasti loki, podprti s stebri iz različnih vrst [[marmor]]ja, [[granit]]a ali [[porfir]]ja, ponovno uporabljeni iz rimskih, zgodnjekrščanskih ali bizantinskih spomenikov, zlasti iz Kartagine.<ref name="saladin"/> Dostop do dvorišča je preko šestih stranskih vhodov iz 9. in 13. stoletja. Portik na južni strani dvorišča, blizu molilnice, ima na sredini velik obdelan kamnit koničast podkvasti lok, ki stoji na starodavnih stebrih iz belega žilastega marmorja s [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i. Ta sedem metrov visok portik ima kvadratno podlago, na kateri stoji polkroglasta rebrasta kupola; slednja je rebrasta z ostrimi robovi. Vmesni prostor, dvanajstkotni boben kupole, prebada šestnajst majhnih pravokotnih oken, vstavljenih v zaobljene niše.ref>{{in lang|fr}} Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', p. 122</ref> Veliki osrednji lok južnega portika je na vsaki strani obdan s šestimi ritmično razporejenimi podkvastimi loki, ki ležijo na dveh stebrih, podprtih s stebri.<ref>{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=16&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110818171334/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=16&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La coupole du Bahou|archivedate=August 18, 2011|website=islamickairouan.net}}</ref> Na splošno razmerja in splošna postavitev fasade južnega portika s trinajstimi loki, od katerih srednji tvori nekakšen zmagoslavni lok, okronan s kupolo, tvorijo celoto z "močnim pridihom veličastnosti", kot pravi francoski zgodovinar in sociolog Paul Sebag (1919–2004).<ref>Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 102</ref> <gallery class="center" caption="Dvorišče in portiki" perrow="6"> Image:Courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Pogled na dvorišče na strani pročelja molilnice Image:Great Mosque of Kairouan prayer hall facade.jpg|Veranda z rebrasto kupolo, ki se dviga sredi južnega portika dvorišča Image:Kairouan Mosque Courtyard with columns.jpg|Dvorišče, vidno z ene od obokanih galerij Image:The Great Mosque of Kairouan, eastern portico of the courtyard.jpg|Portik na vzhodni strani dvorišča Image:Great Mosque of Kairouan, eastern portico of the courtyard.jpg|Notranji pogled na vzhodni portik dvorišča Image:Great Mosque of Kairouan gallery.jpg|Notranji pogled na zahodni portik dvorišča </gallery> ==== Podrobnosti dvorišča ==== Kombinacija dvorišča in galerij, ki ga obdajajo, pokriva ogromno območje, katerega dimenzije so približno 90 metrov dolge in 72 metrov široke.<ref name="auto1">{{Cite web| url=http://www.islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=15&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130730183505/http://www.islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=15&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La cour et le minaret|archivedate=July 30, 2013|website=islamickairouan.net}}</ref> Severni del dvorišča je tlakovan s kamnitimi ploščami, preostali del tal pa je skoraj v celoti sestavljen iz belih marmornih plošč. Blizu središča je vodoravna sončna ura z napisom v ''naskhiju'', vgraviranim na marmorju iz leta 1258 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza letu 1843), do katere se dostopa po majhnem stopnišču; določa čas molitev. Zbiralnik deževnice ali [[impluvij]], verjetno delo Muradid Bega Mohameda Bega al-Mouradija (1686–1696), je domiseln sistem, ki zagotavlja zajemanje (z rahlo nagnjeno površino dvorišča) in nato filtriranje meteorne vode v osrednjem bazenu, opremljenem s podkvastimi loki, izklesanimi iz belega marmorja.<ref name="auto1"/> Voda, očiščena nečistoč, teče v podzemno cisterno, ki jo podpirajo sedem metrov visoki stebri. Na dvorišču je tudi več vodnjakov, nekateri so postavljeni drug ob drugem. Njihovi robovi, pridobljeni iz spodnjih delov starodavnih jedrnih stebrov,<ref>Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 90</ref> podpirajo utore za vrvice, ki podpirajo vedra. <gallery class="center" caption="Podrobnosti dvorišča" perrow="6"> File:Cadran solaire horizontal, Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Vodoravna sončna ura na dvorišču Image:Great Mosque of Kairouan sundial.jpg|Eden od kapitelov dvorišča, ki ga krasi majhna navpična sončna ura Image:Great Mosque of Kairouan courtyard columns.jpg|Detajl lokov in stebrov severnega portika dvorišča Image:Kairouan Great Mosque courtyard cistern.jpg|Pogled na impluvij, ki zbira deževnico in napaja podzemno cisterno Image:IMGP7538.JPG|Osredotočenost na zbiralnik deževnice Image:Puits Mosquée de Kairouan.jpg|Osredotočenost na en vodnjak dvorišča </gallery> ==== Minaret ==== [[File:Tower of the Great Mosque of Kairouan.JPG|upright|thumb|Najstarejši ohranjeni minaret na svetu, 8.–9. stoletje]] Minaret, ki zavzema središče severne fasade kompleksnega ograjenega prostora, je visok 31,5 metra in stoji na kvadratnem podstavku s 10,7 metra na vsaki strani.<ref name="sebag">Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 97</ref> Stoji znotraj ograjenega prostora in nima neposrednega dostopa od zunaj. Sestavljen je iz treh zoženih nadstropij, od katerih je zadnja prekrita z majhno rebrasto kupolo, ki je bila najverjetneje zgrajena pozneje kot preostali del stolpa.<ref name="minaret">Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 15</ref> Prvo in drugo nadstropje sta zaokrožena z zaobljenimi cinami, ki jih prebadajo [[strelnica|strelnice]]. Minaret je služil kot opazovalni stolp in za klicanje vernikov k molitvi. Vrata, ki vodijo do minareta, so uokvirjena s preklado in podboji iz recikliranih izrezljanih frizov antičnega izvora. Iz rimskega obdobja so kamniti bloki z latinskimi napisi. Njihova uporaba verjetno izvira iz dela, ki ga je opravil omajadski guverner Bišr ibn Safvan okoli leta 725 n. št., in so bili ponovno uporabljeni pri vznožju stolpa. Večji del minareta izvira iz časa aglabidskih knezov v 9. stoletju. Sestavljen je iz pravilnih plasti skrbno obrezanega lomljenega kamna, kar daje delu slogovno občudovanja vredno homogenost in enotnost.<ref>Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 14</ref> Notranjost vključuje stopnišče s 129 stopnicami kar omogoča dostop do teras in prvega nadstropja minareta. Dvoriščna (ali južna) fasada stolpa je preluknjana z okni, ki zagotavljajo svetlobo in prezračevanje, medtem ko so ostale tri fasade – obrnjene proti severu, vzhodu in zahodu – preluknjane z majhnimi odprtinami v obliki puščičnih rež. Minaret v svoji sedanji obliki večinoma izvira iz začetka 9. stoletja, okoli leta 836 n. št. Je najstarejši minaret v muslimanskem svetu<ref>Ahmad Fikri, ''L’art islamique de Tunisie : la Grande Mosquée de Kairouan'', vol. II, éd. Henri Laurens, Paris, 1934, p. 114</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland : an Encyclopedia|first1=Linda Kay|last1=Davidson|first2=David Martin|last2=Gitlitz|date=September 10, 2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781576070048 |via=Google Books}}</ref> in tudi najstarejši minaret na svetu, ki še vedno stoji.<ref>Michael Grant, ''Dawn of the Middle Ages'', ed. Weidenfeld and Nicolson, London, 1981, p. 81</ref> Zaradi svoje starosti in arhitekturnih značilnosti je minaret Velike mošeje v Kairouanu prototip za vse minarete zahodnega islamskega sveta: služil je kot model tako v Severni Afriki kot v Andaluziji.<ref>{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1287&lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130511205253/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1287&lang=en|url-status=dead|title=Minaret of the Great Mosque of Kairouan (Qantara)|archivedate=May 11, 2013}}</ref> Kljub svoji masivni obliki in strogi dekoraciji pa predstavlja harmonično strukturo in veličasten videz. ==== Kupole ==== [[File:Coupole du mihrab, Grande Mosquée de Kairouan.jpg|thumb|Kupola nad mihrabom (9. stoletje)]] Mošeja ima več kupol, največja je nad [[mihrab]]om in vhodom v molilnico z dvorišča. [[Kupola]] mihraba temelji na osmerokotnem [[tambur|bobnu]] z rahlo konkavnimi stranicami, dvignjena na kvadratni podlagi, okrašena na vsaki od treh južnih, vzhodnih in zahodnih strani s petimi nišami z ravnim dnom, ki jih zaključuje pet polkrožnih lokov,<ref name="coupolemihrab">{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=19&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130730190744/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=19&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La coupole du Mihrab|date=January 27, 2022|archivedate=July 30, 2013|website=islamickairouan.net}}</ref> nišo na sredini prereže okulus v krožnem okvirju. Ta kupola, katere gradnja sega v prvo polovico 9. stoletja (proti letu 836), je ena najstarejših in najbolj izjemnih kupol v zahodnem islamskem svetu.<ref>Georges Marçais, ''Coupole et plafonds de la Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Tournier, Paris, 1925, p. 11</ref> === Notranjost === ==== Molilnica ==== [[File:Great Mosque of Kairouan, prayer hall.jpg|thumb|Notranji pogled na hipostilno molilnico]] Molilnica je na južni strani dvorišča in je dostopna skozi 17 izrezljanih lesenih vrat. Pred prostorno molitveno dvorano, ki ima obliko pravokotnika s širino 70,6 metra in globino 37,5 metra, stoji portik z dvojno vrsto lokov.<ref name="sallepriere">{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=18&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110818172106/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=18&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La Salle de prière|date=January 27, 2022|archivedate=August 18, 2011|website=islamickairouan.net}}</ref> [[Hipostil]]na dvorana je razdeljena na 17 ladij z osmimi oboki, osrednja ladja je širša, prav tako oboki vzdolž stene [[kibla (islam)|kible]]. Sekajo se pod pravim kotom pred mihrabom. Ta oblika, imenovana ''oblika črke T'', ki jo najdemo tudi v dveh iraških mošejah v Samari (okoli leta 847), je bila sprejeta v mnogih severnoafriških in andaluzijski mošejah, kjer je postala značilna.<ref>Georges Marçais, ''L’architecture : Tunisie, Algérie, Maroc, Espagne, Sicile'', vol. I, p. 140</ref> Osrednja ladja, nekakšna zmagoslavna ulica, ki vodi do mihraba, je bistveno višja in širša od ostalih šestnajstih ladij molitvene dvorane. Na vsaki strani jo omejuje dvojna vrsta lokov, ki stojijo na dvojnih stebrih in jih krasi izrezljana mavčna dekoracija, sestavljena iz cvetličnih in geometrijskih vzorcev. Ladja, osvetljena z lestenci, ki so vgrajeni v nešteto majhnih steklenih svetilk,<ref>Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', p. 124</ref> se odpira v južni portik dvorišča skozi monumentalna, nežno izrezljana lesena vrata, izdelana leta 1828 v času vladavine Husainidov. Ta razkošna vrata s štirimi krili, bogato izrezljanimi z geometrijskimi motivi, vtisnjenimi na dnu listja in prepletenih zvezd, so na [[tipanon (arhitektura)|tipanonu]] okrašena s stilizirano vazo, iz katere izvirajo vijugasta stebla in listi. Druga vrata molitvene dvorane, od katerih nekatera izvirajo iz časa Hafsidov,<ref>{{in lang|fr}} [http://www.fmsh-devar.fr/strabon-tunisie/index.php?option=com_content&task=view&id=65&Itemid=82&lang=en Monuments de Kairouan (Strabon.org)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720215543/http://www.fmsh-devar.fr/strabon-tunisie/index.php?option=com_content&task=view&id=65&Itemid=82&lang=en |date=2011-07-20 }}</ref> se odlikujejo po svoji dekoraciji, ki je v bistvu sestavljena iz geometrijskih vzorcev (šesterokotni, osmerokotni, pravokotni vzorci itd.). <gallery class="center" perrow="6" caption="Molitvena dvorana"> File:Kairouan Mosque Gallery.jpg|Pogled na galerijo pred molilno dvorano File:Une des portes de la salle de prière de la Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Ena od sedemnajstih rezbarjenih lesenih vrat molilne dvorane File:Main door of the prayer hall of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Glavna vrata molilne dvorane File:Great Mosque of Kairouan prayer hall.jpg|Pogled na osrednjo ladjo molilne dvorane File:Secondary naves of the prayer hall, Great Mosque of Kairouan.jpg|Pogled na dve stranski ladji molilne dvorane File:Mihrab2GrandeMosqueKairouan.jpg|Pogled na mihrab, ki se nahaja na sredini kible v molilni dvorani </gallery> ==== Mihrab ==== [[File:MihrabGrandeMosqueKairouan.jpg|upright=0.8|thumb|Pogled od blizu na mihrab, katerega trenutno stanje sega v deveto stoletje]] Mihrab, ki kaže kiblo (smer proti Meki), pred katerim stoji imam med molitvijo, je na sredini južne stene molitvene dvorane. Oblikuje ga niša uokvirjena z dvema marmornima stebroma in na vrhu s poslikano leseno polkupolo. Niša mihraba je dolga dva metra, visoka 4,5 metra in globoka 1,6 metra.<ref>{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=401&lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303184012/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=401&lang=en|url-status=dead|title=Mihrab of the Great Mosque of Kairouan (Qantara)|archivedate=March 3, 2016}}</ref> Mihrab mošeje, katerega dekor je izjemen dokaz muslimanske umetnosti v zgodnjih stoletjih islama, se odlikuje po harmonični kompoziciji in kakovosti ornamentov. Velja za najstarejši primer konkavnega mihraba in v sedanjem stanju datira v leto 862–863 n. št.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=DBqId4J_sIAC&q=kairouan|title=Art of Islam: Language and Meaning|first=Titus|last=Burckhardt|date=September 10, 2009|publisher=World Wisdom, Inc|isbn=9781933316659 |via=Google Books}}</ref> V zgornjem delu ga obdaja 139 metaliziranih ploščic, vsaka ima 21,1 centimetra kvadratnih in so razporejene po diagonali v šahovskem vzorcu. Razdeljene so v dve skupini in datirajo v začetek druge polovice 9. stoletja, vendar ni z gotovostjo določeno ali jih je izdelal bagdadski obrtnik v Bagdadu ali Kairouanu. Strokovnjake vznemirja polemika o izvoru te dragocene zbirke. Te ploščice so večinoma okrašene s cvetličnimi in rastlinskimi motivi (stiliziran cvet, palmovi listi in asimetrični listi na spodnji loputi in karo) in spadajo v dve seriji: ena polikromirana, za katero je značilno večje bogastvo tonov, ki segajo od svetlo zlate do svetlo, temno ali oker rumene ter od opečnato rdeče do rjavega laka, druga enobarvna pa ima čudovit lesk, ki prehaja od dimljene zlate do zeleno zlate. Premaz okoli njih je okrašen z modrimi rastlinskimi motivi, ki segajo v 18. ali prvo polovico 19. stoletja. Podkvasti lok mihraba, ki je na vrhu prelomljen in na nogi, počiva na dveh stebrih iz rdečega marmorja z rumenimi žilami, ki ju krasijo bizantinski kapiteli z dvema prečkama, izrezljanima s cvetličnima vzorcema, vsaka pa je okrašena s kufskim napisom v reliefnem slogu. Stena mihraba je prekrita z 28 ploščami iz belega marmorja, izrezljanimi in preluknjanimi, ki imajo široko paleto rastlinskih in geometrijskih vzorcev, vključno s stiliziranim listom vine, cvetom in školjko. Za odprtim namigom se skriva najstarejša niša, o kateri je bilo oblikovanih več predpostavk. Če se sklicujemo na zgodbo Al-Bakrija, andaluzijskega zgodovinarja in geografa iz 11. stoletja, bi to moral biti mihrab, ki ga je izdelal Uqba Ibn Nafi, ustanovitelj Kairouana, medtem ko Lucien Golvin meni, da ne gre za star mihrab, temveč komaj za začeto gradnjo, ki bi lahko služila kot opora za marmorne plošče in sega bodisi v delo Ziadeta Allaha I. (817–838) bodisi v delo Abul Ibrahima okoli let 862–863.<ref>Lucien Golvin, « Le mihrab de Kairouan », Kunst des Orients, vol. V, 1969, pp. 1–38</ref> Nad marmorno oblogo je mihrabska niša kronana s polkupolastim obokom iz upognjenega lesa ''[[Hippomane mancinella]]''. Vbočenost loka, prekrita z debelim premazom, ki je v celoti poslikan, je okrašena s prepletenimi zvitki, ki obdajajo stilizirane petkrpne liste vinske trte, trikrpne cvetove in ostre grozde, vse v rumeni barvi na polnočno modrem ozadju. ==== Minbar ==== [[File:MinbarMosqueKairouan.jpg|thumb|left|Pogled na minbar; ta prižnica, najstarejša, kar jih obstaja, je še vedno na svojem mestu (v molilnici). Zaščitena je s stekleno ploščo.]] [[Minbar]], ki je desno od mihraba, uporablja imam med petkovimi ali bajramskimi pridigami. Gre za prižnico v obliki stopnišča z zgornjim sedežem, do katerega se pride po enajstih stopnicah, in meri od 3,93 metra v dolžino do 3,31 metra v višino. Izvira iz devetega stoletja (okoli leta 862) in je bila postavljena v času vladavine šestega aglabidskega vladarja Abul Ibrahima (856–863). Izdelana je iz tikovine, uvožene iz Indije.<ref>{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=640|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727192322/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=640|url-status=dead|title=Minbar of the Great Mosque of Kairouan (Qantara)|archivedate=July 27, 2011}}</ref> Med vsemi prižnicami muslimanskega sveta je zagotovo najstarejši primer minbarja, ki je še danes ohranjen. [[File:Kairouan. Minbar und Maqsura.jpg|thumb|Stara razglednica (1900) z izrezljanim tikovim minbarjem in maksuro]] Verjetno so jo izdelali mizarji iz Kairouana (nekateri raziskovalci omenjajo tudi Bagdad). Sestavljena je iz več kot 300 fino izrezljanih lesenih kosov z izjemnim okrasnim bogastvom (rastlinski in geometrijski vzorci se nanašajo na umajadske in abasidske modele), med katerimi je približno 90 pravokotnih plošč, izrezljanih z obilico storžev, listov vinske trte, tankih in prožnih stebel, suličastih plodov in različnih geometrijskih oblik (kvadrati, diamanti, zvezde itd.). Zgornji rob klančine minbarja krasi bogata in elegantna rastlinska dekoracija, sestavljena iz izmenično razporejenih listnatih zvitkov, od katerih vsak vsebuje razprt list vinske trte in grozd. V začetku 20. stoletja je bil minbar skrbno obnovljen. Čeprav obstaja že več kot enajst stoletij, so vse plošče, razen devetih, originalne in so v dobrem stanju ohranjenosti, zaradi fine izvedbe minbarja pa je velika mojstrovina islamskega rezbarjenja lesa, ki se nanaša na Paula Sebaga.<ref>Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 105</ref> Ta stari stol iz 9. stoletja je še vedno na svoji prvotni lokaciji, poleg mihraba. ==== Maksura ==== [[File:MaqsouraGandeMosqueKairouan.jpg|right|thumb|Pogled na maksuro, okrašeno s frizom, ki vključuje kaligrafski napis v kufski pisavi]] [[Maksura]], ki je v bližini minbarja, je sestavljena iz ograje, ki omejuje zasebni prostor in omogoča vladarju in njegovim višjim uradnikom, da sledijo slovesni petkovi molitvi, ne da bi se mešali z verniki. Dragulj lesarske umetnosti, izdelan v času vladavine ziridskega princa Al-Mu'iz ibn Badisa in datira iz prve polovice 11. stoletja, velja za najstarejšo, ki še vedno stoji v islamskem svetu. Gre za cedrovo ograjo, fino izklesano in izrezljano na treh straneh z različnimi geometrijskimi motivi, ki meri 2,8 metra v višino, osem metrov v dolžino in šest metrov v širino.<ref name="qantaramaqsura"/> Njen glavni okras je friz, ki krona kaligrafijo, slednjo pa krasi vrsta koničastih odprtih zobcev, na ozadju prepletenih rastlin pa je napis v cvetlični kufski pisavi. Skrbno izdelana v reliefnem slogu predstavlja enega najlepših epigrafskih trakov islamske umetnosti.<ref name="qantaramaqsura">{{Cite web |url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=403&lang=en |title=Maqsura of the Great Mosque of Kairouan (Qantara) |access-date=2010-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008171141/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=403&lang=en |archive-date=2011-10-08 |url-status=dead }}</ref> Knjižnica je v bližini in dostopna skozi vrata, katerih podboji in preklada so izrezljani iz marmorja, okrašeni s frizom cvetličnega dekorja. Okno knjižnice zaznamuje elegantna aranžma z dvema stebroma, ki obdajata odprtino, ki je podkvast lok, na vrhu s šestimi slepimi loki in kronan z vrsto žagastih berm.<ref>Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 57</ref> == Vloga v muslimanski civilizaciji == V času svojega največjega sijaja, med 9. in 11. stoletjem našega štetja, je bil Kairouan eno največjih središč islamske civilizacije, njegov sloves žarišča učenja pa je pokrival celoten Magreb. V tem obdobju je bila Velika mošeja v Kairouanu tako prostor molitve kot središče za poučevanje islamskih znanosti pod malikijsko strujo. Njeno vlogo bi lahko primerjali z vlogo pariške univerze v srednjem veku.<ref>Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', p. 118</ref> Poleg študij o poglabljanju verske misli in malikitske sodne prakse je mošeja gostila tudi različne tečaje posvetnih predmetov, kot so [[matematika]], [[astronomija]], [[medicina]] in [[botanika]]. Prenos znanja so zagotavljali ugledni učenjaki in teologi, med katerimi sta bila Sahnun ibn Sa'id in Asad ibn al-Furat, ugledna pravnika, ki sta veliko prispevala k širjenju malikitske misli, Išak ibn Imran in Ibn al-Džazzar v medicini, Abu Sahl al-Kairouani in Abd al-Monim al-Kindi v matematiki. Tako je bila mošeja, sedež prestižne univerze z veliko knjižnico, ki je vsebovala veliko število znanstvenih in teoloških del, v 9., 10. in 11. stoletju najpomembnejše intelektualno in kulturno središče v Severni Afriki.<ref>{{Cite web|url=http://ern.pendis.kemenag.go.id/DokPdf/jurnal/04-Al-Jamiah-vol-45-No-1.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721120517/http://ern.pendis.kemenag.go.id/DokPdf/jurnal/04-Al-Jamiah-vol-45-No-1.pdf|url-status=dead|title=Nurdin Laugu, « The Roles of Mosque Libraries through History », Al-Jami'ah, vol. 45, n°1, pages 103 and 105, 2007|archivedate=July 21, 2011}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Great Mosque of Kairouan}} * [https://web.archive.org/web/20150209081557/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=399&lang=en Great Mosque of Kairouan (Qantara Mediterranean Heritage)] * [https://web.archive.org/web/20111008170611/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_video.php?vi_id=48 Video of the mihrab of the Great Mosque of Kairouan] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Kairouan]] [[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 670]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 703]] q53zvjnibjr43vvvbhicd3d6mr5uj3f 6687778 6687756 2026-06-10T14:46:02Z Ljuba24b 92351 /* Molilnica */ tp 6687778 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | image = Great Mosque of Kairouan Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg | caption = | building_name = Velika mošeja v Kairouanu | location = [[Kairouan]], [[Tunizija]] | geo = | religious_affiliation = [[Islam]] | region = | province = | functional_status = aktivna | website = | architect = | architecture_type = | architecture_style = Aghlabidska arhitektura | established = 670 | completed = 9. stoletje <small>(sedanja stavba, s kasnejšimi prenovami)</small> | construction_cost = | capacity = | specifications = no | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_dia_outer = | minaret_quantity = 1 | minaret_height = | materials = }} '''Velika mošeja v Kairouanu''' ({{langx|ar|جامع القيروان الأكبر}}), znana tudi kot '''mošeja Ukba''' ({{lang|ar|جامع عقبة بن نافع}}), je [[mošeja]] v mestu [[Kairouan]] v [[Tunizija|Tuniziji]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, in je eden največjih islamskih spomenikov v Severni Afriki.<ref> [https://web.archive.org/web/20110726091156/http://www.geotunis.org/page.php?id=15 || Géotunis 2009 :: Kairouan ||<!-- Bot generated title -->]</ref> Mošeja, ki jo je leta 50 po [[hidžra|hidžri]] (670/671 n. št.) ustanovil arabski general Ukba ibn Nafi ob ustanovitvi mesta Kairouan, zavzema površino več kot 9000 kvadratnih metrov. Je eno najstarejših bogoslužnih mest v islamskem svetu in je model za vse poznejše mošeje v [[Magreb]]u.<ref>{{cite web |url=http://www.discoverislamicart.org/pc_item.php?id=monument%3BISL%3Btn%3BMon01%3B2%3Ben |title=Great Mosque of Kairouan |work=discoverislamicart.org |date= |access-date= |archive-url=https://web.archive.org/web/20130407201059/http://www.discoverislamicart.org/pc_item.php?id=monument%3BISL%3Btn%3BMon01%3B2%3Ben |archive-date= 2013-04-07 }}</ref> Njen obseg, približno 405 metrov, vsebuje [[hipostil]]no molilnico, marmorno tlakovano dvorišče in kvadratni [[minaret]]. Poleg duhovnega prestiža<ref>{{Cite web |url=http://www.sacred-destinations.com/tunisia/kairouan-great-mosque |title=Great Mosque of Kairouan – Kairouan, Tunisia <!-- Bot generated title --> |access-date=2009-08-24 |archive-date=2019-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815081813/http://www.sacred-destinations.com/tunisia/kairouan-great-mosque |url-status=live }}</ref> je mošeja Uqba ena od mojstrovin [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]],<ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/499 |title=Kairouan – UNESCO World Heritage Centre<!-- Bot generated title --> |access-date=2019-12-26 |archive-date=2022-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220823001241/https://whc.unesco.org/en/list/499 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/499.pdf |title=Kairouan 499<!-- Bot generated title --> |access-date=2019-12-26 |archive-date=2012-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121026081607/http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/499.pdf |url-status=live }}</ref><ref> [http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&view=article&id=64%3Ala-grande-mosquee&catid=3%3Amonuments&Itemid=76&lang=en The Great Mosque (kairouan-cci2009.nat.tn)]{{dead link|date=January 2025|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}{{ Dead link |date=September 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> med drugim znana po prvi islamski uporabi [[podkvasti lok|podkvastega loka]]. Obsežna dela pod Aglabidi dve stoletji pozneje (9. stoletje n. št.) so mošeji dala sedanjo podobo.<ref> {{in lang|fr}} M’hamed Hassine Fantar, ''De Carthage à Kairouan: 2000 ans d’art et d’histoire en Tunisie'', éd. Agence française d’action artistique, Paris, 1982, p. 23</ref> Slava mošeje Uqba in drugih svetih krajev v Kairouanu je mestu pomagala pri razvoju in širitvi. Univerza, ki so jo sestavljali učenjaki, ki so poučevali v mošeji, je bila središče izobraževanja tako v islamski misli kot v posvetnih znanostih.<ref> Wilfrid Knapp and Nevill Barbour, North West Africa : a political and economic survey, Editions Oxford University Press, Oxford, 1977, page 404</ref> Njeno vlogo v tistem času lahko primerjamo z vlogo pariške univerze v srednjem veku.<ref> Henri Saladin, Tunis et Kairouan, Editions Henri Laurens, Paris, 1908, page 118</ref> Z upadom mesta od sredine 11. stoletja se je središče intelektualne misli preselilo na [[univerza Ez-Zitouna|univerzo Ez-Zitouna]] v [[Tunis]]u.<ref> Mahmud Abd al-Mawla, L’université zaytounienne et la société tunisienne, éditions Maison Tiers-Monde, Tunis, 1984, page 33</ref> == Lega == [[File:Plan Kairouan 1916.jpg|left|thumb|Zemljevid Kairouana (1916) z lokacijo Velike mošeje v severovzhodnem kotu medine]] Mošeja stoji na severovzhodu medine Kairouana v intramuralnem okrožju Houmat al-Džami (dobesedno 'območje Velike mošeje').<ref>{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/genes_1155-3219_1998_num_33_1_1539|title=Quartiers et faubourgs de la médina de Kairouan. Des mots aux modes de spatialisation|first=Mohamed|last=Kerrou|date=September 10, 1998|journal=Genèses. Sciences sociales et histoire|volume=33|issue=1|pages=49–76|via=www.persee.fr|doi=10.3406/genes.1998.1539}}</ref> Ta lokacija je prvotno ustrezala središču urbanega tkiva mesta, ki ga je ustanovil Uqba ibn Nafi. Vendar pa se je zaradi naravne lege zemljišča, ki ga prečka več pritokov [[vadi]]jev, urbani razvoj mesta razširil proti jugu. Človeški dejavniki, vključno s Hilalianovimi vdori leta 449 po hidžri (1057 n. št.), so privedli do propada mesta in ustavili razvoj. Zaradi vseh teh razlogov je mošeja, ki je nekoč zasedala središče medine, ko je bila prvič zgrajena leta 670, zdaj na skrajnem vzhodnem delu, ki meji na mestno obzidje. == Zgodovina == === Razvoj === [[File:Great Mosque of Kairouan-1900-img434.jpg|thumb|right|Pogled na Veliko mošejo v Kairouanu v začetku 20. stoletja]] Ob ustanovitvi Kairouana leta 670 je arabski general in osvajalec Uqba ibn Nafi (sam ustanovitelj mesta) izbral lokacijo za svojo mošejo v središču mesta, blizu sedeža guvernerja. Okoli leta 690, kmalu po izgradnji, je bila mošeja, med berbersko okupacijo Kairouana, ki jo je prvotno vodil Kusaila, uničena<ref>Amédée Guiraud, ''Histoire de la Tunisie : les expéditions militaires arabes du VII<sup>e</sup> au IX<sup>e</sup> siècle'', éd. SAPI, Tunis, 1937, p. 48</ref>. Leta 703 jo je obnovil gassanidski general Hasan ibn al-Nu'man.<ref>Jack Finegan, ''The archeology of world religions'', vol. III, ed. Princeton University Press, Princeton, 1965, p. 522</ref> Z postopnim povečevanjem prebivalstva Kairouana in posledičnim povečanjem števila vernikov je Hisham ibn Abd al-Malik, omajadski kalif v [[Damask]]u, naročil svojemu guvernerju Bišrju ibn Safvanu, naj izvede razvojna dela v mestu, ki so vključevala obnovo in širitev mošeje okoli let 724–728.<ref>Paul Sebag, ''La Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Robert Delpire, Paris, 1963, p. 25</ref> Med to širitvijo je mošejo podrl in jo obnovil, razen [[mihrab]]a. Pod njegovim pokroviteljstvom se je začela gradnja minareta.<ref>{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/ahess_0395-2649_1973_num_28_3_293371|title=L'Afrique arabe au VIIIe siècle (86-184 H./705-800)|first=Hichem|last=Djait|date=September 10, 1973|journal=Annales|volume=28|issue=3|pages=601–621|via=www.persee.fr|doi=10.3406/ahess.1973.293371|s2cid=162217635 }}</ref> Leta 774 je pod vodstvom abasidskega guvernerja Jazida ibn Hatima potekala nova rekonstrukcija, ki jo je spremljala predelava in olepševanje.<ref>{{Cite book |last=Binous |first=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ&pg=PT225 |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers & Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=V1.f The Great Mosque}}</ref> Pod vladavino dinastije [[Aglabidi|Aglabidov]] je Kairouan dosegel svoj vrhunec, mošeja pa je imela koristi od tega obdobja stabilnosti in blaginje. Leta 836 je emir Zijadat Allah I. mošejo ponovno rekonstruiral:<ref>Razia Grover ''[https://books.google.com/books?id=0XfnAAAACAAJ&hl=tr Mosques]'', p. 52, New Holland, 2007 {{ISBN|1-84537-692-7}}, {{ISBN|978-1-84537-692-5}}.</ref> takrat je stavba vsaj v celoti dobila sedanjo podobo.<ref name="golvin69">{{Cite journal|url=https://www.persee.fr/doc/remmm_0035-1474_1968_num_5_1_982|title=Quelques réflexions sur la grande mosquée de Kairouan à la période des Aghlabides|first=Lucien|last=Golvin|date=September 10, 1968|journal=Revue des mondes musulmans et de la Méditerranée|volume=5|issue=1|pages=69–77|via=www.persee.fr|doi=10.3406/remmm.1968.982}}</ref><ref>Alexandre Papadopoulo, ''Islam and Muslim art'', ed. Harry N. Abrams, New York, 1979, p. 507</ref> Hkrati je bila na [[trompa]]h postavljena rebrasta [[kupola]] mihraba.<ref name="prog">{{cite web |url= http://www.gom.com.eg/prog/2005/10/29/03.pdf |title= Soha Gaafar et Marwa Mourad, « La Grande Mosquée de Kairouan, un maillon clé dans l'histoire de l'architecture », ''Le Progrès égyptien'', 29 octobre 2005, p. 3 |language=fr}}{{dead link|date=October 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Okoli leta 862–863 je emir Abu Ibrahim razširil [[oratorij (cerkev)|oratorij]] s tremi polji na severu in dodal kupolo nad obokanim [[portik]]om, ki stoji pred molitveno dvorano. Leta 875 je emir Ibrahim II. zgradil še tri dodatne ladje, s čimer je zmanjšal velikost dvorišča, ki je bilo na treh drugih straneh dodatno omejeno z dodatkom dvojnih galerij.<ref>Georges Marçais, ''L’architecture : Tunisie, Algérie, Maroc, Espagne, Sicile'', vol. I, éd. Picard, Paris, 1927, p. 12</ref> Trenutno stanje mošeje lahko zasledimo v obdobju Aglabidov – noben element ni starejši od 9. stoletja razen mihraba – razen nekaj delnih restavracij in nekaj kasnejših dodatkov, narejenih leta 1025 v obdobju Ziridov, 1248 in 1293–1294 pod vladavino Hafsidov, leta 1618 v času muradskih begov, ter v poznem 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1967 so bila na celotnem spomeniku izvedena večja restavratorska dela, ki so se izvajala pet let pod vodstvom Nacionalnega inštituta za arheologijo in umetnost, in so se zaključila z uradnim ponovnim odprtjem mošeje med praznovanjem mevlida leta 1972.<ref name="verite">{{cite web|url= http://unesdoc.unesco.org/images/0004/000458/045852fb.pdf |title=Jacques Vérité, ''Conservation de la Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Unesco, Paris, 1981 |language=fr}}&nbsp;{{small|(1.40&nbsp;MB)}}</ref> === Zgodbe gostiteljev === [[File:Entry - Great Mosque of Kairouan - Postcard 1900.jpg|right|thumb|upright=0.8|Razglednica iz leta 1900, ki prikazuje vhod]] Nekaj ​​stoletij po ustanovitvi je Velika mošeja v Kairouanu predmet številnih opisov arabskih zgodovinarjev in geografov v srednjem veku. Zgodbe se nanašajo predvsem na različne faze gradnje in širitve svetišča ter zaporedne prispevke številnih knezov k notranji dekoraciji (mihrab, minbar, stropi itd.). Med avtorji, ki so pisali o tej temi in katerih zgodbe so se ohranile,<ref name="golvin69"/> so [[Al-Bakri]] (andaluzijski geograf in zgodovinar, ki je umrl leta 1094 in je v svoji knjigi ''Opis septentrijske Afrike'' posvetil dovolj podroben opis zgodovine mošeje), Al-Nuvajri (zgodovinar, ki je umrl v Egiptu leta 1332) in Ibn Nagi (učenjak in zgodovinar iz Kairouana, ki je umrl okoli leta 1435). O dodatkih in okraskih, ki jih je stavbi naredil aglabidski emir Abu Ibrahim, Ibn Nagi poroča naslednje: {{quote|»V mošeji v Kairouanu je zgradil kupolo, ki se dviga nad vhodom v osrednjo ladjo, skupaj z dvema kolonadama, ki jo obdajata z obeh strani, galerije pa je tlakoval. Nato je izdelal mihrab.«<ref name="golvin69"/>}} Med zahodnimi popotniki, pesniki in pisatelji, ki so obiskali Kairouan, so nekateri pustili vtise in pričevanja, včasih obarvana s čustvi ali občudovanjem, o mošeji. Iz 18. stoletja francoski zdravnik in naravoslovec John Andrew Peyssonnel na študijskem potovanju v leto 1724, v času vladavine suverena Al-Husajn Bega I., poudarja sloves mošeje kot središča verskih in posvetnih študij: {{quote|»Velika mošeja je posvečena Uqbi, kjer je znana univerza, kjer preučujemo najbolj oddaljene kotičke tega kraljestva: učimo se branja in pisanja arabske slovnice, prava in religije. Za vzdrževanje učiteljev so visoke najemnine.« <ref>{{Cite web|url=http://www.lapresse.tn/supplement_page_imprimable.php?supplement=2460|title=Mahmoud Bouali, « Il y a près de trois siècles, un tourisme éminemment éclairé », ''La Presse de Tunisie'', date inconnue}}</ref> }} Hkrati je zdravnik in anglikanski duhovnik Thomas Shaw (1692–1751),<ref>{{Cite web|url=http://web.univ-pau.fr/saes/pb/congres/rennes98/atelier26.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100813142057/http://web.univ-pau.fr/saes/pb/congres/rennes98/atelier26.htm|url-status=dead|title=Courte biographie sur Thomas Shaw (Société des anglicistes de l'enseignement supérieur)|archivedate=August 13, 2010}}</ref> ki je leta 1727 potoval po tuniškem regentstvu in skozi Kairouan, mošejo opisal kot »ki velja za najlepše in najsvetejše od berberskih ozemelj«, pri čemer je na primer omenil »skoraj neverjetno število granitnih stebrov«.<ref>{{in lang|fr}} [http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&view=article&id=302%3Akairouan-netait-pas-une-ville-interdite&catid=47%3Aechos&Itemid=116&lang=fr Kairouan n’était pas une ville interdite (Capitale de la culture islamique 2009)]{{Dead link|date=April 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[File:Wells - Mosque of Kairouan - Postcard 1900.jpg|right|thumb|Romarji okoli enega od vodnjakov (1900)]] Konec 19. stoletja je francoski pisatelj [[Guy de Maupassant]] v svoji knjigi ''La vie errante'' (Potujoče življenje) izrazil svojo fascinacijo nad veličastno arhitekturo Velike mošeje v Kairouanu in nad učinkom, ki ga ustvarjajo nešteti stebri: »Edinstvena harmonija tega templja je v razmerju in številu teh vitkih stebrov, ki podpirajo stavbo, jo polnijo, naseljujejo in jo delajo takšno, kot je, ustvarjajo njeno milino in veličino. Njihova barvita množica daje očesu vtis neomejenosti.«<ref>Mohamed Bergaoui, ''Tourisme et voyages en Tunisie : les années régence'', éd. Simpact, Tunis, 1996, p. 231</ref> V začetku 20. stoletja je avstrijski pesnik [[Rainer Maria Rilke]] opisal svoje občudovanje minareta: {{quote|»Ali obstaja lepši stolp od tega še vedno ohranjenega starega stolpa, minareta, v islamski arhitekturi? V zgodovini umetnosti velja njegov trinadstropni minaret za takšno mojstrovino in vzor med najprestižnejšimi spomeniki muslimanske arhitekture.«<ref>{{in lang|fr}} [http://www.kairouan-cci2009.nat.tn/index.php?option=com_content&view=article&id=91%3Alinfluence-de-kairouan-sur-lart-et-la-litterature&catid=37%3Aculture&Itemid=69&lang=fr The influence of Kairouan on art and literature (Capital of Islamic culture 2009)]{{Dead link|date=January 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>|sign=|source=}} == Arhitektura == === Splošna postavitev === Stavba je obsežen rahlo nepravilni štirikotnik, ki pokriva približno 9000 m<sup>2</sup>. Na vzhodni strani je daljša (127,60 metra) kot na zahodni (125,20 metra) in na severni strani krajša (72,70 metra) kot na južni (78 metrov). Sestavljena je predvsem iz notranje molilnice na jugu, pred njo je veliko dvorišče (''[[sahn]]'') na severu. Glavni minaret je na severni strani dvorišča. [[File:3D computer modeling of the Great mosquee of Kairouan-en.svg|upright=1.62|thumb|Pregled stavbe (na sredini), južna fasada navzven (levo) in minaret, gledan z dvorišča (desno)]] [[File:Plan_grande_mosquee_kairouan_vect.svg|thumb|left|upright=1.32|Trenutni načrt Velike mošeje v Kairouanu (molilna dvorana je na desni, dvorišče pa na levi)]] [[File:View Great Mosque of Kairouan.jpg|center|thumb|upright=1.62|Panoramski pogled na Veliko mošejo v Kairouanu, od desne proti levi, molilnica (s kupolami), dvorišče in minaret]] === Zunanjost === ==== Ograjen prostor ==== Od zunaj je Velika mošeja v Kairouanu trdnjava z 1,90 metra debelimi masivnimi oker zidovi, sestavljenimi iz dobro obdelanih kamnov z vmesnimi sloji lomljenega kamna in žgane opeke.<ref name="enceintes" /> Vogalni stolpi, ki merijo 4,25 metra na vsaki strani, so podprti z masivnimi štrlečimi nosilci. Glede na mehka tla, ki so podvržena posedanju, so podprti stolpi dodali stabilnost celotni mošeji.<ref name="djelloul8">Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 8</ref> Kljub strogim fasadam ritmični vzorci opornikov in visokih verand, nekatere s kupolami, dajejo svetišču občutek presenetljive trezne veličine.<ref name="djelloul8" /><ref name="saladin">{{in lang|fr}} Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', coll. Les Villes d’art célèbres, éd. Henri Laurens, Paris, 1908, p. 120</ref> Danes ograjo Velike mošeje v Kairouanu prebada devet vrat (šest se jih odpira na dvorišče, dvoje se odpirajo v molilnico, deveta pa omogočajo dostop do ''[[maksura|maksure]]''). Nekatera od njih, kot je Bab Al-Ma (vodna vrata) na zahodni fasadi, imajo pred seboj izstopajoče verande, obdane s oporniki in na vrhu z rebrastimi kupolami, ki temeljijo na kvadratnem [[tambur]]ju in so prekriti s tremi oboki.<ref name="enceintes" /><ref>Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 9</ref> Vendar pa sta arabska geografi in zgodovinarja srednjega veka Al-Mukadasi in Al-Bakri poročala o obstoju približno desetih vrat, ki so bila okoli 10. in 11. stoletja poimenovana drugače kot danes. To odraža dejstvo, da je bil ograja, za razliko od preostalega dela mošeje, deležna znatnih sprememb, da bi zagotovili stabilnost stavbe (dodali so številne opornike). Tako so bili nekateri vhodi zapečateni, drugi pa ohranjeni.<ref name="enceintes">{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=14&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110818171051/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=14&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – Enceinte et porches|archivedate=August 18, 2011|website=islamickairouan.net}}</ref> V 13. stoletju so odprli nova vrata, najbolj izjemna, Bab Lalla Rihana iz leta 1293, se nahajajo na vzhodni steni ograjenega prostora. Monumentalni vhod, delo hafsidskega vladarja Abu Hafsa `Umarja ibn Jahje (vladal od 1284 do 1295),<ref>{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1360|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111008170847/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1360|url-status=dead|title=Fragment de bois à décor d'arcatures d'époque hafside (Qantara)|archivedate=October 8, 2011}}</ref> se vstopa na izstopajočem trgu, ki ga obdajajo starodavni stebri, ki podpirajo podkvaste loke, in ga pokriva kupola na tamburju. Sprednja fasada verande ima velik [[podkvasti lok]], ki se opira na dva marmorna stebra in ga krasi friz, okrašen s slepo [[arkada|arkado]], vse pa je okronano z nazobčanimi [[Cina (arhitektura)|cinami]] (v žagasti razporeditvi).<ref name="djelloul10">Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 10</ref> Kljub temu, da je bila zgrajena konec 13. stoletja, se Bab Lalla Rihana dobro zliva z vsemi stavbami, ki večinoma izvirajo iz devetega stoletja. <gallery class="center" perrow="6" caption="Obzidje in vrata mošeje Uqba"> File:An exterior view of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Zunanji severozahodni vogal, ki prikazuje nekaj zunanjih opornikov File:Great Mosque of Kairouan western wall.jpg|Zid in verande na zahodni fasadi (južna stran) File:Entrée de la Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Pogled od blizu na enega od vhodov zahodne fasade File:Part of the southern facade of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Pogled na sredino južne fasade File:Bab Lalla Rihana.jpg|Vrata Bab Lalla Rihana (konec trinajstega stoletja) File:Arcature aveugle 2, Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Slepa arkada, ki krasi zgornji del Bab Lalla Rihana </gallery> ==== Dvorišče ==== [[File:Panorama of the courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|500px|Panorama notranjega dvorišča Velike mošeje v Kairouanu]] Dvorišče je prostrano trapezoidno območje, katerega notranje dimenzije so približno 67 x 52 metrov.<ref>Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 85</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=g6PqNavNEdgC&pg=PA229|title=Castles of God: Fortified Religious Buildings of the World|first=Peter|last=Harrison|date=September 10, 2004|publisher=Boydell Press|isbn=9781843830665 |via=Google Books}}</ref> Na vseh štirih straneh ga obdaja portik z dvojnimi vrstami lokov, ki jih odpirajo rahlo podkvasti loki, podprti s stebri iz različnih vrst [[marmor]]ja, [[granit]]a ali [[porfir]]ja, ponovno uporabljeni iz rimskih, zgodnjekrščanskih ali bizantinskih spomenikov, zlasti iz Kartagine.<ref name="saladin"/> Dostop do dvorišča je preko šestih stranskih vhodov iz 9. in 13. stoletja. Portik na južni strani dvorišča, blizu molilnice, ima na sredini velik obdelan kamnit koničast podkvasti lok, ki stoji na starodavnih stebrih iz belega žilastega marmorja s [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i. Ta sedem metrov visok portik ima kvadratno podlago, na kateri stoji polkroglasta rebrasta kupola; slednja je rebrasta z ostrimi robovi. Vmesni prostor, dvanajstkotni boben kupole, prebada šestnajst majhnih pravokotnih oken, vstavljenih v zaobljene niše.ref>{{in lang|fr}} Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', p. 122</ref> Veliki osrednji lok južnega portika je na vsaki strani obdan s šestimi ritmično razporejenimi podkvastimi loki, ki ležijo na dveh stebrih, podprtih s stebri.<ref>{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=16&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110818171334/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=16&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La coupole du Bahou|archivedate=August 18, 2011|website=islamickairouan.net}}</ref> Na splošno razmerja in splošna postavitev fasade južnega portika s trinajstimi loki, od katerih srednji tvori nekakšen zmagoslavni lok, okronan s kupolo, tvorijo celoto z "močnim pridihom veličastnosti", kot pravi francoski zgodovinar in sociolog Paul Sebag (1919–2004).<ref>Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 102</ref> <gallery class="center" caption="Dvorišče in portiki" perrow="6"> Image:Courtyard of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Pogled na dvorišče na strani pročelja molilnice Image:Great Mosque of Kairouan prayer hall facade.jpg|Veranda z rebrasto kupolo, ki se dviga sredi južnega portika dvorišča Image:Kairouan Mosque Courtyard with columns.jpg|Dvorišče, vidno z ene od obokanih galerij Image:The Great Mosque of Kairouan, eastern portico of the courtyard.jpg|Portik na vzhodni strani dvorišča Image:Great Mosque of Kairouan, eastern portico of the courtyard.jpg|Notranji pogled na vzhodni portik dvorišča Image:Great Mosque of Kairouan gallery.jpg|Notranji pogled na zahodni portik dvorišča </gallery> ==== Podrobnosti dvorišča ==== Kombinacija dvorišča in galerij, ki ga obdajajo, pokriva ogromno območje, katerega dimenzije so približno 90 metrov dolge in 72 metrov široke.<ref name="auto1">{{Cite web| url=http://www.islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=15&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130730183505/http://www.islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=15&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La cour et le minaret|archivedate=July 30, 2013|website=islamickairouan.net}}</ref> Severni del dvorišča je tlakovan s kamnitimi ploščami, preostali del tal pa je skoraj v celoti sestavljen iz belih marmornih plošč. Blizu središča je vodoravna sončna ura z napisom v ''naskhiju'', vgraviranim na marmorju iz leta 1258 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza letu 1843), do katere se dostopa po majhnem stopnišču; določa čas molitev. Zbiralnik deževnice ali [[impluvij]], verjetno delo Muradid Bega Mohameda Bega al-Mouradija (1686–1696), je domiseln sistem, ki zagotavlja zajemanje (z rahlo nagnjeno površino dvorišča) in nato filtriranje meteorne vode v osrednjem bazenu, opremljenem s podkvastimi loki, izklesanimi iz belega marmorja.<ref name="auto1"/> Voda, očiščena nečistoč, teče v podzemno cisterno, ki jo podpirajo sedem metrov visoki stebri. Na dvorišču je tudi več vodnjakov, nekateri so postavljeni drug ob drugem. Njihovi robovi, pridobljeni iz spodnjih delov starodavnih jedrnih stebrov,<ref>Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 90</ref> podpirajo utore za vrvice, ki podpirajo vedra. <gallery class="center" caption="Podrobnosti dvorišča" perrow="6"> File:Cadran solaire horizontal, Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Vodoravna sončna ura na dvorišču Image:Great Mosque of Kairouan sundial.jpg|Eden od kapitelov dvorišča, ki ga krasi majhna navpična sončna ura Image:Great Mosque of Kairouan courtyard columns.jpg|Detajl lokov in stebrov severnega portika dvorišča Image:Kairouan Great Mosque courtyard cistern.jpg|Pogled na impluvij, ki zbira deževnico in napaja podzemno cisterno Image:IMGP7538.JPG|Osredotočenost na zbiralnik deževnice Image:Puits Mosquée de Kairouan.jpg|Osredotočenost na en vodnjak dvorišča </gallery> ==== Minaret ==== [[File:Tower of the Great Mosque of Kairouan.JPG|upright|thumb|Najstarejši ohranjeni minaret na svetu, 8.–9. stoletje]] Minaret, ki zavzema središče severne fasade kompleksnega ograjenega prostora, je visok 31,5 metra in stoji na kvadratnem podstavku s 10,7 metra na vsaki strani.<ref name="sebag">Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 97</ref> Stoji znotraj ograjenega prostora in nima neposrednega dostopa od zunaj. Sestavljen je iz treh zoženih nadstropij, od katerih je zadnja prekrita z majhno rebrasto kupolo, ki je bila najverjetneje zgrajena pozneje kot preostali del stolpa.<ref name="minaret">Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 15</ref> Prvo in drugo nadstropje sta zaokrožena z zaobljenimi cinami, ki jih prebadajo [[strelnica|strelnice]]. Minaret je služil kot opazovalni stolp in za klicanje vernikov k molitvi. Vrata, ki vodijo do minareta, so uokvirjena s preklado in podboji iz recikliranih izrezljanih frizov antičnega izvora. Iz rimskega obdobja so kamniti bloki z latinskimi napisi. Njihova uporaba verjetno izvira iz dela, ki ga je opravil omajadski guverner Bišr ibn Safvan okoli leta 725 n. št., in so bili ponovno uporabljeni pri vznožju stolpa. Večji del minareta izvira iz časa aglabidskih knezov v 9. stoletju. Sestavljen je iz pravilnih plasti skrbno obrezanega lomljenega kamna, kar daje delu slogovno občudovanja vredno homogenost in enotnost.<ref>Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 14</ref> Notranjost vključuje stopnišče s 129 stopnicami kar omogoča dostop do teras in prvega nadstropja minareta. Dvoriščna (ali južna) fasada stolpa je preluknjana z okni, ki zagotavljajo svetlobo in prezračevanje, medtem ko so ostale tri fasade – obrnjene proti severu, vzhodu in zahodu – preluknjane z majhnimi odprtinami v obliki puščičnih rež. Minaret v svoji sedanji obliki večinoma izvira iz začetka 9. stoletja, okoli leta 836 n. št. Je najstarejši minaret v muslimanskem svetu<ref>Ahmad Fikri, ''L’art islamique de Tunisie : la Grande Mosquée de Kairouan'', vol. II, éd. Henri Laurens, Paris, 1934, p. 114</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=YVYkrNhPMQkC&pg=PA302|title=Pilgrimage: From the Ganges to Graceland : an Encyclopedia|first1=Linda Kay|last1=Davidson|first2=David Martin|last2=Gitlitz|date=September 10, 2002|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781576070048 |via=Google Books}}</ref> in tudi najstarejši minaret na svetu, ki še vedno stoji.<ref>Michael Grant, ''Dawn of the Middle Ages'', ed. Weidenfeld and Nicolson, London, 1981, p. 81</ref> Zaradi svoje starosti in arhitekturnih značilnosti je minaret Velike mošeje v Kairouanu prototip za vse minarete zahodnega islamskega sveta: služil je kot model tako v Severni Afriki kot v Andaluziji.<ref>{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1287&lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130511205253/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=1287&lang=en|url-status=dead|title=Minaret of the Great Mosque of Kairouan (Qantara)|archivedate=May 11, 2013}}</ref> Kljub svoji masivni obliki in strogi dekoraciji pa predstavlja harmonično strukturo in veličasten videz. ==== Kupole ==== [[File:Coupole du mihrab, Grande Mosquée de Kairouan.jpg|thumb|Kupola nad mihrabom (9. stoletje)]] Mošeja ima več kupol, največja je nad [[mihrab]]om in vhodom v molilnico z dvorišča. [[Kupola]] mihraba temelji na osmerokotnem [[tambur|bobnu]] z rahlo konkavnimi stranicami, dvignjena na kvadratni podlagi, okrašena na vsaki od treh južnih, vzhodnih in zahodnih strani s petimi nišami z ravnim dnom, ki jih zaključuje pet polkrožnih lokov,<ref name="coupolemihrab">{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=19&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130730190744/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=19&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La coupole du Mihrab|date=January 27, 2022|archivedate=July 30, 2013|website=islamickairouan.net}}</ref> nišo na sredini prereže okulus v krožnem okvirju. Ta kupola, katere gradnja sega v prvo polovico 9. stoletja (proti letu 836), je ena najstarejših in najbolj izjemnih kupol v zahodnem islamskem svetu.<ref>Georges Marçais, ''Coupole et plafonds de la Grande Mosquée de Kairouan'', éd. Tournier, Paris, 1925, p. 11</ref> === Notranjost === ==== Molilnica ==== [[File:Great Mosque of Kairouan, prayer hall.jpg|thumb|Notranji pogled na hipostilno molilnico]] Molilnica je na južni strani dvorišča in je dostopna skozi 17 izrezljanih lesenih vrat. Pred prostorno molitveno dvorano, ki ima obliko pravokotnika s širino 70,6 metra in globino 37,5 metra, stoji portik z dvojno vrsto lokov.<ref name="sallepriere">{{Cite web|url=http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=18&titre=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110818172106/http://islamickairouan.net/fr_okba/index2.php?rub=18&titre=3|url-status=dead|title=Mosquée Okba Ibn Nafi à Kairoua – La Salle de prière|date=January 27, 2022|archivedate=August 18, 2011|website=islamickairouan.net}}</ref> [[Hipostil]]na dvorana je razdeljena na 17 ladij z osmimi oboki, osrednja ladja je širša, prav tako oboki vzdolž stene [[kibla (islam)|kible]]. Sekajo se pod pravim kotom pred mihrabom. Ta oblika, imenovana ''oblika črke T'', ki jo najdemo tudi v dveh iraških mošejah v Samari (okoli leta 847), je bila sprejeta v mnogih severnoafriških in andaluzijski mošejah, kjer je postala značilna.<ref>Georges Marçais, ''L’architecture : Tunisie, Algérie, Maroc, Espagne, Sicile'', vol. I, p. 140</ref> Osrednja ladja, nekakšna zmagoslavna ulica, ki vodi do mihraba, je bistveno višja in širša od ostalih šestnajstih ladij molitvene dvorane. Na vsaki strani jo omejuje dvojna vrsta lokov, ki stojijo na dvojnih stebrih in jih krasi izrezljana mavčna dekoracija, sestavljena iz cvetličnih in geometrijskih vzorcev. Ladja, osvetljena z lestenci, ki so vgrajeni v nešteto majhnih steklenih svetilk,<ref>Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', p. 124</ref> se odpira v južni portik dvorišča skozi monumentalna, nežno izrezljana lesena vrata, izdelana leta 1828 v času vladavine Husainidov. Ta razkošna vrata s štirimi krili, bogato izrezljanimi z geometrijskimi motivi, vtisnjenimi na dnu listja in prepletenih zvezd, so na [[timpanon (arhitektura)|timpanonu]] okrašena s stilizirano vazo, iz katere izvirajo vijugasta stebla in listi. Druga vrata molitvene dvorane, od katerih nekatera izvirajo iz časa Hafsidov,<ref>{{in lang|fr}} [http://www.fmsh-devar.fr/strabon-tunisie/index.php?option=com_content&task=view&id=65&Itemid=82&lang=en Monuments de Kairouan (Strabon.org)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720215543/http://www.fmsh-devar.fr/strabon-tunisie/index.php?option=com_content&task=view&id=65&Itemid=82&lang=en |date=2011-07-20 }}</ref> se odlikujejo po svoji dekoraciji, ki je v bistvu sestavljena iz geometrijskih vzorcev (šesterokotni, osmerokotni, pravokotni vzorci itd.). <gallery class="center" perrow="6" caption="Molitvena dvorana"> File:Kairouan Mosque Gallery.jpg|Pogled na galerijo pred molilno dvorano File:Une des portes de la salle de prière de la Grande Mosquée de Kairouan.jpg|Ena od sedemnajstih rezbarjenih lesenih vrat molilne dvorane File:Main door of the prayer hall of the Great Mosque of Kairouan.jpg|Glavna vrata molilne dvorane File:Great Mosque of Kairouan prayer hall.jpg|Pogled na osrednjo ladjo molilne dvorane File:Secondary naves of the prayer hall, Great Mosque of Kairouan.jpg|Pogled na dve stranski ladji molilne dvorane File:Mihrab2GrandeMosqueKairouan.jpg|Pogled na mihrab, ki se nahaja na sredini kible v molilni dvorani </gallery> ==== Mihrab ==== [[File:MihrabGrandeMosqueKairouan.jpg|upright=0.8|thumb|Pogled od blizu na mihrab, katerega trenutno stanje sega v deveto stoletje]] Mihrab, ki kaže kiblo (smer proti Meki), pred katerim stoji imam med molitvijo, je na sredini južne stene molitvene dvorane. Oblikuje ga niša uokvirjena z dvema marmornima stebroma in na vrhu s poslikano leseno polkupolo. Niša mihraba je dolga dva metra, visoka 4,5 metra in globoka 1,6 metra.<ref>{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=401&lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303184012/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=401&lang=en|url-status=dead|title=Mihrab of the Great Mosque of Kairouan (Qantara)|archivedate=March 3, 2016}}</ref> Mihrab mošeje, katerega dekor je izjemen dokaz muslimanske umetnosti v zgodnjih stoletjih islama, se odlikuje po harmonični kompoziciji in kakovosti ornamentov. Velja za najstarejši primer konkavnega mihraba in v sedanjem stanju datira v leto 862–863 n. št.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=DBqId4J_sIAC&q=kairouan|title=Art of Islam: Language and Meaning|first=Titus|last=Burckhardt|date=September 10, 2009|publisher=World Wisdom, Inc|isbn=9781933316659 |via=Google Books}}</ref> V zgornjem delu ga obdaja 139 metaliziranih ploščic, vsaka ima 21,1 centimetra kvadratnih in so razporejene po diagonali v šahovskem vzorcu. Razdeljene so v dve skupini in datirajo v začetek druge polovice 9. stoletja, vendar ni z gotovostjo določeno ali jih je izdelal bagdadski obrtnik v Bagdadu ali Kairouanu. Strokovnjake vznemirja polemika o izvoru te dragocene zbirke. Te ploščice so večinoma okrašene s cvetličnimi in rastlinskimi motivi (stiliziran cvet, palmovi listi in asimetrični listi na spodnji loputi in karo) in spadajo v dve seriji: ena polikromirana, za katero je značilno večje bogastvo tonov, ki segajo od svetlo zlate do svetlo, temno ali oker rumene ter od opečnato rdeče do rjavega laka, druga enobarvna pa ima čudovit lesk, ki prehaja od dimljene zlate do zeleno zlate. Premaz okoli njih je okrašen z modrimi rastlinskimi motivi, ki segajo v 18. ali prvo polovico 19. stoletja. Podkvasti lok mihraba, ki je na vrhu prelomljen in na nogi, počiva na dveh stebrih iz rdečega marmorja z rumenimi žilami, ki ju krasijo bizantinski kapiteli z dvema prečkama, izrezljanima s cvetličnima vzorcema, vsaka pa je okrašena s kufskim napisom v reliefnem slogu. Stena mihraba je prekrita z 28 ploščami iz belega marmorja, izrezljanimi in preluknjanimi, ki imajo široko paleto rastlinskih in geometrijskih vzorcev, vključno s stiliziranim listom vine, cvetom in školjko. Za odprtim namigom se skriva najstarejša niša, o kateri je bilo oblikovanih več predpostavk. Če se sklicujemo na zgodbo Al-Bakrija, andaluzijskega zgodovinarja in geografa iz 11. stoletja, bi to moral biti mihrab, ki ga je izdelal Uqba Ibn Nafi, ustanovitelj Kairouana, medtem ko Lucien Golvin meni, da ne gre za star mihrab, temveč komaj za začeto gradnjo, ki bi lahko služila kot opora za marmorne plošče in sega bodisi v delo Ziadeta Allaha I. (817–838) bodisi v delo Abul Ibrahima okoli let 862–863.<ref>Lucien Golvin, « Le mihrab de Kairouan », Kunst des Orients, vol. V, 1969, pp. 1–38</ref> Nad marmorno oblogo je mihrabska niša kronana s polkupolastim obokom iz upognjenega lesa ''[[Hippomane mancinella]]''. Vbočenost loka, prekrita z debelim premazom, ki je v celoti poslikan, je okrašena s prepletenimi zvitki, ki obdajajo stilizirane petkrpne liste vinske trte, trikrpne cvetove in ostre grozde, vse v rumeni barvi na polnočno modrem ozadju. ==== Minbar ==== [[File:MinbarMosqueKairouan.jpg|thumb|left|Pogled na minbar; ta prižnica, najstarejša, kar jih obstaja, je še vedno na svojem mestu (v molilnici). Zaščitena je s stekleno ploščo.]] [[Minbar]], ki je desno od mihraba, uporablja imam med petkovimi ali bajramskimi pridigami. Gre za prižnico v obliki stopnišča z zgornjim sedežem, do katerega se pride po enajstih stopnicah, in meri od 3,93 metra v dolžino do 3,31 metra v višino. Izvira iz devetega stoletja (okoli leta 862) in je bila postavljena v času vladavine šestega aglabidskega vladarja Abul Ibrahima (856–863). Izdelana je iz tikovine, uvožene iz Indije.<ref>{{Cite web|url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=640|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727192322/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=640|url-status=dead|title=Minbar of the Great Mosque of Kairouan (Qantara)|archivedate=July 27, 2011}}</ref> Med vsemi prižnicami muslimanskega sveta je zagotovo najstarejši primer minbarja, ki je še danes ohranjen. [[File:Kairouan. Minbar und Maqsura.jpg|thumb|Stara razglednica (1900) z izrezljanim tikovim minbarjem in maksuro]] Verjetno so jo izdelali mizarji iz Kairouana (nekateri raziskovalci omenjajo tudi Bagdad). Sestavljena je iz več kot 300 fino izrezljanih lesenih kosov z izjemnim okrasnim bogastvom (rastlinski in geometrijski vzorci se nanašajo na umajadske in abasidske modele), med katerimi je približno 90 pravokotnih plošč, izrezljanih z obilico storžev, listov vinske trte, tankih in prožnih stebel, suličastih plodov in različnih geometrijskih oblik (kvadrati, diamanti, zvezde itd.). Zgornji rob klančine minbarja krasi bogata in elegantna rastlinska dekoracija, sestavljena iz izmenično razporejenih listnatih zvitkov, od katerih vsak vsebuje razprt list vinske trte in grozd. V začetku 20. stoletja je bil minbar skrbno obnovljen. Čeprav obstaja že več kot enajst stoletij, so vse plošče, razen devetih, originalne in so v dobrem stanju ohranjenosti, zaradi fine izvedbe minbarja pa je velika mojstrovina islamskega rezbarjenja lesa, ki se nanaša na Paula Sebaga.<ref>Paul Sebag, ''op. cit.'', p. 105</ref> Ta stari stol iz 9. stoletja je še vedno na svoji prvotni lokaciji, poleg mihraba. ==== Maksura ==== [[File:MaqsouraGandeMosqueKairouan.jpg|right|thumb|Pogled na maksuro, okrašeno s frizom, ki vključuje kaligrafski napis v kufski pisavi]] [[Maksura]], ki je v bližini minbarja, je sestavljena iz ograje, ki omejuje zasebni prostor in omogoča vladarju in njegovim višjim uradnikom, da sledijo slovesni petkovi molitvi, ne da bi se mešali z verniki. Dragulj lesarske umetnosti, izdelan v času vladavine ziridskega princa Al-Mu'iz ibn Badisa in datira iz prve polovice 11. stoletja, velja za najstarejšo, ki še vedno stoji v islamskem svetu. Gre za cedrovo ograjo, fino izklesano in izrezljano na treh straneh z različnimi geometrijskimi motivi, ki meri 2,8 metra v višino, osem metrov v dolžino in šest metrov v širino.<ref name="qantaramaqsura"/> Njen glavni okras je friz, ki krona kaligrafijo, slednjo pa krasi vrsta koničastih odprtih zobcev, na ozadju prepletenih rastlin pa je napis v cvetlični kufski pisavi. Skrbno izdelana v reliefnem slogu predstavlja enega najlepših epigrafskih trakov islamske umetnosti.<ref name="qantaramaqsura">{{Cite web |url=http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=403&lang=en |title=Maqsura of the Great Mosque of Kairouan (Qantara) |access-date=2010-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008171141/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=403&lang=en |archive-date=2011-10-08 |url-status=dead }}</ref> Knjižnica je v bližini in dostopna skozi vrata, katerih podboji in preklada so izrezljani iz marmorja, okrašeni s frizom cvetličnega dekorja. Okno knjižnice zaznamuje elegantna aranžma z dvema stebroma, ki obdajata odprtino, ki je podkvast lok, na vrhu s šestimi slepimi loki in kronan z vrsto žagastih berm.<ref>Néji Djelloul, ''op. cit.'', p. 57</ref> == Vloga v muslimanski civilizaciji == V času svojega največjega sijaja, med 9. in 11. stoletjem našega štetja, je bil Kairouan eno največjih središč islamske civilizacije, njegov sloves žarišča učenja pa je pokrival celoten Magreb. V tem obdobju je bila Velika mošeja v Kairouanu tako prostor molitve kot središče za poučevanje islamskih znanosti pod malikijsko strujo. Njeno vlogo bi lahko primerjali z vlogo pariške univerze v srednjem veku.<ref>Henri Saladin, ''Tunis et Kairouan'', p. 118</ref> Poleg študij o poglabljanju verske misli in malikitske sodne prakse je mošeja gostila tudi različne tečaje posvetnih predmetov, kot so [[matematika]], [[astronomija]], [[medicina]] in [[botanika]]. Prenos znanja so zagotavljali ugledni učenjaki in teologi, med katerimi sta bila Sahnun ibn Sa'id in Asad ibn al-Furat, ugledna pravnika, ki sta veliko prispevala k širjenju malikitske misli, Išak ibn Imran in Ibn al-Džazzar v medicini, Abu Sahl al-Kairouani in Abd al-Monim al-Kindi v matematiki. Tako je bila mošeja, sedež prestižne univerze z veliko knjižnico, ki je vsebovala veliko število znanstvenih in teoloških del, v 9., 10. in 11. stoletju najpomembnejše intelektualno in kulturno središče v Severni Afriki.<ref>{{Cite web|url=http://ern.pendis.kemenag.go.id/DokPdf/jurnal/04-Al-Jamiah-vol-45-No-1.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721120517/http://ern.pendis.kemenag.go.id/DokPdf/jurnal/04-Al-Jamiah-vol-45-No-1.pdf|url-status=dead|title=Nurdin Laugu, « The Roles of Mosque Libraries through History », Al-Jami'ah, vol. 45, n°1, pages 103 and 105, 2007|archivedate=July 21, 2011}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Great Mosque of Kairouan}} * [https://web.archive.org/web/20150209081557/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_document.php?do_id=399&lang=en Great Mosque of Kairouan (Qantara Mediterranean Heritage)] * [https://web.archive.org/web/20111008170611/http://www.qantara-med.org/qantara4/public/show_video.php?vi_id=48 Video of the mihrab of the Great Mosque of Kairouan] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Kairouan]] [[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 670]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 703]] r8ra83e0wfat57yvscjvwg8p0fq7zr8 Samarkandski Koran 0 603991 6687774 6687742 2026-06-10T14:31:06Z Octopus 13285 /* Datiranje rokopisa */ Zgodovina 6687774 wikitext text/x-wiki [[Slika:Uthman Koran Taschkent a.jpg|thumb|Samarkandski rokopis Korana, ki se zdaj hrani v Taškentu]] [[Slika:Khalili Collection Islamic Art kfq 0096.jpg|thumb|right|alt=Manuscript page with twelve lines of script in a simple hand|Folij iz [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]]] '''''Samarkandski kufijski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.<ref name=":0">{{Cite web |last=Ekhtiar |first=Maryam |date=2011 |title=Folio from the "Tashkent Qur'an" |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/454661 |access-date=4 March 2025 |website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}</ref> Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}</ref> Zdaj se približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.<ref name=":4">{{Cite news |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}</ref> ==Datiranje rokopisa== Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.<ref>{{cite web|title=The "Qur'ān Of ʿUthmān" At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":0" /> Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.<ref name=":1" /> Eden od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).<ref name=":2">{{Cite book |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}</ref> ==Zgodovina== ===Izročilo=== Za ''Samarkandski Koran'' velja, da je bil osebni izvod ''Korana'' tretjega [[Rašidunski kalifat|rašidunskega kalifa]] [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] in eden iz zbirke, ki jih je ukazal napisati. Po islamskem izročilu je Osman leta 651, 19 let po smrti islamskega preroka [[Mohamed]]a, naročil odboru, naj izdela standardni izvod besedila Korana.<ref name="BBC">{{cite news |author=Ian MacWilliam |date=2006-01-05 |title=Tashkent's hidden Islamic relic |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4581684.stm |access-date=2010-05-27 |publisher=BBC News}}</ref> Po enem od poročil je bilo napisanih šest overjenih izvodov, od katerih jih je bilo pet poslanih v različne dele islamskega sveta, šesti pa je bil namenjen Osmanovi osebni rabi v [[Medina|Medini]]. Ta izvod je bil kasneje med atentatom nanj obarvan z njegovo krvjo. Vsak poslani izvod je spremljal recitator. Recitatorji so bili Zaid ibn Tabit, poslan v Medino, Abdulah ibn al-Saib, poslam v [[Meka|Meko]], al-Mugirah ibn Šihab, poslan v [[Sirija|Sirijo]], Amir ibn Abd Kajs poslan v [[Basra|Basro]] in Abdul Rahman al-Sulami, poslan v [[Kufa|Kufo]].<ref>{{Cite book |title=The study Quran: a new translation and commentary |date=2015 |publisher=HarperOne, an imprint of Collins Publishers |isbn=978-0-06-112586-7 |editor-last=Nasr |editor-first=Seyyed Hossein |edition=First |location=New York, NY |pages=1607–1623}}</ref> Edini drugi ohranjeni izvod naj bi bil tisti, ki se hrani v [[Palača Topkapi|palači Topkapi]] v [[Carigrad|Istanbul]]u.<ref name=BBC/><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=jP850CjN_voC&q=topkapi+quran+uthman&pg=PA17|title=Architectural Conservation in Islam: Case Study of the Prophet's Mosque|first=Syed Ahmad Iskandar Syed|last=Ariffin|date=19 June 2017|publisher=Penerbit UTM|isbn=9789835203732|via=Google Books}}</ref> Analize slednjega so pokazale, da ni iz 7. stoletja, ampak je veliko mlajši.<ref>{{cite web|url=http://corpuscoranicum.de/handschriften/index/sure/1/vers/1/?handschrift=52|title=Corpus Coranicum|website=corpuscoranicum.de|editor-first=Michael |editor-last=Marx|publisher=Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften|access-date=2026-05-15}}</ref><ref>{{cite web |title=Al-Mushaf Al-Sharif Attributed to 'Uthman bin 'Affan |url=http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |website=www.ircica.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105054714/http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |archive-date=2014-01-05|url-status=dead}}</ref> Po nasprotujočih si pripovedih, ki so krožile v [[Turkestan]]u v 19. stoletju, so ''Samarkandski Koran'' iz Istanbula v Samarkand prinesli muridi Hodže Ahrarja, nakšbandskega sufijskega mojstra, ali pa [[Timurlenk]] kot vojno trofejo z njegovih osvajanj Bližnjega vzhoda.<ref name=":3" /><ref name="BBC" /> ===Potrjena zgodovina=== Ko so Rusi leta 1868 osvojili Samarkand, je ruski generalmajor Abramov kljub poskusu lokalnih ulem, da bi to preprečili z evakuacijo rokopisa v Buharo, na silo zasegel ''Koran'' iz medrese Hodže Ahrarja in ga poslal v Cesarsko knjižnico v Sankt Peterburgu, današnjo Rusko nacionalno knjižnico. Konstantin Petrovič von Kaufmann, prvi generalni guverner ruskega Turkestana, je na način, značilen za evropske imperialiste v 19. stoletju, trdil, da prebivalci Samarkanda niti ne cenijo Korana niti ne razumejo njegove izjemne redkosti in zgodovinskosti. Ruski časopisi so selitev Korana v Sankt Peterburg slavili kot rešitev velike ''"starine, neprecenljive za znanost"''.<ref name=":3" /> V času, ko je bil v Imperialni knjižnici, je ''Samarkandski Koran'', prej priznan le lokalno kot srednjeazijska relikvija, postal znan in priznan kot verodostojen. Pritegnil je pozornost ruskih orientalistov in sčasoma sta trgovec Semen Pisarev in akademik Vasilij Uspenski leta 1905 izdelala petdeset litografskih faksimilov v polni velikosti. Kopije so bile podarjene ruskemu ministru za zunanje zadeve grofu Vladimirju Nikolajeviču Lamsdorfu, osmanskemu sultanu [[Abdul Hamid II.|Abdulu Hamidu II.]], perzijskemu šahu Muzafarjudinu in carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]]<ref name=":3" /> Pisarev in Uspenski sta poskušala tudi s svežim črnilom restavrirati obledele liste, s čimer sta v besedilo vnesla nenamerne nepopravljive spremembe.<ref>{{Cite journal |last=Jeffery |first=A. |last2=Mendelsohn |first2=I. |date=1942 |title=The Orthography of the Samarqand Qur'ān Codex |url=https://www.jstor.org/stable/594134 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=62 |issue=3 |pages=175–195 |doi=10.2307/594134 |issn=0003-0279|url-access=subscription }}</ref> Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] je Narodna skupščina muslimanov notranje Rusije in Sibirije neuspešno zaprosila začasno vlado za vrnitav ''Korana''. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so se predstavniki skupščine sestali z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]], ki se je strinjal, da jim relikvijo vrne. Odločitev sta decembra 1917 odobrila [[Vladimir Lenin]] in [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski|Anatolij Lunačarski]]. Januarja 1918 je bil ''Koran'' prenesen v glavno mesto Narodne skupščine muslimanov v [[Ufa|Ufo]], dolgoletni sedež Orenburške muslimanske duhovne skupščine. Leta 1921 je Vseruski centralni izvršni odbor pregledal prošnjo Komisariata za narodnosti, ki so jo sponzorirale organizacije v Taškentu, povezane z islamskim razsvetljenskim gibanjem džadidov, in julija 1923 odredil ''"prenos Korana, ki ga je carska vlada izvlekla iz Turkestana, v last muslimanov Turkestana"''. Koran je v Taškent prispel 9. avgusta 1923 in bil do leta 1927 shranjen v Muslimanskem muzeju starega mestnega jedra Taškenta in ni bil na vpogled javnosti. Leta 1941 je bil Koran prenesen v Muzej zgodovine ljudstev Uzbekistana in bil deponiran. Razstavljene so bile faksimile ''Korana''. Marca 1989 je bil ''Koran'' predan Duhovni upravi muslimanov Srednje Azije in Kazahstana in prenešen v [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name=":3" /> Novembra 2025 je bil preseljen v novi Center za islamsko civilizacijo v namensko zgrajeni sosednji stavbi. ==Priznanje== Leta 1997 je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] del rokopisa, ki se hrani v Taškentu, dodal v svoj mednarodni register Spomin na svet in ga tako priznal kot dokument svetovnega pomena.<ref>{{cite web |title=Holy Koran Mushaf of Othman |url=https://www.unesco.org/en/memory-world/holy-koran-mushaf-othman |publisher=UNESCO Memory of the World Programme |access-date=2 June 2026 |language=en}}</ref> V nominacijski izjavi je bil poudarjen status Korana kot zelo vplivnega verskega besedila in dela klasične arabske književnosti.<ref>{{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] [[Kategorija:Koran]] [[Kategorija:Taškent]] lkmaf6coyvusubslvq9hvf61or006lj 6687809 6687774 2026-06-10T15:46:05Z Octopus 13285 /* Priznanje */ stanje 6687809 wikitext text/x-wiki [[Slika:Uthman Koran Taschkent a.jpg|thumb|Samarkandski rokopis Korana, ki se zdaj hrani v Taškentu]] [[Slika:Khalili Collection Islamic Art kfq 0096.jpg|thumb|right|alt=Manuscript page with twelve lines of script in a simple hand|Folij iz [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]]] '''''Samarkandski kufijski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.<ref name=":0">{{Cite web |last=Ekhtiar |first=Maryam |date=2011 |title=Folio from the "Tashkent Qur'an" |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/454661 |access-date=4 March 2025 |website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}</ref> Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}</ref> Zdaj se približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.<ref name=":4">{{Cite news |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}</ref> ==Datiranje rokopisa== Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.<ref>{{cite web|title=The "Qur'ān Of ʿUthmān" At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":0" /> Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.<ref name=":1" /> Eden od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).<ref name=":2">{{Cite book |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}</ref> ==Zgodovina== ===Izročilo=== Za ''Samarkandski Koran'' velja, da je bil osebni izvod ''Korana'' tretjega [[Rašidunski kalifat|rašidunskega kalifa]] [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] in eden iz zbirke, ki jih je ukazal napisati. Po islamskem izročilu je Osman leta 651, 19 let po smrti islamskega preroka [[Mohamed]]a, naročil odboru, naj izdela standardni izvod besedila Korana.<ref name="BBC">{{cite news |author=Ian MacWilliam |date=2006-01-05 |title=Tashkent's hidden Islamic relic |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4581684.stm |access-date=2010-05-27 |publisher=BBC News}}</ref> Po enem od poročil je bilo napisanih šest overjenih izvodov, od katerih jih je bilo pet poslanih v različne dele islamskega sveta, šesti pa je bil namenjen Osmanovi osebni rabi v [[Medina|Medini]]. Ta izvod je bil kasneje med atentatom nanj obarvan z njegovo krvjo. Vsak poslani izvod je spremljal recitator. Recitatorji so bili Zaid ibn Tabit, poslan v Medino, Abdulah ibn al-Saib, poslam v [[Meka|Meko]], al-Mugirah ibn Šihab, poslan v [[Sirija|Sirijo]], Amir ibn Abd Kajs poslan v [[Basra|Basro]] in Abdul Rahman al-Sulami, poslan v [[Kufa|Kufo]].<ref>{{Cite book |title=The study Quran: a new translation and commentary |date=2015 |publisher=HarperOne, an imprint of Collins Publishers |isbn=978-0-06-112586-7 |editor-last=Nasr |editor-first=Seyyed Hossein |edition=First |location=New York, NY |pages=1607–1623}}</ref> Edini drugi ohranjeni izvod naj bi bil tisti, ki se hrani v [[Palača Topkapi|palači Topkapi]] v [[Carigrad|Istanbul]]u.<ref name=BBC/><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=jP850CjN_voC&q=topkapi+quran+uthman&pg=PA17|title=Architectural Conservation in Islam: Case Study of the Prophet's Mosque|first=Syed Ahmad Iskandar Syed|last=Ariffin|date=19 June 2017|publisher=Penerbit UTM|isbn=9789835203732|via=Google Books}}</ref> Analize slednjega so pokazale, da ni iz 7. stoletja, ampak je veliko mlajši.<ref>{{cite web|url=http://corpuscoranicum.de/handschriften/index/sure/1/vers/1/?handschrift=52|title=Corpus Coranicum|website=corpuscoranicum.de|editor-first=Michael |editor-last=Marx|publisher=Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften|access-date=2026-05-15}}</ref><ref>{{cite web |title=Al-Mushaf Al-Sharif Attributed to 'Uthman bin 'Affan |url=http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |website=www.ircica.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105054714/http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |archive-date=2014-01-05|url-status=dead}}</ref> Po nasprotujočih si pripovedih, ki so krožile v [[Turkestan]]u v 19. stoletju, so ''Samarkandski Koran'' iz Istanbula v Samarkand prinesli muridi Hodže Ahrarja, nakšbandskega sufijskega mojstra, ali pa [[Timurlenk]] kot vojno trofejo z njegovih osvajanj Bližnjega vzhoda.<ref name=":3" /><ref name="BBC" /> ===Potrjena zgodovina=== Ko so Rusi leta 1868 osvojili Samarkand, je ruski generalmajor Abramov kljub poskusu lokalnih ulem, da bi to preprečili z evakuacijo rokopisa v Buharo, na silo zasegel ''Koran'' iz medrese Hodže Ahrarja in ga poslal v Cesarsko knjižnico v Sankt Peterburgu, današnjo Rusko nacionalno knjižnico. Konstantin Petrovič von Kaufmann, prvi generalni guverner ruskega Turkestana, je na način, značilen za evropske imperialiste v 19. stoletju, trdil, da prebivalci Samarkanda niti ne cenijo Korana niti ne razumejo njegove izjemne redkosti in zgodovinskosti. Ruski časopisi so selitev Korana v Sankt Peterburg slavili kot rešitev velike ''"starine, neprecenljive za znanost"''.<ref name=":3" /> V času, ko je bil v Imperialni knjižnici, je ''Samarkandski Koran'', prej priznan le lokalno kot srednjeazijska relikvija, postal znan in priznan kot verodostojen. Pritegnil je pozornost ruskih orientalistov in sčasoma sta trgovec Semen Pisarev in akademik Vasilij Uspenski leta 1905 izdelala petdeset litografskih faksimilov v polni velikosti. Kopije so bile podarjene ruskemu ministru za zunanje zadeve grofu Vladimirju Nikolajeviču Lamsdorfu, osmanskemu sultanu [[Abdul Hamid II.|Abdulu Hamidu II.]], perzijskemu šahu Muzafarjudinu in carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]]<ref name=":3" /> Pisarev in Uspenski sta poskušala tudi s svežim črnilom restavrirati obledele liste, s čimer sta v besedilo vnesla nenamerne nepopravljive spremembe.<ref>{{Cite journal |last=Jeffery |first=A. |last2=Mendelsohn |first2=I. |date=1942 |title=The Orthography of the Samarqand Qur'ān Codex |url=https://www.jstor.org/stable/594134 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=62 |issue=3 |pages=175–195 |doi=10.2307/594134 |issn=0003-0279|url-access=subscription }}</ref> Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] je Narodna skupščina muslimanov notranje Rusije in Sibirije neuspešno zaprosila začasno vlado za vrnitav ''Korana''. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so se predstavniki skupščine sestali z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]], ki se je strinjal, da jim relikvijo vrne. Odločitev sta decembra 1917 odobrila [[Vladimir Lenin]] in [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski|Anatolij Lunačarski]]. Januarja 1918 je bil ''Koran'' prenesen v glavno mesto Narodne skupščine muslimanov v [[Ufa|Ufo]], dolgoletni sedež Orenburške muslimanske duhovne skupščine. Leta 1921 je Vseruski centralni izvršni odbor pregledal prošnjo Komisariata za narodnosti, ki so jo sponzorirale organizacije v Taškentu, povezane z islamskim razsvetljenskim gibanjem džadidov, in julija 1923 odredil ''"prenos Korana, ki ga je carska vlada izvlekla iz Turkestana, v last muslimanov Turkestana"''. Koran je v Taškent prispel 9. avgusta 1923 in bil do leta 1927 shranjen v Muslimanskem muzeju starega mestnega jedra Taškenta in ni bil na vpogled javnosti. Leta 1941 je bil Koran prenesen v Muzej zgodovine ljudstev Uzbekistana in bil deponiran. Razstavljene so bile faksimile ''Korana''. Marca 1989 je bil ''Koran'' predan Duhovni upravi muslimanov Srednje Azije in Kazahstana in prenešen v [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name=":3" /> Novembra 2025 je bil preseljen v novi Center za islamsko civilizacijo v namensko zgrajeni sosednji stavbi. ==Priznanje== Leta 1997 je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] del rokopisa, ki se hrani v Taškentu, dodal v svoj mednarodni register Spomin na svet in ga tako priznal kot dokument svetovnega pomena.<ref>{{cite web |title=Holy Koran Mushaf of Othman |url=https://www.unesco.org/en/memory-world/holy-koran-mushaf-othman |publisher=UNESCO Memory of the World Programme |access-date=2 June 2026 |language=en}}</ref> V nominacijski izjavi je bil poudarjen status Korana kot zelo vplivnega verskega besedila in dela klasične arabske književnosti.<ref>{{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}}</ref> ==Trenutno stanje== [[Slika:Folio from the "Tashkent Qur'an" MET DP234018.jpg|thumb|right|List ''Taškentskega Korana'' v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]]]] Poleg kodeksa, ki ga hrani Center za islamsko civilizacijo v Taškentu v Uzbekistanu, se posamezni ohranjeni listi rokopisa hranijo v zbirkah in muzejih po vsem svetu. Vsaj en list z besedilom iz sure 21 (''el-Enbija'', ''Božji poslanci'') hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku]].<ref name=":0" /> Drug list z besedilom iz iste sure je del [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]. <ref>{{Cite web |title=Islamic Art {{!}} Single Folio from a Large Qur’an |url=https://www.khalilicollections.org/collections/islamic-art/khalili-collections-islamic-art-single-folio-from-a-large-quran-kfq-96/ |access-date=2026-05-15 |website=Khalili Collections |language=en-GB}}</ref><ref name=":5">{{cite book |last=Rogers |first=J. M. |title=The arts of Islam: treasures from the Nasser D. Khalili collection |date=2008 |edition= Revised and expanded|publisher=Tourism Development & Investment Company (TDIC) |location=Abu Dhabi |oclc=455121277 |authorlink=|page=32}}</ref> Najmanj en list je razstavljen v [[Muzej Aga Kana|Muzeju Aga Kana]] v [[Toronto|Torontu]].<ref>{{Cite book |last=Stonard |first=John-Paul |url=https://books.google.com/books?id=nmdEEAAAQBAJ&pg=PA117 |title=Creation: A fully illustrated, panoramic world history of art from ancient civilisation to the present day |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2021 |isbn=978-1-5266-4583-8 |pages=117 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Qur’an Folio (Q21: 76–82) |url=https://collections.agakhanmuseum.org/collection/artifact/quran-folio-akm475 |access-date=2025-03-04 |website=Aga Khan Museum |language=en}}</ref> Nekaj listov je shranjenih v Muzeju islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]].<ref name=":2" /> ==Opis== Rokopis je največji ali vsaj eden največjih znanih rokopisov ''Korana'', napisanih na [[pergament]]u.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Iz rokopisa sta se ohranila dva ilustrirana lista, ki se hranita v zbirkah v [[Pariz]]u in Gothi.<ref name=":0" /> Vsi preostali listi niso ilustrirani. V rokopisu manjkajo samoglasniški diakritiki, ki so v kasnejših rokopisih v pomoč bralcem pri izgovorjavi.<ref name=":0" /> ''Koran'' je pisan v zgodnji različici kufske pisave<ref name=":2" /><ref name=":0" /> z nekaterimi podrobnostmi, ki spominjajo na še starejšo hidžazijsko pisavo.<ref name=":0" /> Na posamezni strani je dvanajst vrstic besedila.<ref name=":5" /> Kakovost [[Kaligrafija|kaligrafije]] kaže, da je šlo za pomembno ali drago naročilo.<ref name=":2" /><ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] [[Kategorija:Koran]] [[Kategorija:Taškent]] 6995yylsjfocuyt6k87m7co20bntat1 6687810 6687809 2026-06-10T15:48:13Z Octopus 13285 /* Viri */ 6687810 wikitext text/x-wiki [[Slika:Uthman Koran Taschkent a.jpg|thumb|Samarkandski rokopis Korana, ki se zdaj hrani v Taškentu]] [[Slika:Khalili Collection Islamic Art kfq 0096.jpg|thumb|right|alt=Manuscript page with twelve lines of script in a simple hand|Folij iz [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]]] '''''Samarkandski kufijski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.<ref name=":0">{{Cite web |last=Ekhtiar |first=Maryam |date=2011 |title=Folio from the "Tashkent Qur'an" |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/454661 |access-date=4 March 2025 |website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}</ref> Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}</ref> Zdaj se približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.<ref name=":4">{{Cite news |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}</ref> ==Datiranje rokopisa== Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.<ref>{{cite web|title=The "Qur'ān Of ʿUthmān" At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":0" /> Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.<ref name=":1" /> Eden od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).<ref name=":2">{{Cite book |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}</ref> ==Zgodovina== ===Izročilo=== Za ''Samarkandski Koran'' velja, da je bil osebni izvod ''Korana'' tretjega [[Rašidunski kalifat|rašidunskega kalifa]] [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] in eden iz zbirke, ki jih je ukazal napisati. Po islamskem izročilu je Osman leta 651, 19 let po smrti islamskega preroka [[Mohamed]]a, naročil odboru, naj izdela standardni izvod besedila Korana.<ref name="BBC">{{cite news |author=Ian MacWilliam |date=2006-01-05 |title=Tashkent's hidden Islamic relic |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4581684.stm |access-date=2010-05-27 |publisher=BBC News}}</ref> Po enem od poročil je bilo napisanih šest overjenih izvodov, od katerih jih je bilo pet poslanih v različne dele islamskega sveta, šesti pa je bil namenjen Osmanovi osebni rabi v [[Medina|Medini]]. Ta izvod je bil kasneje med atentatom nanj obarvan z njegovo krvjo. Vsak poslani izvod je spremljal recitator. Recitatorji so bili Zaid ibn Tabit, poslan v Medino, Abdulah ibn al-Saib, poslam v [[Meka|Meko]], al-Mugirah ibn Šihab, poslan v [[Sirija|Sirijo]], Amir ibn Abd Kajs poslan v [[Basra|Basro]] in Abdul Rahman al-Sulami, poslan v [[Kufa|Kufo]].<ref>{{Cite book |title=The study Quran: a new translation and commentary |date=2015 |publisher=HarperOne, an imprint of Collins Publishers |isbn=978-0-06-112586-7 |editor-last=Nasr |editor-first=Seyyed Hossein |edition=First |location=New York, NY |pages=1607–1623}}</ref> Edini drugi ohranjeni izvod naj bi bil tisti, ki se hrani v [[Palača Topkapi|palači Topkapi]] v [[Carigrad|Istanbul]]u.<ref name=BBC/><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=jP850CjN_voC&q=topkapi+quran+uthman&pg=PA17|title=Architectural Conservation in Islam: Case Study of the Prophet's Mosque|first=Syed Ahmad Iskandar Syed|last=Ariffin|date=19 June 2017|publisher=Penerbit UTM|isbn=9789835203732|via=Google Books}}</ref> Analize slednjega so pokazale, da ni iz 7. stoletja, ampak je veliko mlajši.<ref>{{cite web|url=http://corpuscoranicum.de/handschriften/index/sure/1/vers/1/?handschrift=52|title=Corpus Coranicum|website=corpuscoranicum.de|editor-first=Michael |editor-last=Marx|publisher=Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften|access-date=2026-05-15}}</ref><ref>{{cite web |title=Al-Mushaf Al-Sharif Attributed to 'Uthman bin 'Affan |url=http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |website=www.ircica.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105054714/http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |archive-date=2014-01-05|url-status=dead}}</ref> Po nasprotujočih si pripovedih, ki so krožile v [[Turkestan]]u v 19. stoletju, so ''Samarkandski Koran'' iz Istanbula v Samarkand prinesli muridi Hodže Ahrarja, nakšbandskega sufijskega mojstra, ali pa [[Timurlenk]] kot vojno trofejo z njegovih osvajanj Bližnjega vzhoda.<ref name=":3" /><ref name="BBC" /> ===Potrjena zgodovina=== Ko so Rusi leta 1868 osvojili Samarkand, je ruski generalmajor Abramov kljub poskusu lokalnih ulem, da bi to preprečili z evakuacijo rokopisa v Buharo, na silo zasegel ''Koran'' iz medrese Hodže Ahrarja in ga poslal v Cesarsko knjižnico v Sankt Peterburgu, današnjo Rusko nacionalno knjižnico. Konstantin Petrovič von Kaufmann, prvi generalni guverner ruskega Turkestana, je na način, značilen za evropske imperialiste v 19. stoletju, trdil, da prebivalci Samarkanda niti ne cenijo Korana niti ne razumejo njegove izjemne redkosti in zgodovinskosti. Ruski časopisi so selitev Korana v Sankt Peterburg slavili kot rešitev velike ''"starine, neprecenljive za znanost"''.<ref name=":3" /> V času, ko je bil v Imperialni knjižnici, je ''Samarkandski Koran'', prej priznan le lokalno kot srednjeazijska relikvija, postal znan in priznan kot verodostojen. Pritegnil je pozornost ruskih orientalistov in sčasoma sta trgovec Semen Pisarev in akademik Vasilij Uspenski leta 1905 izdelala petdeset litografskih faksimilov v polni velikosti. Kopije so bile podarjene ruskemu ministru za zunanje zadeve grofu Vladimirju Nikolajeviču Lamsdorfu, osmanskemu sultanu [[Abdul Hamid II.|Abdulu Hamidu II.]], perzijskemu šahu Muzafarjudinu in carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]]<ref name=":3" /> Pisarev in Uspenski sta poskušala tudi s svežim črnilom restavrirati obledele liste, s čimer sta v besedilo vnesla nenamerne nepopravljive spremembe.<ref>{{Cite journal |last=Jeffery |first=A. |last2=Mendelsohn |first2=I. |date=1942 |title=The Orthography of the Samarqand Qur'ān Codex |url=https://www.jstor.org/stable/594134 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=62 |issue=3 |pages=175–195 |doi=10.2307/594134 |issn=0003-0279|url-access=subscription }}</ref> Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] je Narodna skupščina muslimanov notranje Rusije in Sibirije neuspešno zaprosila začasno vlado za vrnitav ''Korana''. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so se predstavniki skupščine sestali z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]], ki se je strinjal, da jim relikvijo vrne. Odločitev sta decembra 1917 odobrila [[Vladimir Lenin]] in [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski|Anatolij Lunačarski]]. Januarja 1918 je bil ''Koran'' prenesen v glavno mesto Narodne skupščine muslimanov v [[Ufa|Ufo]], dolgoletni sedež Orenburške muslimanske duhovne skupščine. Leta 1921 je Vseruski centralni izvršni odbor pregledal prošnjo Komisariata za narodnosti, ki so jo sponzorirale organizacije v Taškentu, povezane z islamskim razsvetljenskim gibanjem džadidov, in julija 1923 odredil ''"prenos Korana, ki ga je carska vlada izvlekla iz Turkestana, v last muslimanov Turkestana"''. Koran je v Taškent prispel 9. avgusta 1923 in bil do leta 1927 shranjen v Muslimanskem muzeju starega mestnega jedra Taškenta in ni bil na vpogled javnosti. Leta 1941 je bil Koran prenesen v Muzej zgodovine ljudstev Uzbekistana in bil deponiran. Razstavljene so bile faksimile ''Korana''. Marca 1989 je bil ''Koran'' predan Duhovni upravi muslimanov Srednje Azije in Kazahstana in prenešen v [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name=":3" /> Novembra 2025 je bil preseljen v novi Center za islamsko civilizacijo v namensko zgrajeni sosednji stavbi. ==Priznanje== Leta 1997 je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] del rokopisa, ki se hrani v Taškentu, dodal v svoj mednarodni register Spomin na svet in ga tako priznal kot dokument svetovnega pomena.<ref>{{cite web |title=Holy Koran Mushaf of Othman |url=https://www.unesco.org/en/memory-world/holy-koran-mushaf-othman |publisher=UNESCO Memory of the World Programme |access-date=2 June 2026 |language=en}}</ref> V nominacijski izjavi je bil poudarjen status Korana kot zelo vplivnega verskega besedila in dela klasične arabske književnosti.<ref>{{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}}</ref> ==Trenutno stanje== [[Slika:Folio from the "Tashkent Qur'an" MET DP234018.jpg|thumb|right|List ''Taškentskega Korana'' v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]]]] Poleg kodeksa, ki ga hrani Center za islamsko civilizacijo v Taškentu v Uzbekistanu, se posamezni ohranjeni listi rokopisa hranijo v zbirkah in muzejih po vsem svetu. Vsaj en list z besedilom iz sure 21 (''el-Enbija'', ''Božji poslanci'') hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku]].<ref name=":0" /> Drug list z besedilom iz iste sure je del [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]. <ref>{{Cite web |title=Islamic Art {{!}} Single Folio from a Large Qur’an |url=https://www.khalilicollections.org/collections/islamic-art/khalili-collections-islamic-art-single-folio-from-a-large-quran-kfq-96/ |access-date=2026-05-15 |website=Khalili Collections |language=en-GB}}</ref><ref name=":5">{{cite book |last=Rogers |first=J. M. |title=The arts of Islam: treasures from the Nasser D. Khalili collection |date=2008 |edition= Revised and expanded|publisher=Tourism Development & Investment Company (TDIC) |location=Abu Dhabi |oclc=455121277 |authorlink=|page=32}}</ref> Najmanj en list je razstavljen v [[Muzej Aga Kana|Muzeju Aga Kana]] v [[Toronto|Torontu]].<ref>{{Cite book |last=Stonard |first=John-Paul |url=https://books.google.com/books?id=nmdEEAAAQBAJ&pg=PA117 |title=Creation: A fully illustrated, panoramic world history of art from ancient civilisation to the present day |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2021 |isbn=978-1-5266-4583-8 |pages=117 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Qur’an Folio (Q21: 76–82) |url=https://collections.agakhanmuseum.org/collection/artifact/quran-folio-akm475 |access-date=2025-03-04 |website=Aga Khan Museum |language=en}}</ref> Nekaj listov je shranjenih v Muzeju islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]].<ref name=":2" /> ==Opis== Rokopis je največji ali vsaj eden največjih znanih rokopisov ''Korana'', napisanih na [[pergament]]u.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Iz rokopisa sta se ohranila dva ilustrirana lista, ki se hranita v zbirkah v [[Pariz]]u in Gothi.<ref name=":0" /> Vsi preostali listi niso ilustrirani. V rokopisu manjkajo samoglasniški diakritiki, ki so v kasnejših rokopisih v pomoč bralcem pri izgovorjavi.<ref name=":0" /> ''Koran'' je pisan v zgodnji različici kufske pisave<ref name=":2" /><ref name=":0" /> z nekaterimi podrobnostmi, ki spominjajo na še starejšo hidžazijsko pisavo.<ref name=":0" /> Na posamezni strani je dvanajst vrstic besedila.<ref name=":5" /> Kakovost [[Kaligrafija|kaligrafije]] kaže, da je šlo za pomembno ali drago naročilo.<ref name=":2" /><ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Zunanje povezave== {{refbegin| 2}} {{Portal|Tashkent}} * {{cite book|title=Coran coufique de Samarcand (facsimile) = Самаркандский куфический Коран (факсимиле)|year=1905|publisher=Institut Archéologique de St. Pétersbourg|location=St. Pétersbourg|editor=W. Ouspensky, S. Pissaref}} * {{cite web|script-title=ru:Самаркандский куфический Коран|url=http://www.raruss.ru/treasure/1369-samarkand-koran.html|publisher=RARUS'S GALLERY|access-date=26 September 2012|language=ru}} * {{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}} <!-- * [http://www.archive.org/details/Al-mushaf-Al-Imam Al-Mushaf Al-Imaam - Complete Manuscript in Electronic Forms at Internet Archive] it is not Samarkand Qur'an!--> {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] [[Kategorija:Koran]] [[Kategorija:Taškent]] 2brwcext0mfc67j1k8r6iqqappdwuf9 6687812 6687810 2026-06-10T15:49:35Z Octopus 13285 Octopus je prestavil_a stran [[Samarkandski kufijski Koran]] na [[Samarkandski Koran]]: nepotreben pridevnik 6687810 wikitext text/x-wiki [[Slika:Uthman Koran Taschkent a.jpg|thumb|Samarkandski rokopis Korana, ki se zdaj hrani v Taškentu]] [[Slika:Khalili Collection Islamic Art kfq 0096.jpg|thumb|right|alt=Manuscript page with twelve lines of script in a simple hand|Folij iz [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]]] '''''Samarkandski kufijski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.<ref name=":0">{{Cite web |last=Ekhtiar |first=Maryam |date=2011 |title=Folio from the "Tashkent Qur'an" |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/454661 |access-date=4 March 2025 |website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}</ref> Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}</ref> Zdaj se približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.<ref name=":4">{{Cite news |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}</ref> ==Datiranje rokopisa== Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.<ref>{{cite web|title=The "Qur'ān Of ʿUthmān" At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":0" /> Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.<ref name=":1" /> Eden od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).<ref name=":2">{{Cite book |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}</ref> ==Zgodovina== ===Izročilo=== Za ''Samarkandski Koran'' velja, da je bil osebni izvod ''Korana'' tretjega [[Rašidunski kalifat|rašidunskega kalifa]] [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] in eden iz zbirke, ki jih je ukazal napisati. Po islamskem izročilu je Osman leta 651, 19 let po smrti islamskega preroka [[Mohamed]]a, naročil odboru, naj izdela standardni izvod besedila Korana.<ref name="BBC">{{cite news |author=Ian MacWilliam |date=2006-01-05 |title=Tashkent's hidden Islamic relic |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4581684.stm |access-date=2010-05-27 |publisher=BBC News}}</ref> Po enem od poročil je bilo napisanih šest overjenih izvodov, od katerih jih je bilo pet poslanih v različne dele islamskega sveta, šesti pa je bil namenjen Osmanovi osebni rabi v [[Medina|Medini]]. Ta izvod je bil kasneje med atentatom nanj obarvan z njegovo krvjo. Vsak poslani izvod je spremljal recitator. Recitatorji so bili Zaid ibn Tabit, poslan v Medino, Abdulah ibn al-Saib, poslam v [[Meka|Meko]], al-Mugirah ibn Šihab, poslan v [[Sirija|Sirijo]], Amir ibn Abd Kajs poslan v [[Basra|Basro]] in Abdul Rahman al-Sulami, poslan v [[Kufa|Kufo]].<ref>{{Cite book |title=The study Quran: a new translation and commentary |date=2015 |publisher=HarperOne, an imprint of Collins Publishers |isbn=978-0-06-112586-7 |editor-last=Nasr |editor-first=Seyyed Hossein |edition=First |location=New York, NY |pages=1607–1623}}</ref> Edini drugi ohranjeni izvod naj bi bil tisti, ki se hrani v [[Palača Topkapi|palači Topkapi]] v [[Carigrad|Istanbul]]u.<ref name=BBC/><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=jP850CjN_voC&q=topkapi+quran+uthman&pg=PA17|title=Architectural Conservation in Islam: Case Study of the Prophet's Mosque|first=Syed Ahmad Iskandar Syed|last=Ariffin|date=19 June 2017|publisher=Penerbit UTM|isbn=9789835203732|via=Google Books}}</ref> Analize slednjega so pokazale, da ni iz 7. stoletja, ampak je veliko mlajši.<ref>{{cite web|url=http://corpuscoranicum.de/handschriften/index/sure/1/vers/1/?handschrift=52|title=Corpus Coranicum|website=corpuscoranicum.de|editor-first=Michael |editor-last=Marx|publisher=Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften|access-date=2026-05-15}}</ref><ref>{{cite web |title=Al-Mushaf Al-Sharif Attributed to 'Uthman bin 'Affan |url=http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |website=www.ircica.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105054714/http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |archive-date=2014-01-05|url-status=dead}}</ref> Po nasprotujočih si pripovedih, ki so krožile v [[Turkestan]]u v 19. stoletju, so ''Samarkandski Koran'' iz Istanbula v Samarkand prinesli muridi Hodže Ahrarja, nakšbandskega sufijskega mojstra, ali pa [[Timurlenk]] kot vojno trofejo z njegovih osvajanj Bližnjega vzhoda.<ref name=":3" /><ref name="BBC" /> ===Potrjena zgodovina=== Ko so Rusi leta 1868 osvojili Samarkand, je ruski generalmajor Abramov kljub poskusu lokalnih ulem, da bi to preprečili z evakuacijo rokopisa v Buharo, na silo zasegel ''Koran'' iz medrese Hodže Ahrarja in ga poslal v Cesarsko knjižnico v Sankt Peterburgu, današnjo Rusko nacionalno knjižnico. Konstantin Petrovič von Kaufmann, prvi generalni guverner ruskega Turkestana, je na način, značilen za evropske imperialiste v 19. stoletju, trdil, da prebivalci Samarkanda niti ne cenijo Korana niti ne razumejo njegove izjemne redkosti in zgodovinskosti. Ruski časopisi so selitev Korana v Sankt Peterburg slavili kot rešitev velike ''"starine, neprecenljive za znanost"''.<ref name=":3" /> V času, ko je bil v Imperialni knjižnici, je ''Samarkandski Koran'', prej priznan le lokalno kot srednjeazijska relikvija, postal znan in priznan kot verodostojen. Pritegnil je pozornost ruskih orientalistov in sčasoma sta trgovec Semen Pisarev in akademik Vasilij Uspenski leta 1905 izdelala petdeset litografskih faksimilov v polni velikosti. Kopije so bile podarjene ruskemu ministru za zunanje zadeve grofu Vladimirju Nikolajeviču Lamsdorfu, osmanskemu sultanu [[Abdul Hamid II.|Abdulu Hamidu II.]], perzijskemu šahu Muzafarjudinu in carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]]<ref name=":3" /> Pisarev in Uspenski sta poskušala tudi s svežim črnilom restavrirati obledele liste, s čimer sta v besedilo vnesla nenamerne nepopravljive spremembe.<ref>{{Cite journal |last=Jeffery |first=A. |last2=Mendelsohn |first2=I. |date=1942 |title=The Orthography of the Samarqand Qur'ān Codex |url=https://www.jstor.org/stable/594134 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=62 |issue=3 |pages=175–195 |doi=10.2307/594134 |issn=0003-0279|url-access=subscription }}</ref> Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] je Narodna skupščina muslimanov notranje Rusije in Sibirije neuspešno zaprosila začasno vlado za vrnitav ''Korana''. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so se predstavniki skupščine sestali z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]], ki se je strinjal, da jim relikvijo vrne. Odločitev sta decembra 1917 odobrila [[Vladimir Lenin]] in [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski|Anatolij Lunačarski]]. Januarja 1918 je bil ''Koran'' prenesen v glavno mesto Narodne skupščine muslimanov v [[Ufa|Ufo]], dolgoletni sedež Orenburške muslimanske duhovne skupščine. Leta 1921 je Vseruski centralni izvršni odbor pregledal prošnjo Komisariata za narodnosti, ki so jo sponzorirale organizacije v Taškentu, povezane z islamskim razsvetljenskim gibanjem džadidov, in julija 1923 odredil ''"prenos Korana, ki ga je carska vlada izvlekla iz Turkestana, v last muslimanov Turkestana"''. Koran je v Taškent prispel 9. avgusta 1923 in bil do leta 1927 shranjen v Muslimanskem muzeju starega mestnega jedra Taškenta in ni bil na vpogled javnosti. Leta 1941 je bil Koran prenesen v Muzej zgodovine ljudstev Uzbekistana in bil deponiran. Razstavljene so bile faksimile ''Korana''. Marca 1989 je bil ''Koran'' predan Duhovni upravi muslimanov Srednje Azije in Kazahstana in prenešen v [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name=":3" /> Novembra 2025 je bil preseljen v novi Center za islamsko civilizacijo v namensko zgrajeni sosednji stavbi. ==Priznanje== Leta 1997 je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] del rokopisa, ki se hrani v Taškentu, dodal v svoj mednarodni register Spomin na svet in ga tako priznal kot dokument svetovnega pomena.<ref>{{cite web |title=Holy Koran Mushaf of Othman |url=https://www.unesco.org/en/memory-world/holy-koran-mushaf-othman |publisher=UNESCO Memory of the World Programme |access-date=2 June 2026 |language=en}}</ref> V nominacijski izjavi je bil poudarjen status Korana kot zelo vplivnega verskega besedila in dela klasične arabske književnosti.<ref>{{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}}</ref> ==Trenutno stanje== [[Slika:Folio from the "Tashkent Qur'an" MET DP234018.jpg|thumb|right|List ''Taškentskega Korana'' v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]]]] Poleg kodeksa, ki ga hrani Center za islamsko civilizacijo v Taškentu v Uzbekistanu, se posamezni ohranjeni listi rokopisa hranijo v zbirkah in muzejih po vsem svetu. Vsaj en list z besedilom iz sure 21 (''el-Enbija'', ''Božji poslanci'') hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku]].<ref name=":0" /> Drug list z besedilom iz iste sure je del [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]. <ref>{{Cite web |title=Islamic Art {{!}} Single Folio from a Large Qur’an |url=https://www.khalilicollections.org/collections/islamic-art/khalili-collections-islamic-art-single-folio-from-a-large-quran-kfq-96/ |access-date=2026-05-15 |website=Khalili Collections |language=en-GB}}</ref><ref name=":5">{{cite book |last=Rogers |first=J. M. |title=The arts of Islam: treasures from the Nasser D. Khalili collection |date=2008 |edition= Revised and expanded|publisher=Tourism Development & Investment Company (TDIC) |location=Abu Dhabi |oclc=455121277 |authorlink=|page=32}}</ref> Najmanj en list je razstavljen v [[Muzej Aga Kana|Muzeju Aga Kana]] v [[Toronto|Torontu]].<ref>{{Cite book |last=Stonard |first=John-Paul |url=https://books.google.com/books?id=nmdEEAAAQBAJ&pg=PA117 |title=Creation: A fully illustrated, panoramic world history of art from ancient civilisation to the present day |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2021 |isbn=978-1-5266-4583-8 |pages=117 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Qur’an Folio (Q21: 76–82) |url=https://collections.agakhanmuseum.org/collection/artifact/quran-folio-akm475 |access-date=2025-03-04 |website=Aga Khan Museum |language=en}}</ref> Nekaj listov je shranjenih v Muzeju islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]].<ref name=":2" /> ==Opis== Rokopis je največji ali vsaj eden največjih znanih rokopisov ''Korana'', napisanih na [[pergament]]u.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Iz rokopisa sta se ohranila dva ilustrirana lista, ki se hranita v zbirkah v [[Pariz]]u in Gothi.<ref name=":0" /> Vsi preostali listi niso ilustrirani. V rokopisu manjkajo samoglasniški diakritiki, ki so v kasnejših rokopisih v pomoč bralcem pri izgovorjavi.<ref name=":0" /> ''Koran'' je pisan v zgodnji različici kufske pisave<ref name=":2" /><ref name=":0" /> z nekaterimi podrobnostmi, ki spominjajo na še starejšo hidžazijsko pisavo.<ref name=":0" /> Na posamezni strani je dvanajst vrstic besedila.<ref name=":5" /> Kakovost [[Kaligrafija|kaligrafije]] kaže, da je šlo za pomembno ali drago naročilo.<ref name=":2" /><ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Zunanje povezave== {{refbegin| 2}} {{Portal|Tashkent}} * {{cite book|title=Coran coufique de Samarcand (facsimile) = Самаркандский куфический Коран (факсимиле)|year=1905|publisher=Institut Archéologique de St. Pétersbourg|location=St. Pétersbourg|editor=W. Ouspensky, S. Pissaref}} * {{cite web|script-title=ru:Самаркандский куфический Коран|url=http://www.raruss.ru/treasure/1369-samarkand-koran.html|publisher=RARUS'S GALLERY|access-date=26 September 2012|language=ru}} * {{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}} <!-- * [http://www.archive.org/details/Al-mushaf-Al-Imam Al-Mushaf Al-Imaam - Complete Manuscript in Electronic Forms at Internet Archive] it is not Samarkand Qur'an!--> {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] [[Kategorija:Koran]] [[Kategorija:Taškent]] 2brwcext0mfc67j1k8r6iqqappdwuf9 6687815 6687812 2026-06-10T15:51:09Z Octopus 13285 urejanje 6687815 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Uthman Koran Taschkent a.jpg|thumb|Samarkandski rokopis Korana, ki se zdaj hrani v Taškentu]] [[Slika:Khalili Collection Islamic Art kfq 0096.jpg|thumb|right|alt=Manuscript page with twelve lines of script in a simple hand|Folij iz [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]]] '''''Samarkandski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.<ref name=":0">{{Cite web |last=Ekhtiar |first=Maryam |date=2011 |title=Folio from the "Tashkent Qur'an" |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/454661 |access-date=4 March 2025 |website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}</ref> Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}</ref> Zdaj se približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.<ref name=":4">{{Cite news |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}</ref> ==Datiranje rokopisa== Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.<ref>{{cite web|title=The "Qur'ān Of ʿUthmān" At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":0" /> Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.<ref name=":1" /> Eden od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).<ref name=":2">{{Cite book |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}</ref> ==Zgodovina== ===Izročilo=== Za ''Samarkandski Koran'' velja, da je bil osebni izvod ''Korana'' tretjega [[Rašidunski kalifat|rašidunskega kalifa]] [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] in eden iz zbirke, ki jih je ukazal napisati. Po islamskem izročilu je Osman leta 651, 19 let po smrti islamskega preroka [[Mohamed]]a, naročil odboru, naj izdela standardni izvod besedila Korana.<ref name="BBC">{{cite news |author=Ian MacWilliam |date=2006-01-05 |title=Tashkent's hidden Islamic relic |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4581684.stm |access-date=2010-05-27 |publisher=BBC News}}</ref> Po enem od poročil je bilo napisanih šest overjenih izvodov, od katerih jih je bilo pet poslanih v različne dele islamskega sveta, šesti pa je bil namenjen Osmanovi osebni rabi v [[Medina|Medini]]. Ta izvod je bil kasneje med atentatom nanj obarvan z njegovo krvjo. Vsak poslani izvod je spremljal recitator. Recitatorji so bili Zaid ibn Tabit, poslan v Medino, Abdulah ibn al-Saib, poslam v [[Meka|Meko]], al-Mugirah ibn Šihab, poslan v [[Sirija|Sirijo]], Amir ibn Abd Kajs poslan v [[Basra|Basro]] in Abdul Rahman al-Sulami, poslan v [[Kufa|Kufo]].<ref>{{Cite book |title=The study Quran: a new translation and commentary |date=2015 |publisher=HarperOne, an imprint of Collins Publishers |isbn=978-0-06-112586-7 |editor-last=Nasr |editor-first=Seyyed Hossein |edition=First |location=New York, NY |pages=1607–1623}}</ref> Edini drugi ohranjeni izvod naj bi bil tisti, ki se hrani v [[Palača Topkapi|palači Topkapi]] v [[Carigrad|Istanbul]]u.<ref name=BBC/><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=jP850CjN_voC&q=topkapi+quran+uthman&pg=PA17|title=Architectural Conservation in Islam: Case Study of the Prophet's Mosque|first=Syed Ahmad Iskandar Syed|last=Ariffin|date=19 June 2017|publisher=Penerbit UTM|isbn=9789835203732|via=Google Books}}</ref> Analize slednjega so pokazale, da ni iz 7. stoletja, ampak je veliko mlajši.<ref>{{cite web|url=http://corpuscoranicum.de/handschriften/index/sure/1/vers/1/?handschrift=52|title=Corpus Coranicum|website=corpuscoranicum.de|editor-first=Michael |editor-last=Marx|publisher=Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften|access-date=2026-05-15}}</ref><ref>{{cite web |title=Al-Mushaf Al-Sharif Attributed to 'Uthman bin 'Affan |url=http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |website=www.ircica.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105054714/http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |archive-date=2014-01-05|url-status=dead}}</ref> Po nasprotujočih si pripovedih, ki so krožile v [[Turkestan]]u v 19. stoletju, so ''Samarkandski Koran'' iz Istanbula v Samarkand prinesli muridi Hodže Ahrarja, nakšbandskega sufijskega mojstra, ali pa [[Timurlenk]] kot vojno trofejo z njegovih osvajanj Bližnjega vzhoda.<ref name=":3" /><ref name="BBC" /> ===Potrjena zgodovina=== Ko so Rusi leta 1868 osvojili Samarkand, je ruski generalmajor Abramov kljub poskusu lokalnih ulem, da bi to preprečili z evakuacijo rokopisa v Buharo, na silo zasegel ''Koran'' iz medrese Hodže Ahrarja in ga poslal v Cesarsko knjižnico v Sankt Peterburgu, današnjo Rusko nacionalno knjižnico. Konstantin Petrovič von Kaufmann, prvi generalni guverner ruskega Turkestana, je na način, značilen za evropske imperialiste v 19. stoletju, trdil, da prebivalci Samarkanda niti ne cenijo Korana niti ne razumejo njegove izjemne redkosti in zgodovinskosti. Ruski časopisi so selitev Korana v Sankt Peterburg slavili kot rešitev velike ''"starine, neprecenljive za znanost"''.<ref name=":3" /> V času, ko je bil v Imperialni knjižnici, je ''Samarkandski Koran'', prej priznan le lokalno kot srednjeazijska relikvija, postal znan in priznan kot verodostojen. Pritegnil je pozornost ruskih orientalistov in sčasoma sta trgovec Semen Pisarev in akademik Vasilij Uspenski leta 1905 izdelala petdeset litografskih faksimilov v polni velikosti. Kopije so bile podarjene ruskemu ministru za zunanje zadeve grofu Vladimirju Nikolajeviču Lamsdorfu, osmanskemu sultanu [[Abdul Hamid II.|Abdulu Hamidu II.]], perzijskemu šahu Muzafarjudinu in carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]]<ref name=":3" /> Pisarev in Uspenski sta poskušala tudi s svežim črnilom restavrirati obledele liste, s čimer sta v besedilo vnesla nenamerne nepopravljive spremembe.<ref>{{Cite journal |last=Jeffery |first=A. |last2=Mendelsohn |first2=I. |date=1942 |title=The Orthography of the Samarqand Qur'ān Codex |url=https://www.jstor.org/stable/594134 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=62 |issue=3 |pages=175–195 |doi=10.2307/594134 |issn=0003-0279|url-access=subscription }}</ref> Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] je Narodna skupščina muslimanov notranje Rusije in Sibirije neuspešno zaprosila začasno vlado za vrnitav ''Korana''. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so se predstavniki skupščine sestali z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]], ki se je strinjal, da jim relikvijo vrne. Odločitev sta decembra 1917 odobrila [[Vladimir Lenin]] in [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski|Anatolij Lunačarski]]. Januarja 1918 je bil ''Koran'' prenesen v glavno mesto Narodne skupščine muslimanov v [[Ufa|Ufo]], dolgoletni sedež Orenburške muslimanske duhovne skupščine. Leta 1921 je Vseruski centralni izvršni odbor pregledal prošnjo Komisariata za narodnosti, ki so jo sponzorirale organizacije v Taškentu, povezane z islamskim razsvetljenskim gibanjem džadidov, in julija 1923 odredil ''"prenos Korana, ki ga je carska vlada izvlekla iz Turkestana, v last muslimanov Turkestana"''. Koran je v Taškent prispel 9. avgusta 1923 in bil do leta 1927 shranjen v Muslimanskem muzeju starega mestnega jedra Taškenta in ni bil na vpogled javnosti. Leta 1941 je bil Koran prenesen v Muzej zgodovine ljudstev Uzbekistana in bil deponiran. Razstavljene so bile faksimile ''Korana''. Marca 1989 je bil ''Koran'' predan Duhovni upravi muslimanov Srednje Azije in Kazahstana in prenešen v [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name=":3" /> Novembra 2025 je bil preseljen v novi Center za islamsko civilizacijo v namensko zgrajeni sosednji stavbi. ==Priznanje== Leta 1997 je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] del rokopisa, ki se hrani v Taškentu, dodal v svoj mednarodni register Spomin na svet in ga tako priznal kot dokument svetovnega pomena.<ref>{{cite web |title=Holy Koran Mushaf of Othman |url=https://www.unesco.org/en/memory-world/holy-koran-mushaf-othman |publisher=UNESCO Memory of the World Programme |access-date=2 June 2026 |language=en}}</ref> V nominacijski izjavi je bil poudarjen status Korana kot zelo vplivnega verskega besedila in dela klasične arabske književnosti.<ref>{{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}}</ref> ==Trenutno stanje== [[Slika:Folio from the "Tashkent Qur'an" MET DP234018.jpg|thumb|right|List ''Taškentskega Korana'' v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]]]] Poleg kodeksa, ki ga hrani Center za islamsko civilizacijo v Taškentu v Uzbekistanu, se posamezni ohranjeni listi rokopisa hranijo v zbirkah in muzejih po vsem svetu. Vsaj en list z besedilom iz sure 21 (''el-Enbija'', ''Božji poslanci'') hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku]].<ref name=":0" /> Drug list z besedilom iz iste sure je del [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]. <ref>{{Cite web |title=Islamic Art {{!}} Single Folio from a Large Qur’an |url=https://www.khalilicollections.org/collections/islamic-art/khalili-collections-islamic-art-single-folio-from-a-large-quran-kfq-96/ |access-date=2026-05-15 |website=Khalili Collections |language=en-GB}}</ref><ref name=":5">{{cite book |last=Rogers |first=J. M. |title=The arts of Islam: treasures from the Nasser D. Khalili collection |date=2008 |edition= Revised and expanded|publisher=Tourism Development & Investment Company (TDIC) |location=Abu Dhabi |oclc=455121277 |authorlink=|page=32}}</ref> Najmanj en list je razstavljen v [[Muzej Aga Kana|Muzeju Aga Kana]] v [[Toronto|Torontu]].<ref>{{Cite book |last=Stonard |first=John-Paul |url=https://books.google.com/books?id=nmdEEAAAQBAJ&pg=PA117 |title=Creation: A fully illustrated, panoramic world history of art from ancient civilisation to the present day |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2021 |isbn=978-1-5266-4583-8 |pages=117 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Qur’an Folio (Q21: 76–82) |url=https://collections.agakhanmuseum.org/collection/artifact/quran-folio-akm475 |access-date=2025-03-04 |website=Aga Khan Museum |language=en}}</ref> Nekaj listov je shranjenih v Muzeju islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]].<ref name=":2" /> ==Opis== Rokopis je največji ali vsaj eden največjih znanih rokopisov ''Korana'', napisanih na [[pergament]]u.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Iz rokopisa sta se ohranila dva ilustrirana lista, ki se hranita v zbirkah v [[Pariz]]u in Gothi.<ref name=":0" /> Vsi preostali listi niso ilustrirani. V rokopisu manjkajo samoglasniški diakritiki, ki so v kasnejših rokopisih v pomoč bralcem pri izgovorjavi.<ref name=":0" /> ''Koran'' je pisan v zgodnji različici kufske pisave<ref name=":2" /><ref name=":0" /> z nekaterimi podrobnostmi, ki spominjajo na še starejšo hidžazijsko pisavo.<ref name=":0" /> Na posamezni strani je dvanajst vrstic besedila.<ref name=":5" /> Kakovost [[Kaligrafija|kaligrafije]] kaže, da je šlo za pomembno ali drago naročilo.<ref name=":2" /><ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Zunanje povezave== {{refbegin| 2}} {{Portal|Tashkent}} * {{cite book|title=Coran coufique de Samarcand (facsimile) = Самаркандский куфический Коран (факсимиле)|year=1905|publisher=Institut Archéologique de St. Pétersbourg|location=St. Pétersbourg|editor=W. Ouspensky, S. Pissaref}} * {{cite web|script-title=ru:Самаркандский куфический Коран|url=http://www.raruss.ru/treasure/1369-samarkand-koran.html|publisher=RARUS'S GALLERY|access-date=26 September 2012|language=ru}} * {{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}} <!-- * [http://www.archive.org/details/Al-mushaf-Al-Imam Al-Mushaf Al-Imaam - Complete Manuscript in Electronic Forms at Internet Archive] it is not Samarkand Qur'an!--> {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] [[Kategorija:Koran]] [[Kategorija:Taškent]] 2dg1ph1oab1cgosoeu2skjusquzqmp0 6687881 6687815 2026-06-10T19:11:50Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ zp 6687881 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Uthman Koran Taschkent a.jpg|thumb|Samarkandski rokopis Korana, ki se zdaj hrani v Taškentu]] [[Slika:Khalili Collection Islamic Art kfq 0096.jpg|thumb|right|alt=Manuscript page with twelve lines of script in a simple hand|Folij iz [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]]] '''''Samarkandski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.<ref name=":0">{{Cite web |last=Ekhtiar |first=Maryam |date=2011 |title=Folio from the "Tashkent Qur'an" |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/454661 |access-date=4 March 2025 |website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}</ref> Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}</ref> Zdaj se približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.<ref name=":4">{{Cite news |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}</ref> ==Datiranje rokopisa== Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.<ref>{{cite web|title=The "Qur'ān Of ʿUthmān" At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":0" /> Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.<ref name=":1" /> Eden od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).<ref name=":2">{{Cite book |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}</ref> ==Zgodovina== ===Izročilo=== Za ''Samarkandski Koran'' velja, da je bil osebni izvod ''Korana'' tretjega [[Rašidunski kalifat|rašidunskega kalifa]] [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] in eden iz zbirke, ki jih je ukazal napisati. Po islamskem izročilu je Osman leta 651, 19 let po smrti islamskega preroka [[Mohamed]]a, naročil odboru, naj izdela standardni izvod besedila Korana.<ref name="BBC">{{cite news |author=Ian MacWilliam |date=2006-01-05 |title=Tashkent's hidden Islamic relic |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4581684.stm |access-date=2010-05-27 |publisher=BBC News}}</ref> Po enem od poročil je bilo napisanih šest overjenih izvodov, od katerih jih je bilo pet poslanih v različne dele islamskega sveta, šesti pa je bil namenjen Osmanovi osebni rabi v [[Medina|Medini]]. Ta izvod je bil kasneje med atentatom nanj obarvan z njegovo krvjo. Vsak poslani izvod je spremljal recitator. Recitatorji so bili Zaid ibn Tabit, poslan v Medino, Abdulah ibn al-Saib, poslam v [[Meka|Meko]], al-Mugirah ibn Šihab, poslan v [[Sirija|Sirijo]], Amir ibn Abd Kajs poslan v [[Basra|Basro]] in Abdul Rahman al-Sulami, poslan v [[Kufa|Kufo]].<ref>{{Cite book |title=The study Quran: a new translation and commentary |date=2015 |publisher=HarperOne, an imprint of Collins Publishers |isbn=978-0-06-112586-7 |editor-last=Nasr |editor-first=Seyyed Hossein |edition=First |location=New York, NY |pages=1607–1623}}</ref> Edini drugi ohranjeni izvod naj bi bil tisti, ki se hrani v [[Palača Topkapi|palači Topkapi]] v [[Carigrad|Istanbul]]u.<ref name=BBC/><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=jP850CjN_voC&q=topkapi+quran+uthman&pg=PA17|title=Architectural Conservation in Islam: Case Study of the Prophet's Mosque|first=Syed Ahmad Iskandar Syed|last=Ariffin|date=19 June 2017|publisher=Penerbit UTM|isbn=9789835203732|via=Google Books}}</ref> Analize slednjega so pokazale, da ni iz 7. stoletja, ampak je veliko mlajši.<ref>{{cite web|url=http://corpuscoranicum.de/handschriften/index/sure/1/vers/1/?handschrift=52|title=Corpus Coranicum|website=corpuscoranicum.de|editor-first=Michael |editor-last=Marx|publisher=Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften|access-date=2026-05-15}}</ref><ref>{{cite web |title=Al-Mushaf Al-Sharif Attributed to 'Uthman bin 'Affan |url=http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |website=www.ircica.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105054714/http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |archive-date=2014-01-05|url-status=dead}}</ref> Po nasprotujočih si pripovedih, ki so krožile v [[Turkestan]]u v 19. stoletju, so ''Samarkandski Koran'' iz Istanbula v Samarkand prinesli muridi Hodže Ahrarja, nakšbandskega sufijskega mojstra, ali pa [[Timurlenk]] kot vojno trofejo z njegovih osvajanj Bližnjega vzhoda.<ref name=":3" /><ref name="BBC" /> ===Potrjena zgodovina=== Ko so Rusi leta 1868 osvojili Samarkand, je ruski generalmajor Abramov kljub poskusu lokalnih ulem, da bi to preprečili z evakuacijo rokopisa v Buharo, na silo zasegel ''Koran'' iz medrese Hodže Ahrarja in ga poslal v Cesarsko knjižnico v Sankt Peterburgu, današnjo Rusko nacionalno knjižnico. Konstantin Petrovič von Kaufmann, prvi generalni guverner ruskega Turkestana, je na način, značilen za evropske imperialiste v 19. stoletju, trdil, da prebivalci Samarkanda niti ne cenijo Korana niti ne razumejo njegove izjemne redkosti in zgodovinskosti. Ruski časopisi so selitev Korana v Sankt Peterburg slavili kot rešitev velike ''"starine, neprecenljive za znanost"''.<ref name=":3" /> V času, ko je bil v Imperialni knjižnici, je ''Samarkandski Koran'', prej priznan le lokalno kot srednjeazijska relikvija, postal znan in priznan kot verodostojen. Pritegnil je pozornost ruskih orientalistov in sčasoma sta trgovec Semen Pisarev in akademik Vasilij Uspenski leta 1905 izdelala petdeset litografskih faksimilov v polni velikosti. Kopije so bile podarjene ruskemu ministru za zunanje zadeve grofu Vladimirju Nikolajeviču Lamsdorfu, osmanskemu sultanu [[Abdul Hamid II.|Abdulu Hamidu II.]], perzijskemu šahu Muzafarjudinu in carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]]<ref name=":3" /> Pisarev in Uspenski sta poskušala tudi s svežim črnilom restavrirati obledele liste, s čimer sta v besedilo vnesla nenamerne nepopravljive spremembe.<ref>{{Cite journal |last=Jeffery |first=A. |last2=Mendelsohn |first2=I. |date=1942 |title=The Orthography of the Samarqand Qur'ān Codex |url=https://www.jstor.org/stable/594134 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=62 |issue=3 |pages=175–195 |doi=10.2307/594134 |issn=0003-0279|url-access=subscription }}</ref> Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] je Narodna skupščina muslimanov notranje Rusije in Sibirije neuspešno zaprosila začasno vlado za vrnitav ''Korana''. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so se predstavniki skupščine sestali z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]], ki se je strinjal, da jim relikvijo vrne. Odločitev sta decembra 1917 odobrila [[Vladimir Lenin]] in [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski|Anatolij Lunačarski]]. Januarja 1918 je bil ''Koran'' prenesen v glavno mesto Narodne skupščine muslimanov v [[Ufa|Ufo]], dolgoletni sedež Orenburške muslimanske duhovne skupščine. Leta 1921 je Vseruski centralni izvršni odbor pregledal prošnjo Komisariata za narodnosti, ki so jo sponzorirale organizacije v Taškentu, povezane z islamskim razsvetljenskim gibanjem džadidov, in julija 1923 odredil ''"prenos Korana, ki ga je carska vlada izvlekla iz Turkestana, v last muslimanov Turkestana"''. Koran je v Taškent prispel 9. avgusta 1923 in bil do leta 1927 shranjen v Muslimanskem muzeju starega mestnega jedra Taškenta in ni bil na vpogled javnosti. Leta 1941 je bil Koran prenesen v Muzej zgodovine ljudstev Uzbekistana in bil deponiran. Razstavljene so bile faksimile ''Korana''. Marca 1989 je bil ''Koran'' predan Duhovni upravi muslimanov Srednje Azije in Kazahstana in prenešen v [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name=":3" /> Novembra 2025 je bil preseljen v novi Center za islamsko civilizacijo v namensko zgrajeni sosednji stavbi. ==Priznanje== Leta 1997 je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] del rokopisa, ki se hrani v Taškentu, dodal v svoj mednarodni register Spomin na svet in ga tako priznal kot dokument svetovnega pomena.<ref>{{cite web |title=Holy Koran Mushaf of Othman |url=https://www.unesco.org/en/memory-world/holy-koran-mushaf-othman |publisher=UNESCO Memory of the World Programme |access-date=2 June 2026 |language=en}}</ref> V nominacijski izjavi je bil poudarjen status Korana kot zelo vplivnega verskega besedila in dela klasične arabske književnosti.<ref>{{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}}</ref> ==Trenutno stanje== [[Slika:Folio from the "Tashkent Qur'an" MET DP234018.jpg|thumb|right|List ''Taškentskega Korana'' v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]]]] Poleg kodeksa, ki ga hrani Center za islamsko civilizacijo v Taškentu v Uzbekistanu, se posamezni ohranjeni listi rokopisa hranijo v zbirkah in muzejih po vsem svetu. Vsaj en list z besedilom iz sure 21 (''el-Enbija'', ''Božji poslanci'') hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku]].<ref name=":0" /> Drug list z besedilom iz iste sure je del [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]. <ref>{{Cite web |title=Islamic Art {{!}} Single Folio from a Large Qur’an |url=https://www.khalilicollections.org/collections/islamic-art/khalili-collections-islamic-art-single-folio-from-a-large-quran-kfq-96/ |access-date=2026-05-15 |website=Khalili Collections |language=en-GB}}</ref><ref name=":5">{{cite book |last=Rogers |first=J. M. |title=The arts of Islam: treasures from the Nasser D. Khalili collection |date=2008 |edition= Revised and expanded|publisher=Tourism Development & Investment Company (TDIC) |location=Abu Dhabi |oclc=455121277 |authorlink=|page=32}}</ref> Najmanj en list je razstavljen v [[Muzej Aga Kana|Muzeju Aga Kana]] v [[Toronto|Torontu]].<ref>{{Cite book |last=Stonard |first=John-Paul |url=https://books.google.com/books?id=nmdEEAAAQBAJ&pg=PA117 |title=Creation: A fully illustrated, panoramic world history of art from ancient civilisation to the present day |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2021 |isbn=978-1-5266-4583-8 |pages=117 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Qur’an Folio (Q21: 76–82) |url=https://collections.agakhanmuseum.org/collection/artifact/quran-folio-akm475 |access-date=2025-03-04 |website=Aga Khan Museum |language=en}}</ref> Nekaj listov je shranjenih v Muzeju islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]].<ref name=":2" /> ==Opis== Rokopis je največji ali vsaj eden največjih znanih rokopisov ''Korana'', napisanih na [[pergament]]u.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Iz rokopisa sta se ohranila dva ilustrirana lista, ki se hranita v zbirkah v [[Pariz]]u in Gothi.<ref name=":0" /> Vsi preostali listi niso ilustrirani. V rokopisu manjkajo samoglasniški diakritiki, ki so v kasnejših rokopisih v pomoč bralcem pri izgovorjavi.<ref name=":0" /> ''Koran'' je pisan v zgodnji različici kufske pisave<ref name=":2" /><ref name=":0" /> z nekaterimi podrobnostmi, ki spominjajo na še starejšo hidžazijsko pisavo.<ref name=":0" /> Na posamezni strani je dvanajst vrstic besedila.<ref name=":5" /> Kakovost [[Kaligrafija|kaligrafije]] kaže, da je šlo za pomembno ali drago naročilo.<ref name=":2" /><ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Zunanje povezave== {{commons category}} {{refbegin| 2}} {{Portal|Tashkent}} * {{cite book|title=Coran coufique de Samarcand (facsimile) = Самаркандский куфический Коран (факсимиле)|year=1905|publisher=Institut Archéologique de St. Pétersbourg|location=St. Pétersbourg|editor=W. Ouspensky, S. Pissaref}} * {{cite web|script-title=ru:Самаркандский куфический Коран|url=http://www.raruss.ru/treasure/1369-samarkand-koran.html|publisher=RARUS'S GALLERY|access-date=26 September 2012|language=ru}} * {{cite web|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}} <!-- * [http://www.archive.org/details/Al-mushaf-Al-Imam Al-Mushaf Al-Imaam - Complete Manuscript in Electronic Forms at Internet Archive] it is not Samarkand Qur'an!--> {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] [[Kategorija:Koran]] [[Kategorija:Taškent]] gwwzx4txpsiihu0y8now6o181iqrdwg Sigmund Zois von Edelstein 0 603992 6687755 2026-06-10T13:21:14Z MaksiKavsek 244409 preusmeritev na [[Žiga Zois]] 6687755 wikitext text/x-wiki #REDIRECT[[Žiga Zois]] io7hiqfhjps2mu9tdw2curd6k0s0wu2 Maksura 0 603993 6687764 2026-06-10T13:47:04Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6687764 wikitext text/x-wiki {{Italic title}} [[File:Maqsura, prayer hall of the Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|Lesena maksura v [[Velika mošeja v Kairouanu|Veliki mošeji v Kairouanu]] (Tunizija))]] '''''Maksura''''' ({{langx|ar|مقصورة}}, dobesedno 'zaprt prostor') je ograjen prostor, škatla ali lesena pregrada blizu [[mihrab]]a ali središča stene [[kibla (islam)|kible]] v [[mošeja|mošeji]]. Običajno je bila rezervirana za muslimanskega vladarja in njegovo spremstvo ter je bila prvotno zasnovana tako, da ga je ščitila pred morebitnimi morilci med molitvijo.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/363656/maqsurah "Maqsurah"], ''Encyclopædia Britannica Online''</ref> [[Imam]], ki je opravljal službo znotraj maksure, je običajno pripadal isti pravni šoli, ki ji je pripadal vladar.<ref>Gibbs, H.A.R. ''The Travels of Ibn Battuta'' (Munshiram Manoharlal, 1999) p127</ref> Morda je imela tudi nekaj duhovnega pomena, podobnega [[Korna pregrada|kornim pregradam]] v prezbiteriju v krščanskih cerkvah. Pogosto so bile to lesene pregrade, okrašene z rezbarijami ali prepletenimi struženimi kosi lesa (podobno kot ''[[mašrabija]]'').<ref>[http://archnet.org/library/dictionary/entry.jsp?entry_id=DIA0452 ''Dictionary of Islamic Architecture''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110525060554/http://archnet.org/library/dictionary/entry.jsp?entry_id=DIA0452 |date=2011-05-25 }}</ref> Včasih so muslimanski svetniki pokopani za maksuro na podoben način kot ''zarih'' (rešetkasta struktura, ki običajno obdaja grob v mošeji ali islamskem svetišču). == Zgodovina == [[File:Great Mosque of Cordoba, mihrab area, 10th century (39) (29761339431).jpg|left|thumb|Območje maksure v [[Velika mošeja, Córdoba|Veliki mošeji v Cordobi]]]] Prvo ''maksuro'' naj bi v [[Prerokova mošeja|Prerokovi mošeji]] v [[Medina|Medini]] ustvaril kalif [[Osman ibn Afan|Uthman]] (kalif med letoma 644 in 656 n. št.), da bi se zaščitil pred morebitnimi atentatorji, potem ko je bil njegov predhodnik [[Omar (kalif)|Omar]] umorjen v mošeji.<ref name=":24">{{Cite book|title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture|publisher=Oxford University Press|year=2009|isbn=9780195309911|editor-last=Bloom|editor-first=Jonathan M.|chapter=Maqsura|editor-last2=Blair|editor-first2=Sheila S.|language=en|editor-link2=|editor-link=|volume=2|url=https://books.google.com/books?id=un4WcfEASZwC&pg=RA1-PA461|pages=461–462}}</ref> V tem zgodnjem islamskem obdobju je kalif deloval tudi kot imam in vodil molitve v glavni mošeji. Uthmanova prvotna ''maksura'' je bila preprosta stena iz blatnih opek, preluknjana z luknjami, tako da se mu ni bilo mogoče približati, a so ga verniki med molitvami še vedno lahko videli. Kasneje jo je nadomestila trajnejša kamnita struktura. ''Maksuro'' je ustvaril tudi prvi [[Omajadski kalifat|omajadski kalif]] [[Muavija I.]] v [[Mošeja Omajadov|mošeji Omajadov]] v [[Damask]]u, kjer je tako imenovani »Mihrab spremljevalcev (preroka)« pripadal »Maksuri spremljevalcev«. V isti mošeji so bile pozneje zgrajene tudi druge ''maksure''.<ref name=":24" /> [[File:Porte de l'antichambre de la maqsura de la Grande Mosquée de Kairouan.jpg|thumb|Lesena vrata iz predprostora ziridske maksure Velike mošeje v Kairouanu (11. stoletje), najstarejša ohranjena ''maksura'' in situ v islamskem svetu, danes shranjena v Narodnem muzeju Rakada v Tuniziji.]] Najstarejša ''maksura'' v islamskem svetu, ki je ohranjena ''in situ'', je lesena ''maksura'' [[Velika mošeja v Kairouanu|Velike mošeje v Kairouanu]], ki jo je naročil ziridski vladar al-Mu῾iz ibn Badis in izvira iz prve polovice 11. stoletja (čeprav je bila kasneje v 17. stoletju obnovljena). Stoji neposredno desno od [[minbar]]ja mošeje in je znana po lesenih delih, ki vključujejo dovršeno izrezljan kufski napis, posvečen al-Mu'izu.<ref>{{Cite web|title=Qantara - Maqsûra d'al-Mu'izz|url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=403|access-date=2020-09-17|website=www.qantara-med.org}}</ref><ref name=":24" /> Ohranjena ''maksura'' Velike mošeje v Cordobi, čeprav ni več del delujoče mošeje, je še starejša, vendar predstavlja zelo drugačen primer. Izvira iz leta 965, ko je kalif [[Al Hakam II.]] širil mošejo. Namesto da bi bila postavljena ob strani [[mihrab]]a, je ''maksura'' tukaj zasedala pravokotno območje neposredno pred in okoli mihraba. Čeprav se ni ohranila nobena fizična pregrada (če je sploh obstajala), območje zaznamuje arhitektura lokov okoli nje, ki se razlikujejo od preostalih lokov mošeje in predstavljajo dovršen [[Preplet (umetnost)|prepleten vzorec]], ki je močno vplival na kasnejšo mavrsko in [[Maroška arhitektura|maroško arhitekturo]]. Območje pokrivajo tudi tri bogato izdelane kupole zgoraj. [[File:Die Sultansloge auf antiken Säulen in der Hagia Sophia - panoramio.jpg|thumb|''Hünkâr mahfili'' v [[Hagija Sofija|Hagiji Sofiji]] v Carigradu]] ''Maksure'' so se še naprej gradile za nekatere mošeje po vsem islamskem svetu, čeprav je izraz začel označevati tudi druge vrste sob ali prostorov, ki očitno niso bili nujno rezervirani za vladarja. V [[Iran]]u ni ohranjenih jasnih zgodnjih primerov ''maksur'', vendar se zdi, da je najstarejši ohranjeni primer bogato okrašen balkon v Veliki mošeji v Na'inu iz 10. stoletja.<ref name=":24" /> Izraz ''maksura'' se je kasneje uporabil za kupolasti prostor pred mihrabom v Veliki mošeji v Kazvinu in morda tudi v [[Petkova mošeja v Isfahanu|Veliki mošeji v Isfahanu]] (ki ji je Nizam al-Mulk konec 11. stoletja dodal veliko kupolo). Vendar je izraz tukaj morda imel simboličen arhitekturni pomen in ne funkcionalen, saj so kupole kmalu postale značilne za mošejsko arhitekturo na splošno. V [[osmanska arhitektura|osmanski arhitekturi]] se nobeno območje ni imenovalo ''maksura'', vendar je večina cesarskih mošej (ki jih je naročil sultan ali njegova družina) vsebovala sultanovo ložo, znano kot ''hünkâr mahfili'', ki je običajno sestavljena iz dvignjene ploščadi, zaščitene z zaslonom. Zgodnji primer tega je bogato okrašen balkon v [[Zelena mošeja, Bursa|Zeleni mošeji]] (Yeşil Cami) v [[Bursa|Bursi]], ki izvira iz začetka 15. stoletja. ''Hünkâr mahfili'' je nato po [[Padec Konstantinopla|osvojitvi mesta]] postal bolj standarden v večjih mošejah v Carigradu. Eden je bil verjetno prisoten v prvotni mošeji Fatih, ki jo je zgradil [[Mehmed II. Osvajalec]] (ki jo je uničil kasnejši potres in jo nato obnovil). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Maqsura}} * Door of the Antechamber of the [https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=object;ISL;tn;Mus01;13;en Zirid Maqsura] at Museum With No Frontiers [[Kategorija:Islamska arhitektura]] [[Kategorija:Mošeje]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] 94kw9cyp88ehq8l2x7zid1q1vcko8dx Mošeja Treh vrat 0 603994 6687769 2026-06-10T14:04:44Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6687769 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Mošeja Treh vrat | native_name = {{lang|ar|مسجد الأبواب الثلاثة}} | native_name_lang = ar | image = Mosquée des trois portes 04.JPG | image_upright = | caption = | map_type = | map_size = | map_alt = | map_relief = | map_caption = | mapframe = yes | coordinates = {{Coord|35|40|38.3|N|10|06|9.4|E|source:frwiki_region:TN_type:landmark|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | religious_affiliation = [[Sunitizem]] | locale = | location = [[Kairouan]] | country = [[Tunizija]] | sect = | tradition = | administration = | consecration_year = | organisational_status = [[mošeja]] | functional_status = aktivna | heritage_designation = | ownership = | governing_body = | leadership = | patron = | architect = | architecture_type = mošeja | architecture_style = Mavrska, aghlabidska, hafsidska arhitektura | founded_by = Mohamed ibn Khairun | creator = | funded_by = | established = | groundbreaking = | year_completed = {{ubl|866 {{small|(izvorno)}}|1440 {{Small|(minaret)}}}} | construction_cost = | date_demolished = | facade_direction = | capacity = | length = | width = | width_nave = | interior_area = | height_max = | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = 1 | minaret_height = | inscriptions = | materials = | elevation_m = | elevation_footnotes = | nrhp = | designated = | added = | refnum = | footnotes = | website = }} '''Mošeja Treh vrat''' ali '''mošeja Mohameda ibn Khairuna''' {{langx|ar|مسجد الأبواب الثلاثة}} in {{lang|ar|مسجد ابن خيرون}} je [[mošeja]] v mestu [[Kairouan]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Zgrajeno leta 866 v obdobju [[Aglabidi|Aglabidov]] je naročil Mohamed ibn Khairun, zasebni lokalni mecen in je znanaa kot eden najzgodnejših primerov bogato okrašene zunanje fasade v [[islamska arhitektura|islamski arhitekturi]]. Mošeja je bila v poznejših obdobjih spremenjena, zlasti z dodatkom minareta leta 1440, v obdobju [[Hafsidi|Hafsidov]]. == Zgodovina == Gradnja mošeje datira v leto 866 n. št. (252 po [[hidžra|hidžri]]) v obdobje Aglabidov. Napis na njeni fasadi beleži ime njenega ustanovitelja kot Mohameda ibn Khairuna al-Ma'firija al-Andalusa,<ref name=":8">{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=33–34}}</ref> ki je bil najverjetneje nekdanji suženj iz [[Al Andaluz]]a<ref name=":13">{{Cite book |last=Mazot |first=Sibylle |title=Islam: Art and Architecture |publisher=H. F. Ullmann |year=2011 |isbn=9783848003808 |editor-last=Hattstein |editor-first=Markus |location= |pages=136 |language=en |chapter=The Architecture of the Aghlabids |editor-last2=Delius |editor-first2=Peter}}</ref> in morda trgovec.<ref name=":0">{{Cite web |title=Mosque of the Three Doors |url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=405&lang=en |access-date=2020-11-22 |website=Qantara}}</ref> Od prvotne konstrukcije je ostala le sprednja fasada mošeje. [[Minaret]] je bil dodan veliko pozneje, leta 1440 n. št. (844 po hidžri), v obdobju Hafsidov, ko je bila mošeja obnovljena.<ref name=":1">{{Cite web |last=Zangar |first=Saloua |date= |title=Mosque of the Three Doors |url=http://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;isl;tn;mon01;26;en |access-date=November 21, 2020 |website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}</ref> == Arhitektura == Arhitekturno zasnovo Aglabidov je mogoče opredeliti z dedovanjem lokalne arhitekturne tradicije in hkratnim prepoznavanjem abasidskih metropolitanskih slogov in tehnik.<ref>{{cite book |author=Bloom, Jonathan M. |author2=Blair, Sheila S. |year=2009 |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |page=86 |isbn= }}</ref> V mošejo vodijo troja vrata, uokvirjena s [[podkvasti lok|podkvastimi loki]], ki spominjajo na tiste v [[Velika mošeja v Kairouanu|Veliki mošeji Uqba]].<ref>{{cite book |author=Petersen, Andrew |year=2002 |title=Dictionary of Islamic Architecture |page=24 |publisher= |location= |isbn= }}</ref> Loki temeljijo na ponovno uporabljenih starodavnih stebrih, vpetih v zid. Fasada nad temi loki je izrezljana s cvetličnimi motivi in ​​arabskimi napisi v [[kufska pisava|kufski pisavi]].<ref name=":0" /> Ta okrašena fasada je edinstvena med ohranjenimi spomeniki tega obdobja.<ref name=":13" /> Po mnenju učenjaka Mourada Rammaha je to najstarejša dekorativna fasada v islamski arhitekturi.<ref>{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers & Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=V. 1. e Ibn Khayrun Mosque, or Mosque of the Three Gates}}</ref> Mošeja vsebuje molitveno dvorano z rahlo nepravilnim, a skoraj kvadratnim tlorisom s štirimi stebri, ki jo delijo na tri ladje ali prehode, pokrite s skupno devetimi oboki.<ref name=":1" /> V steno [[kibla (islam)|kible]] je vdelana osnovna [[mihrab]]ska niša. Na severovzhodnem vogalu mošeje je [[minaret]] s kvadratno osnovo, ki je kasnejši dodatek iz obdobja Hafsidov, z zasnovo, ki izhaja iz andaluzijsko-mavrske arhitekture, ki se je razširila po regiji v obdobju Almohadov. Dvojno obokana okna minareta so uokvirjena z dekorativnimi ploščicami. == Napisi == Napisi na fasadi mošeje so v treh vodoravnih pasovih.<ref>{{Cite book |last=Blair |first=Sheila S. |url=https://books.google.com/books?id=laQxEAAAQBAJ&dq=muhammad+ibn+khayrun+cairo&pg=PA58 |title=Islamic Inscriptions |publisher=Edinburgh University Press |year=2019 |isbn=978-1-4744-6448-2 |page=58 |language=en}}</ref> Zgornja dva pasova vsebujeta dva odlomka iz [[Koran]]a, suro 33:71–72 in delček sure 30:4. Prevedeno besedilo se glasi: {{quote|Verniki, bodite pozorni na Boga, govorite neposredno in z dobrim namenom, in On vam bo popravil vaša dela in vam odpustil vaše grehe. Kdor uboga Boga in njegovega Poslanca, bo resnično dosegel veliko zmago. Bog je poveljnik, prvi in ​​zadnji [...]}} Sledi napis, ki beleži temelje mošeje. Prevedeno besedilo se glasi: {{quote|Gradnjo te mošeje je naročil Muhammad, sin Khayrūna, al-Ma’āfirī, al-Andalusī, da bi se približal Bogu in v upanju, da bo dosegel njegovo odpuščanje in usmiljenje.}} Napisi na fasadi so bili delno preurejeni v 15. stoletju, ko je bil dodan hafsidski minaret, da bi se vzdolž spodnjega pasu vstavil nov napis, ki beleži obnovo leta 1440. Videz prvotne fasade in napisov iz obdobja Aglabidov je rekonstruiral Georges Marçais.<ref name=":8" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Three Doors Mosque}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Kairouan]] [[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 860]] q30pyua4vht3hpruy0c9se5ku25ull1 Salem al-Hazmi 0 603995 6687776 2026-06-10T14:31:20Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Salem al-Hazmi]] na [[Salem al Hazmi]]: predimek pisan nestično, glej https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen?_=1780950988397 6687776 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Salem al Hazmi]] eal6x28b050tx9i2171rgvjojsi92ot Aglabidski bazeni 0 603996 6687779 2026-06-10T14:46:33Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6687779 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Aglabidski bazeni | native_name = | native_name_lang = | image = Citerne Aghlabide, Kairouan.jpg | image_size = | caption = Vzhodni rezervoar | pushpin_map = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = | map_caption = | pushpin_mapsize = | coordinates = {{coord|35|41|11.6|N|10|5|44.1|E|type:landmark_region:TN|display=title, inline}} | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | topped_out = | building_type = [[Bazen]] | architectural_style = [[Islamska arhitektura]] | classification = | location = | address = | location_city = Kairouan | location_country = Tunizija | groundbreaking_date = | construction_start_date = 860 | completion_date = 862 | opened_date = | inauguration_date = | renovation_date = | cost = | diameter = | structural_system = | material = | size = | architect = | website = }} '''Aghlabidski bazeni'''<ref name=":5">{{Cite book |last=Ruggles |first=D. Fairchild |url=https://books.google.com/books?id=848k_veh0IkC&q=generalife&pg=PA155 |title=Islamic Gardens and Landscapes |publisher=University of Pennsylvania Press |year=2011 |isbn=9780812207286 |location= |pages=166}}</ref><ref name=":0522">{{Cite book |last=Glick |first=Thomas F. |title=Encyclopaedia of Islam, Three |publisher=Brill |year=2007 |isbn=9789004161658 |editor-last=Fleet |editor-first=Kate |location= |pages= |chapter=Aqueduct |editor-last2=Krämer |editor-first2=Gudrun |editor-last3=Matringe |editor-first3=Denis |editor-last4=Nawas |editor-first4=John |editor-last5=Rowson |editor-first5=Everett}}</ref><ref>{{Cite book |last=Fenwick |first=Corisande |url=https://books.google.com/books?id=aXnVDwAAQBAJ&dq=aghlabid+basins&pg=PT66 |title=Early Islamic North Africa: A New Perspective |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2020 |isbn=978-1-350-07520-7 |language=en}}</ref> ali '''Aghlabidski rezervoarji'''<ref>{{Cite web |last=Binous |first=Jamila |title=Aghlabid Reservoirs |url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;9;en |access-date=2022-12-03 |website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}</ref> so vrsta zgodovinskih vodnih rezervoarjev in hidravličnih objektov v [[Kairouan]]u v [[Tunizija|Tuniziji]]. Zgrajeni so bili pod vladavino [[Aglabidi|Aglabidov]] v 9. stoletju za oskrbo mesta z vodo. == Zgodovinsko ozadje == Kairouan, ki so ga leta 670 ustanovili arabsko-muslimanski osvajalci, leži sredi sušne [[stepa|stepe]].<ref name=":0">{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ&dq=Architecture+of+the+Islamic+West%3A+North+Africa+and+the+Iberian+Peninsula%2C+700-1800&pg=PP1 |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700-1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=22–23}}</ref> Za razliko od večine večjih mest tistega obdobja ni bil blizu reke ali drugega obilnega vira vode, kar je pomenilo, da je bila oskrba z vodo večna skrb.<ref name=":1">{{Cite web |title=Qantara - The Aghlabid Pools |url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=430&lang=en |access-date=2022-12-03 |website=Qantara, Mediterranean Heritage}}</ref> Po besedah ​​andaluzijskega geografa [[Al-Bakri]]ja iz 11. stoletja je [[Omajadski kalifat|omajadski kalif]] [[Hišam ibn Abd al-Malik]] (vladal 724–743) odredil gradnjo 15 vodnih rezervoarjev zunaj Kairouana, vendar se ti niso ohranili do danes. V 9. stoletju, ko je bil Kairouan središče Aglabidskega emirata, ki je nominalno upravljal regijo v imenu abasidskih kalifov, je aglabidski vladar Abu Ibrahim Ahmad (vladal 856–63) naročil gradnjo dveh velikih rezervoarjev, ki sta vidna še danes.<ref name=":02">{{Cite book |last=Marçais |first=Georges |title=L'architecture musulmane d'Occident |publisher=Arts et métiers graphiques |year=1954 |isbn= |location=Paris |pages=37–38}}</ref><ref name=":24">{{Cite book |last= |first= |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=9780195309911 |editor-last=M. Bloom |editor-first=Jonathan |location= |pages= |chapter=Kairouan |editor-last2=S. Blair |editor-first2=Sheila}}</ref> Zgrajena sta bila med letoma 860 in 862,<ref name=":2">{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers, MWNF |year=2002 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |location= |pages= |chapter=V.1.g. The Aghlabid Reservoirs}}</ref> gradnjo pa je nadzoroval Khalaf al-Fata, osvobojeni suženj, ki je služil Abu Ibrahimu Ahmadu. Mnogi prebivalci mesta so živeli v hišah, ki so jih oskrbovali z lastnimi zasebnimi [[vodnjak]]i in [[Zbiralnik vode|cisternami]], zato so vodo iz teh rezervoarjev uporabljali za njihovo dopolnitev v času [[suša|suše]] ali za oskrbo [[Živina|živine]] in karavan z vodo. Drug aglabidski vodni rezervoar, ki se je ohranil do danes, je bil zgrajen za oskrbo njihove nove prestolnice [[Rakada]] (ustanovljene leta 876<ref name=":052">{{Cite book |last=Marçais |first=Georges |title=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |publisher=Brill |year=1995 |isbn=9789004161214 |editor-last=Bosworth |editor-first=C.E. |volume=8 |location= |pages= |chapter=Raḳḳāda |editor2-last=van Donzel |editor2-first=E. |editor3-last=Heinrichs |editor3-first=W.P. |editor4-last=Lecomte |editor4-first=G.}}</ref>) blizu Kairouana. Ima trapezoidno obliko, najdaljša stranica pa meri 182 metrov.<ref name=":02" /> == Oblika in funkcija == [[File:La grande Festkiya de Kairouan - Tunisia.jpg|thumb|left|Pogled na največji vodni bazen (zahodnega rezervoarja) s stebrom v središču]] Danes sta ohranjena dva rezervoarja, ki sta blizu drug drugega, na kratki razdalji severno od starega mesta (medine) Kairouana. Rezervoarja sta delovala kot usedalnika, ki sta delno prečistila vodo, preden je bila dovedena v mesto.<ref name=":0522" /><ref name=":0" /> Oba rezervoarja sta sestavljena iz več povezanih delov: manjšega vodnega bazena, večjega bazena in niza pokritih vodnih rezervoarjev. Bazeni, okrogle oblike, so zgrajeni iz lomljenega kamna in prekriti z vodoodporno prevleko, z zaobljenimi vrhovi in ​​robovi. Njihove stene so ojačane s polkrožnimi oporniki tako na notranji kot na zunanji strani. Pri večjem (zahodnem) rezervoarju je manjši bazen 17-strani poligon s premerom 37,4 metra. Ima prostornino 4000 kubičnih metrov. Voda s podeželja je bila najprej dovedena v ta bazen, kjer so padali in se odlagali usedline. Ko je bila gladina vode dovolj visoka, je voda iz tega bazena nato skozi izpust odtekla v večji bazen proti jugovzhodu. Večji bazen je 48-stranski poligon s premerom 128 metrov. Bazen je globok 4,8 metra in ima prostornino več kot 57.000 kubičnih metrov. Tukaj so vodo shranjevali za nadaljnjo uporabo, medtem ko so jo še dodatno filtrirali. Nazadnje so vodo pustili, da steče v dve majhni pravokotni cisterni na jugovzhodni strani velikega bazena. Ti cisterni sta pokriti z banjastimi oboki, ki jih podpirajo loki, podprti s stebri. Obokane strope preluknja šest odprtin, skozi katere je bilo mogoče nato črpati vodo. Sredi največjega vodnega bazena je danes zidani steber, ki je bil morda del temeljev paviljona za prosti čas, ki so ga uporabljali vladarji. Ta paviljon opisuje Al-Bakri (prej omenjeni pisec iz 11. stoletja), po njegovem mnenju je bil to osmerokotni stolp, na vrhu katerega je bil odprt kiosk, pokrit s kupolo. Steber je širok 2,85 metra, vendar je Georges Marçais predlagal, da je bil paviljon verjetno podprt s [[konzola (arhitektura)|konzolami]], kar bi mu omogočilo širša tla. == Vodni viri == [[File:Pont aqueduc sur l'oued Cherchira et réservoir voisin.jpg|thumb|Ohranjen dvignjen del akvadukta, ki je dovajal vodo iz Šrešire, v bližini Hafuza.<ref>{{Cite web|last=Zangar|first=Saloua|title=Fatimid Aqueduct|url=https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;20;en|access-date=2022-12-04|website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}</ref>]] V obdobju Aglabidov so vodo v mesto in rezervoarje dovajali iz okoliških ravnic in nižin iz Oued Merguellila in njegovih pritokov. Vodo so s sistemom majhnih jezov, prelivov in kanalov preusmerjali v rezervoarje. Zgrajen je bil tudi [[Akvadukt (vodovod)|akvadukt]], ki je dovajal vodo iz izvirov v gorovju Šrešira (ali Črečira), 36 kilometrov zahodno od Kairouana.<ref name=":3">{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers & Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn= |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |chapter=IV.2.a. Fatimid Bridge-Aqueduct of Chrechira}}</ref> Verjetno je bil tudi zgrajen v obdobju Aglabidov, vendar je uporabil nekaj obstoječe infrastrukture iz rimske dobe. Kasneje, leta 961, je fatimidski kalif al-Mu'iz prenovil akvadukt in dodal še en kanal na vrh prejšnjega kanala akvadukta.<ref name=":3" /><ref>{{Cite book |last= |first= |url=https://books.google.com/books?id=2Pb1lzB_Y4YC |title=Revisiting Al-Andalus: Perspectives on the Material Culture of Islamic Iberia and Beyond |publisher=Brill |year=2007 |isbn=978-90-04-16227-3 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages=8 |language=en |editor-last2=Rosser-Owen |editor-first2=Mariam}}</ref> Fatimidski akvadukt je vodo najprej preusmerjal v Sabro al-Mansurija, novo fatimidsko prestolnico, zgrajeno v bližini Kairouana, preden so preostalo vodo pripeljali v glavne mestne rezervoarje. 70 metrov dolg dvignjen del tega akvadukta, ki prečka sotesko, se je ohranil v bližini sedanjega mesta Hafouz. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Aghlabid Basins}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Kairouan]] [[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 862]] otpfp8yjtyx5g1i8rcd4aboovoizxdq Nawaf al-Hazmi 0 603997 6687783 2026-06-10T14:49:14Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Nawaf al-Hazmi]] na [[Nawaf al Hazmi]]: predimek pisan nestično 6687783 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Nawaf al Hazmi]] 9gj7s4s4ytj5rtqmo9jlahfml99hbbt Majed Moqued 0 603998 6687786 2026-06-10T14:56:34Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Majed Moqued]] na [[Majed Muked]]: slovenjenje 6687786 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Majed Muked]] hde5i4bh9726pl04t1yf63ocveft58p Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 670 14 603999 6687789 2026-06-10T15:09:15Z Ljuba24b 92351 nova kat 6687789 wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|67|0}} [[kategorija:Dela leta 670]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po letih izgradnje]] i0fqj427imrke27fza3vg3gto3p3g71 Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 862 14 604000 6687790 2026-06-10T15:13:02Z Ljuba24b 92351 nova kat 6687790 wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|86|0}} [[Kategorija:Dela leta 862]] [[Kategrorija:Zgradbe in objekti po letih izgradnje]] qfzjpdpyir694dzs9977xnoxwz6usfg Predloga:Infopolje Družabne igre 10 604001 6687796 2026-06-10T15:35:01Z Sportomanokin 14776 nova stran z vsebino: »{{documentation subpage}} {{infobox | italic title = {{if empty|{{{italic title|}}}|no}} | title = {{if empty|{{{name|}}}|{{{subject_name|}}}|{{{title|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} | above = {{#if:{{{subtitle|}}}|<small>{{{subtitle}}}</small>}} | image1 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{logo_link|}}}|{{{logo|}}}}}|size={{{logo_size|}}}|sizedefault=frameless|alt={{if empty|{{{logo_alt|}}}|{{{alt|}}}}}}} | caption1 = {{if empty|{{{ima...« 6687796 wikitext text/x-wiki {{documentation subpage}} {{infobox | italic title = {{if empty|{{{italic title|}}}|no}} | title = {{if empty|{{{name|}}}|{{{subject_name|}}}|{{{title|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} | above = {{#if:{{{subtitle|}}}|<small>{{{subtitle}}}</small>}} | image1 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{logo_link|}}}|{{{logo|}}}}}|size={{{logo_size|}}}|sizedefault=frameless|alt={{if empty|{{{logo_alt|}}}|{{{alt|}}}}}}} | caption1 = {{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{logo_caption|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{image_link|}}}|{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|alt={{if empty|{{{image_alt|}}}|{{{alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{caption|}}}}} | bodystyle = {{#if:{{{width|}}}|width:{{{width}}};}} | labelstyle = {{#if:{{{label_width|}}}|width:{{{label_width}}};}} | label1 = Other names | data1 = {{{other_names|}}} | label2 = [[List of game manufacturers|Manufacturers]] | data2 = {{{manufacturer|}}} | label3 = [[Game designer|Designers]] | data3 = {{{designer|}}} | label4 = [[Game director|Directors]] | data4 = {{{director|}}} | label5 = Illustrators | data5 = {{{illustrator|}}} | label6 = Writers | data6 = {{{writer|}}} | label7 = Actors | data7 = {{{actor|}}} | label8 = [[Voice-over|Voice actors]] | data8 = {{{voice_over|}}} | label9 = Publishers | data9 = {{{publisher|}}} | label10 = Publication | data10 = {{{date|}}} | label11 = Years active | data11 = {{{years|}}} | label12 = Genres | data12 = {{{genre|}}} | label13 = Languages | data13 = {{{language|}}} | label14 = Systems | data14 = {{{system|}}} | label15 = Parent games | data15 = {{{parent_game|}}} | label16 = Series | data16 = {{{series|}}} | label17 = Players | data17 = {{{players|}}} | label18 = Movement | data18 = {{{movement|}}} | label19 = Setup time | data19 = {{{setup_time|}}} | label20 = Playing time | data20 = {{{playing_time|}}} | label21 = Chance | data21 = {{{random_chance|}}} | label22 = Age range | data22 = {{{ages|}}} | label23 = Skills | data23 = {{{skills|}}} | label24 = Materials required | data24 = {{{materials|}}} | label25 = Media type | data25 = {{{media_type|}}} | label26 = Synonyms | data26 = {{{AKA|}}} | label27 = {{{blank_label}}} | data27 = {{#if:{{{blank_label|}}}|{{{blank_data|}}}}} | label28 = Website | data28 = {{if empty|{{{website|}}}|{{{web|}}}}} | label29 = [[ISBN (identifier)|ISBN]] | data29 = {{#if:{{{isbn|}}} | {{ISBNT|1={{{isbn}}} }} {{{isbn_note|}}} }} | header30 = {{#if:{{{related|}}}|Related games}} | data31 = {{{related|}}} | below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Category:Pages using infobox game with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:Infobox game]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| actor | ages | AKA | alt | blank_data | blank_label | caption | date | designer | director | footnotes | genre | illustrator | image | image_alt | image_caption | image_link | image_size | isbn | isbn_note | italic title | label_width | language | logo | logo_alt | logo_caption | logo_link | logo_size | manufacturer | materials | media_type | movement | name | other_names | parent_game | players | playing_time | publisher | random_chance | related |series | setup_time | skills | subject_name | subtitle | system | title | voice_over | web | website | width | writer | years }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Template:Infobox game]] | cat = {{main other|Category:Pages using infobox game with conflicting parameters}} | logo_link; logo | logo_alt; alt | image_caption; logo_caption | image_link; image | image_alt; alt | image_caption; caption | website; web }}<noinclude> {{documentation}} gqidgne6e6g35acfszlcx1zii3j3vuh 6687906 6687796 2026-06-10T19:33:36Z Sportomanokin 14776 6687906 wikitext text/x-wiki {{documentation subpage}} {{infobox | italic title = {{if empty|{{{italic title|}}}|no}} | title = {{if empty|{{{name|}}}|{{{subject_name|}}}|{{{title|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} | above = {{#if:{{{subtitle|}}}|<small>{{{subtitle}}}</small>}} | image1 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{logo_link|}}}|{{{logo|}}}}}|size={{{logo_size|}}}|sizedefault=frameless|alt={{if empty|{{{logo_alt|}}}|{{{alt|}}}}}}} | caption1 = {{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{logo_caption|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{image_link|}}}|{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|alt={{if empty|{{{image_alt|}}}|{{{alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{caption|}}}}} | bodystyle = {{#if:{{{width|}}}|width:{{{width}}};}} | labelstyle = {{#if:{{{label_width|}}}|width:{{{label_width}}};}} | label1 = Ostala imena | data1 = {{{ostala_imena|}}} | label2 = [[Seznam proizvajalcev|Proizvajalci]] | data2 = {{{proizvajalec|}}} | label3 = [[Avtorji igre|Avtorji]] | data3 = {{{avtor|}}} | label4 = Objavitelji | data4 = {{{objavil|}}} | label5 = Publication | data5 = {{{date|}}} | label6 = Years active | data6 = {{{years|}}} | label7 = ̈Žanri | data7 = {{{žanr|}}} | label8 = Sorodne igre | data8 = {{{sorodna_igra|}}} | label9 = Serija | data9 = {{{serija|}}} | label10 = Igralci | data10 = {{{igralci|}}} | label11 = Postavitev | data11 = {{{postavitev|}}} | label12 = Čas igre | data12 = {{{čas_igre|}}} | label13 = Primerno | data13 = {{{primerno|}}} | label14 = Spretnosti | data14 = {{{spretnosti|}}} | label15 = Media type | data15 = {{{media_type|}}} }}<noinclude> {{documentation}} kxnsem3po6lrq53328c6iarq356w8rn 6687908 6687906 2026-06-10T19:38:12Z Sportomanokin 14776 6687908 wikitext text/x-wiki {{documentation subpage}} {{infobox | italic title = {{if empty|{{{italic title|}}}|no}} | title = {{if empty|{{{name|}}}|{{{subject_name|}}}|{{{title|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} | above = {{#if:{{{subtitle|}}}|<small>{{{subtitle}}}</small>}} | image1 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{logo_link|}}}|{{{logo|}}}}}|size={{{logo_size|}}}|sizedefault=frameless|alt={{if empty|{{{logo_alt|}}}|{{{alt|}}}}}}} | caption1 = {{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{logo_caption|}}}}} | image2 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{if empty|{{{image_link|}}}|{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=frameless|alt={{if empty|{{{image_alt|}}}|{{{alt|}}}}}}} | caption2 = {{if empty|{{{image_caption|}}}|{{{caption|}}}}} | bodystyle = {{#if:{{{width|}}}|width:{{{width}}};}} | labelstyle = {{#if:{{{label_width|}}}|width:{{{label_width}}};}} | label1 = Ostala imena | data1 = {{{ostala_imena|}}} | label2 = [[Proizvajalec]] | data2 = {{{proizvajalec|}}} | label3 = [[Avtor]] | data3 = {{{avtor|}}} | label4 = Izid | data4 = {{{izid|}}} | label5 = ̈Žanr | data5 = {{{žanr|}}} | label6 = Sorodne igre | data6 = {{{sorodne_igre|}}} | label7 = Serija | data7 = {{{serija|}}} | label8 = Igralci | data8 = {{{igralci|}}} | label9 = Postavitev | data19 = {{{postavitev|}}} | label10 = Čas igre | data10 = {{{čas_igre|}}} | label11 = Primerno | data11 = {{{primerno|}}} | label12 = Spretnosti | data12 = {{{spretnosti|}}} }}<noinclude> {{documentation}} 1vnb0ncrwd0h5yzjatzwfkomwxkw76n Predloga:Infopolje Družabne igre/dok 10 604002 6687800 2026-06-10T15:38:05Z Sportomanokin 14776 nova stran z vsebino: »{{documentation subpage}} == Usage == {{Infobox game | italic title = no | title = Backgammon | image_link = Backgammon lg.png | image_caption = | years = c. 1645 | genre = [[Igra na deski]] | players = 2 | movement = | setup_time = | playing_time = | random_chance = | ages = | skills = }} === Common usage === <pre style="overflow:auto;"> {{Infopolje Družabne igre | ime = | slika = | napis = | izid = | avtor = | proizvajalec = | žanr = | starost...« 6687800 wikitext text/x-wiki {{documentation subpage}} == Usage == {{Infobox game | italic title = no | title = Backgammon | image_link = Backgammon lg.png | image_caption = | years = c. 1645 | genre = [[Igra na deski]] | players = 2 | movement = | setup_time = | playing_time = | random_chance = | ages = | skills = }} === Common usage === <pre style="overflow:auto;"> {{Infopolje Družabne igre | ime = | slika = | napis = | izid = | avtor = | proizvajalec = | žanr = | starost = | igralci = | postavitev = | čas igre = | spretnost = }} </pre> ruyrw22jpf46a8on84ermh8vc158nmh Predloga:Taksonomija/Squalius 10 604003 6687804 2026-06-10T15:41:48Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Squalius |parent=Leuciscinae }}« 6687804 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Squalius |parent=Leuciscinae }} eq1dscme1z62rmvxsn3r8fl4vyeig3y Ballerus ballerus 0 604004 6687807 2026-06-10T15:45:28Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Kosalj]] 6687807 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Kosalj]] {{R from scientific name|fish}} 52soakm818t7lnrvse3qawccge62vc2 Predloga:Taksonomija/Ballerus 10 604005 6687811 2026-06-10T15:48:17Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Ballerus |parent=Leuciscinae |refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=27 March 2025}} }}« 6687811 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Ballerus |parent=Leuciscinae |refs={{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=27 March 2025}} }} o6pr6llx1pgn279on8op8r44r8dqg5a Samarkandski kufijski Koran 0 604006 6687813 2026-06-10T15:49:35Z Octopus 13285 Octopus je prestavil_a stran [[Samarkandski kufijski Koran]] na [[Samarkandski Koran]]: nepotreben pridevnik 6687813 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Samarkandski Koran]] c4yifmvyx0cjyqp27xz965c0q4ttxws Predloga:Taksonomija/Tinca 10 604007 6687817 2026-06-10T15:53:42Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Linj|Tinca |parent=Tincidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Tincidae|access-date=18 February 2025}} }}« 6687817 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Linj|Tinca |parent=Tincidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Tincidae|access-date=18 February 2025}} }} hc0rixz4jxe0aas6t830pg6jr3j1m71 Predloga:Taksonomija/Tincidae 10 604008 6687818 2026-06-10T15:54:34Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Linj|Tincidae |parent=Cyprinoidei |refs= {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 February 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6687818 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Linj|Tincidae |parent=Cyprinoidei |refs= {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 February 2025 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 3l0yqu9vrbo117fqg6575g5ps8cljdn Voleson Darzin 0 604009 6687820 2026-06-10T15:55:35Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Valvasone - Arzene]] 6687820 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Valvasone - Arzene]] 3z0ejb6zvhkktztqiy8x1j186hou5ne Voleson - Darzin 0 604010 6687821 2026-06-10T15:55:59Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Valvasone - Arzene]] 6687821 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Valvasone - Arzene]] 3z0ejb6zvhkktztqiy8x1j186hou5ne Valvasone 0 604011 6687822 2026-06-10T15:56:24Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Valvasone - Arzene]] 6687822 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Valvasone - Arzene]] 3z0ejb6zvhkktztqiy8x1j186hou5ne Arzene 0 604012 6687823 2026-06-10T15:56:45Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Valvasone - Arzene]] 6687823 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Valvasone - Arzene]] 3z0ejb6zvhkktztqiy8x1j186hou5ne Voleson 0 604013 6687824 2026-06-10T15:57:03Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Valvasone - Arzene]] 6687824 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Valvasone - Arzene]] 3z0ejb6zvhkktztqiy8x1j186hou5ne Darzin 0 604014 6687826 2026-06-10T15:57:29Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Valvasone - Arzene]] 6687826 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Valvasone - Arzene]] 3z0ejb6zvhkktztqiy8x1j186hou5ne Tincidae 0 604016 6687836 2026-06-10T17:12:09Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Linj]] 6687836 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Linj]] {{Redirect category shell| {{R from monotypic taxon}} }} [[Kategorija:Družine rib]] ahhki8m2zuap3nw63wmt9z9ckfdxr9a Keslerjev globoček 0 604017 6687849 2026-06-10T17:42:03Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Keslerjev globoček]] na [[Kesslerjev globoček]] 6687849 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kesslerjev globoček]] 56bv8wv8b5v49ju39umn6k72q8u5xsk Pogovor:Keslerjev globoček 1 604018 6687851 2026-06-10T17:42:03Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Keslerjev globoček]] na [[Pogovor:Kesslerjev globoček]] 6687851 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Kesslerjev globoček]] j0p4ivc4p7algf1zpgwcofrf1dcnrbo Kategorija:Sousse 14 604019 6687875 2026-06-10T18:46:09Z Ljuba24b 92351 nova kat 6687875 wikitext text/x-wiki {{Commonscat|Sousse}} [[Kategorija:Mesta v Tuniziji]] q8b9845kj22yz4a0guxzy3v4es7kay5 Velika mošeja, Sousse 0 604020 6687878 2026-06-10T19:07:55Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6687878 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name = Velika mošeja, Sousse <br /> الجامع الكبير بسوسة | image = Great_Mosque_of_Sousse.jpg | image_size = | caption = Pogled na kupolasti kiosk iz [[sahn]] | map_type = | map_caption = | location = [[Sousse]], [[Tunizija]] | geo = {{coord|35|49|37|N|10|38|23|E|type:landmark_region:TN|display=inline,title}} | religious_affiliation = [[Islam]] | region = [[Severna Afrika]] | functional_status = aktivna | website = | architect = Mudam al-Khadim | architecture_type = [[mošeja]] | architecture_style = Mavrska (Aglabidska arhitektura) | year_completed = 851 | construction_cost = | capacity = | length = 50 m | width = 57 m | dome_quantity = | dome_height_outer = | dome_dia_outer = | minaret_quantity = | minaret_height = | materials = }} '''Velika mošeja v Sousseju''' ({{langx|ar|الجامع الكبير بسوسة}}) je zgodovinska [[mošeja]] v obalnem mestu [[Sousse]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Gradnja sega v leto 851, v čas vladavine dinastije [[Aglabidi|Aglabidov]], vazalov [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]]. Naročil jo je vladar Abu al-‘Abbas Mohamed al-Aghlabi. Je pomemben spomenik aglabidske arhitekture v zgodnjem islamskem obdobju. Mošeja je bila v naslednjih stoletjih večkrat obnovljena, njena molilnica pa razširjena. == Zgodovina == [[File:Medina Sousse Nov 2021 019.jpg|left|thumb|Velika mošeja, gledano s severozahoda]] Leta 800 je abasidski kalif Harun al-Rašid podelil guvernerstvo [[Ifrikija|Ifrikije]] (približno današnje Tunizije) Ibrahimu ibn al-Aghlabu, ki je ustanovil dinastijo Aghlabidov, ki je vladala regiji naslednje stoletje, nominalno v imenu njihovih abasidskih vladarjev. Aglabidi so bili glavni gradbeniki in preživelo je relativno veliko zgodnjih islamskih spomenikov, zgrajenih pod njihovim pokroviteljstvom.<ref name=":242">{{Cite book |last= |first= |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=9780195309911 |editor-last=M. Bloom |editor-first=Jonathan |volume=1 |location= |pages= |language=en |chapter=Architecture; IV. c. 750–c. 900; C. Tunisia |editor-last2=S. Blair |editor-first2=Sheila}}</ref> Najstarejša mošeja v mestu (in najstarejša ohranjena muslimanska molilnica v Severni Afriki)<ref name=":82">{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=25–26 |language=en}}</ref> je v bližnjem [[Ribat, Sousse|Ribatu v Sousseju]], ustanovljena v 8. stoletju in spremenjena ali ponovno zgrajena leta 821.<ref name=":0">{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers & Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=VII. 3. a The Ribat}}</ref><ref name=":13">{{Cite book |last=Mazot |first=Sibylle |title=Islam: Art and Architecture |publisher=h.f.ullmann |year=2011 |isbn=9783848003808 |editor-last=Hattstein |editor-first=Markus |location= |pages=138–139 |language=en |chapter=The Architecture of the Aghlabids |editor-last2=Delius |editor-first2=Peter}}</ref> Ko se je prebivalstvo mesta v 9. stoletju povečalo, je Ribatova mošeja najverjetneje postala premajhna, da bi služila mestnemu prebivalstvu, kar je spodbudilo Aglabide, da so sponzorirali novo [[petkova mošeja|petkovo mošejo]] za skupnost.<ref name=":8">{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=9780300218701 |location= |pages=36–37}}</ref> Veliko mošejo v Sousseju je dal zgraditi aglabidski amir (vladar) Abu'l-Abbas Mohamed I. leta 851. Njeno gradnjo je nadzoroval Mudam al-Khadim, osvobojeni suženj in mavla Abu'l-Abbasa.<ref name=":173">{{Cite book |last=Johns |first=Jeremy |title=The Aghlabids and Their Neighbors: Art and Material Culture in Ninth-Century North Africa |publisher=Brill |year=2018 |isbn=978-90-04-35566-8 |editor-last=Anderson |editor-first=Glaire D. |pages=601 |language=en |chapter=The Palermo Quran (AH 372/982–3 CE) and its Historical Context |editor-last2=Fenwick |editor-first2=Corisande |editor-last3=Rosser-Owen |editor-first3=Mariam}}</ref><ref name=":02">{{Cite book |last=Marçais |first=Georges |title=L'architecture musulmane d'Occident |publisher=Arts et métiers graphiques |year=1954 |isbn= |location=Paris |pages=}}</ref>{{Rp|page=23}} Molitvena dvorana mošeje je bila kasneje v istem stoletju razširjena proti jugu. [[Portik]] pred molitveno dvorano, na južni strani dvorišča, je bil dodan v 11. stoletju pod dinastijo Zirid, ki je obnovila ali okrasila tudi [[mihrab]] (nišo v južni steni, ki simbolizira [[kibla (islam)|kiblo]]) in kupolast stolp-paviljon na severovzhodnem vogalu. Druga obnova je potekala leta 1785, ko je bil prenovljen južni portik.<ref name=":11">{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers & Ministry of Culture, the National Institute of Heritage, Tunis |year=2010 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |series=Islamic Art in the Mediterranean |location= |pages= |language=en |chapter=VII. 3. b The Great Mosque}}</ref> Od leta 1988 je mošeja del Unescove svetovne dediščine, ki obsega [[Medina, Sousse|Medino v Soussu]].<ref>{{Cite web |last= |first= |title=Medina of Sousse |url=https://whc.unesco.org/en/list/498/ |access-date=2022-12-29 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> == Arhitektura == Mošeja ima pravokoten tloris, širok približno 57 metrov in dolg 50 metrov (ali 59 krat 51 metrov po drugem viru), razdeljen na dvorišče in molilnico. Čeprav se tloris ne razlikuje bistveno od tlorisa [[Velika mošeja v Kairouanu|Velike mošeje v Kairouanu]], je struktura stavbe zelo drugačna.<ref name=":02" />{{Rp|page=24}}<ref name=":11" /> Stoji ob starejšem ''ribatu'', ki je vplival na utrjen videz mošeje z obzidjem s [[cina (arhitektura)|cinami]] in vogalnimi stolpi.<ref>[http://www.patrimoinedetunisie.com.tn/eng/monuments/mosquee_sousse.php The Great Mosque of Sousse.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200707184128/http://www.patrimoinedetunisie.com.tn/eng/monuments/mosquee_sousse.php|date=2020-07-07}} Ministry of Culture. Retrieved 8-1-2017.</ref> === Dvorišče === Dvorišče mošeje (''[[sahn]]'') meri 41 krat 22,25 metra.<ref name=":82" /> Dolg [[kufska pisava|kufski arabski napis]] poteka v vencu vzdolž zgornjega roba obzidja okoli dvorišča in vsebuje večino odlomkov [[Koran]]a. Na južni strani dvorišča je napis zdaj skrit za dodatnim arkadnim portikom, ki je bil dodan v 11. stoletju (in obnovljen leta 1675) pred prvotno arkadno fasado molilnice. Na severovzhodnem vogalu mošeje je valjast [[bastijon]], na vrhu katerega stoji kupolasti osmerokotni paviljon, ki je bil verjetno ''sawma'a'', prostor v višini strehe, kjer je [[muezin]] lahko klical k molitvi in ​​je služil funkciji, ki so jo v poznejših obdobjih opravljali [[minaret]]i. Sam kupolasti kiosk izvira iz 11. stoletja, iz obdobja Ziridov. <gallery widths="150" heights="150"> File:17 الجامع الكبير سوسة.JPG|Dvorišče (pogled proti zahodu) File:Sousse (105) (7996059202).jpg|Stopnice na streho, s kufskim napisnim pasom, vidnim vzdolž vrha stene File:TUNISIE SOUSSE RIBAT 05.JPG|Kupolasti severovzhodni stolp, pogled od zunaj File:Grande Mosquée de Sousse, 30 septembre 2013, (37).jpg|Pročelje molilnice, južna stran dvorišča </gallery> === Molitvena dvorana === Molitvena dvorana ima 13 ladij, ločenih z vrstami [[podkvasti lok|podkvastih lokov]]. Dvorana je bila prvotno globoka tri loke, vendar je bila kasneje razširjena z rušenjem kible (južne stene) in podaljšanjem za nadaljnjih tri loke. Sedanji [[mihrab]] izvira iz obdobja Ziridov, sodeč po slogu okraskov in kufskih napisov. Namesto da bi bila prekrita z ravnimi lesenimi stropi, kot pri mnogih drugih mošejah v regiji, je molitvena dvorana prekrita z [[obok]]i iz lomljenega kamna. Prvotni oboki dvorane so pokriti z [[banjast obok|banjastimi oboki]], medtem ko so oboki kasnejšega podaljška pokriti s [[križni obok|križnimi oboki]].<ref name=":8" /><ref name=":02" />{{Rp|page=72}} Kupola pred prvotnim mihrabom je še vedno prisotna, zdaj na sredini molitvene dvorane, in spominja na kupole Velike mošeje v Kairouanu: ima osmerokotni [[tambur|boben]], nazobčane [[trompa|trompe]], kufski napis in izrezljano cvetlično dekoracijo. Dva [[timpanon (arhitektura)|timpanona]] lokov na obeh straneh, pod kupolo, sta prekrita z izrezljanim motivom šahovnice, podobnim rombom, napolnjenim s cvetličnimi in rozetnimi motivi. Kupola je ena redkih kupol, ki so bile zgrajene pred mihrabom mošeje v obdobju [[Omajadi|Omajadov]] in Abasid, drugi sta bili v mošeji [[Al-Aksa]] v [[Jeruzalem]]u (705) in v [[Mošeja Omajadov|mošeji Omajadov]] v [[Damask]]u (715).<ref>Necipogulu, 1998, p.14.</ref> <gallery widths="150" heights="150"> File:Prayer Hall of the Great Mosque of Sousse.jpg|Molitvena dvorana z osrednjo ladjo, ki vodi do mihraba (levo) File:Grande mosquée de Sousse 03.JPG|Mihrab mošeje File:Grande mosquée de Sousse 01.JPG|Minbar mošeje, ki stoji poleg mihraba </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Great Mosque of Sousse}} * [https://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;tn;Mon01;5;fr Grande Mosquée de Sousse] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Sousse]] [[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 851]] eftlm709n5clznzjwo9foz01ffll9rv Karahanidski kanat 0 604021 6687909 2026-06-10T19:42:16Z Octopus 13285 infopolje 6687909 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES"/> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 |quote=Since 459/1067 the title ''Malik al-mashriq wa al-Ṣīn'' ("king of the East and of China") occurs on Qarakhanid coins. (...) The legends on the coins of the Qarakhanid show that the [[Uyghur alphabet]] was used in their dominions side by side with the common Muslim (Arabic) alphabet.}}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Utman ibn Ibrahim|Utman Ulug-Sultan]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = {{Central Asia 1000 CE|center|||Map of the Kara-Khanid Khanate.png}} | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] irbu6qo1pfjpuwmszbnb1cavj6dy954 6687911 6687909 2026-06-10T19:48:32Z Octopus 13285 ref 6687911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Utman ibn Ibrahim|Utman Ulug-Sultan]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = {{Central Asia 1000 CE|center|||Map of the Kara-Khanid Khanate.png}} | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] r7zesgxfy4jg3j4xx2rg7zpxax2q6jt 6687912 6687911 2026-06-10T19:53:55Z Octopus 13285 slika 6687912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Utman ibn Ibrahim|Utman Ulug-Sultan]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] j9140vjuwxvcpy17l480nm4m6kksg0x 6687919 6687912 2026-06-10T20:23:39Z Octopus 13285 uvod 6687919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Utman ibn Ibrahim|Utman Ulug-Sultan]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil karluški turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}} ==Imena== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] gfszu4f886aq6w7dkoc7ct2bgz7urvg 6687979 6687919 2026-06-11T05:48:27Z Octopus 13285 imena 6687979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Utman ibn Ibrahim|Utman Ulug-Sultan]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Divan lugat al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške Kumo Šije (''qāy''), kitanske Tangute (''taŋut'') in kitajske Hane.<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' 14 (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 8kvwe3qv1cnu2hrh86h0ui3va7v5jeq 6687980 6687979 2026-06-11T05:54:44Z Octopus 13285 /* Imena */ urejanje 6687980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Utman ibn Ibrahim|Utman Ulug-Sultan]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Divan lugat al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] d31gafh3vdryui4olvsgiwvd4r4u69x 6687995 6687980 2026-06-11T06:51:34Z Octopus 13285 /* Imena */ urejanje 6687995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Utman ibn Ibrahim|Utman Ulug-Sultan]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|pp=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 6erzr1bw39kyxviuqqxjbh07yt0h6gu Bempedojska kislina 0 604022 6687915 2026-06-10T20:09:42Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infobox drug | image = Bempedoic acid.svg | image_class = skin-invert-image | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Nilemdo, Nexletol | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}} | MedlinePlus = a620020 | DailyMedID = Nexletol | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy...« 6687915 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Bempedoic acid.svg | image_class = skin-invert-image | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Nilemdo, Nexletol | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}} | MedlinePlus = a620020 | DailyMedID = Nexletol | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= kontraindicirano | routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = C10 | ATC_suffix = AX15 <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&code=106563 | access-date=2 January 2026}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}</ref> | legal_US = Rx-only | legal_US_comment = <ref name="Nexletol FDA label" /> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Nilemdo EPAR" /><ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}</ref> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = le na recept <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = 99,3 %<ref name="Nexletol FDA label" /> | metabolism = [[glukuronidacija]] | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 21 ± 11 h | duration_of_action = | excretion = 70 % s sečem, 30 % z blatom <!-- Identifiers --> | CAS_number = 738606-46-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 10472693 | IUPHAR_ligand = 8321 | DrugBank = DB11936 | ChemSpiderID = 8648104 | UNII = 1EJ6Z6Q368 | KEGG = D10691 | ChEBI = 149601 | ChEMBL = 3545313 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ESP-55016, ETC-1002 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekanediojska kislina | C=19 | H=36 | O=5 | SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O | StdInChI = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma Nilemdo (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).<ref name="Nexletol FDA label">{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}</ref><ref name="Nilemdo EPAR">{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.</ref> == Sklici == {{sklici}} h7vg1yfuspgvhmea0285s75lt6mmmfo 6687916 6687915 2026-06-10T20:11:21Z Marko3 1829 6687916 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Bempedoic acid.svg | image_class = skin-invert-image | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Nilemdo, Nexletol | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}} | MedlinePlus = a620020 | DailyMedID = Nexletol | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= kontraindicirano | routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = C10 | ATC_suffix = AX15 <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&code=106563 | access-date=2 January 2026}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}</ref> | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Nexletol FDA label" /> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Nilemdo EPAR" /><ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}</ref> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = le na recept <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = 99,3 %<ref name="Nexletol FDA label" /> | metabolism = [[glukuronidacija]] | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 21 ± 11 h | duration_of_action = | excretion = 70 % s sečem, 30 % z blatom <!-- Identifiers --> | CAS_number = 738606-46-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 10472693 | IUPHAR_ligand = 8321 | DrugBank = DB11936 | ChemSpiderID = 8648104 | UNII = 1EJ6Z6Q368 | KEGG = D10691 | ChEBI = 149601 | ChEMBL = 3545313 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ESP-55016, ETC-1002 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekanediojska kislina | C=19 | H=36 | O=5 | SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O | StdInChI = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma Nilemdo (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).<ref name="Nexletol FDA label">{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}</ref><ref name="Nilemdo EPAR">{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.</ref> == Sklici == {{sklici}} 3uzmj3fcnnsqpnhk4j4xk95vuqbyifn 6687917 6687916 2026-06-10T20:11:40Z Marko3 1829 6687917 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Bempedoic acid.svg | image_class = skin-invert-image | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Nilemdo, Nexletol | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}} | MedlinePlus = a620020 | DailyMedID = Nexletol | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= kontraindicirano | routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = C10 | ATC_suffix = AX15 <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&code=106563 | access-date=2 January 2026}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}</ref> | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Nexletol FDA label" /> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Nilemdo EPAR" /><ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}</ref> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = le na recept <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = 99,3 %<ref name="Nexletol FDA label" /> | metabolism = [[glukuronidacija]] | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 21 ± 11 h | duration_of_action = | excretion = 70 % s sečem, 30 % z blatom <!-- Identifiers --> | CAS_number = 738606-46-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 10472693 | IUPHAR_ligand = 8321 | DrugBank = DB11936 | ChemSpiderID = 8648104 | UNII = 1EJ6Z6Q368 | KEGG = D10691 | ChEBI = 149601 | ChEMBL = 3545313 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ESP-55016, ETC-1002 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekanediojska kislina | C=19 | H=36 | O=5 | SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O | StdInChI = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).<ref name="Nexletol FDA label">{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}</ref><ref name="Nilemdo EPAR">{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.</ref> == Sklici == {{sklici}} qhezjuno12vsfbogp4pmto8gfpbw5yl 6687933 6687917 2026-06-10T21:40:26Z Marko3 1829 6687933 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Bempedoic acid.svg | image_class = skin-invert-image | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Nilemdo, Nexletol | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}} | MedlinePlus = a620020 | DailyMedID = Nexletol | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= kontraindicirano | routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = C10 | ATC_suffix = AX15 <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&code=106563 | access-date=2 January 2026}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}</ref> | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Nexletol FDA label" /> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Nilemdo EPAR" /><ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}</ref> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = le na recept <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = 99,3 %<ref name="Nexletol FDA label" /> | metabolism = [[glukuronidacija]] | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 21 ± 11 h | duration_of_action = | excretion = 70 % s sečem, 30 % z blatom <!-- Identifiers --> | CAS_number = 738606-46-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 10472693 | IUPHAR_ligand = 8321 | DrugBank = DB11936 | ChemSpiderID = 8648104 | UNII = 1EJ6Z6Q368 | KEGG = D10691 | ChEBI = 149601 | ChEMBL = 3545313 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ESP-55016, ETC-1002 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekanediojska kislina | C=19 | H=36 | O=5 | SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O | StdInChI = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).<ref name="Nexletol FDA label">{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}</ref><ref name="Nilemdo EPAR">{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.</ref> Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).<ref name="Nilemdo EPAR" /> Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.<ref name="Nilemdo EPAR" /> Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.<ref name="Nilemdo EPAR" /><ref name="FDA Drug Approval Package">{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}</ref><ref name="FDA snapshot" /> The U.S. [[Food and Drug Administration]] considers it to be a [[first-in-class medication]].<ref>{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 2togsb887bfl8kzxoh0o7iq0fz37kh9 6687934 6687933 2026-06-10T21:45:49Z Marko3 1829 6687934 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Bempedoic acid.svg | image_class = skin-invert-image | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Nilemdo, Nexletol | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}} | MedlinePlus = a620020 | DailyMedID = Nexletol | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= kontraindicirano | routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = C10 | ATC_suffix = AX15 <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&code=106563 | access-date=2 January 2026}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}</ref> | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Nexletol FDA label" /> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Nilemdo EPAR" /><ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}</ref> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = le na recept <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = 99,3 %<ref name="Nexletol FDA label" /> | metabolism = [[glukuronidacija]] | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 21 ± 11 h | duration_of_action = | excretion = 70 % s sečem, 30 % z blatom <!-- Identifiers --> | CAS_number = 738606-46-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 10472693 | IUPHAR_ligand = 8321 | DrugBank = DB11936 | ChemSpiderID = 8648104 | UNII = 1EJ6Z6Q368 | KEGG = D10691 | ChEBI = 149601 | ChEMBL = 3545313 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ESP-55016, ETC-1002 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekanediojska kislina | C=19 | H=36 | O=5 | SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O | StdInChI = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).<ref name="Nexletol FDA label">{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}</ref><ref name="Nilemdo EPAR">{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.</ref> Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).<ref name="Nilemdo EPAR" /> Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.<ref name="Nilemdo EPAR" /> Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.<ref name="Nilemdo EPAR" /><ref name="FDA Drug Approval Package">{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}</ref><ref name="FDA snapshot" /> Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svoji skupini|prvega zdravila v svoji skupini]].<ref>{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici}} rx1k96mlahcbdkiqipx7wv2f25huun4 6687935 6687934 2026-06-10T21:46:34Z Marko3 1829 6687935 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Bempedoic acid.svg | image_class = skin-invert-image | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Nilemdo, Nexletol | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}} | MedlinePlus = a620020 | DailyMedID = Nexletol | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= kontraindicirano | routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = C10 | ATC_suffix = AX15 <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&code=106563 | access-date=2 January 2026}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}</ref> | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Nexletol FDA label" /> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Nilemdo EPAR" /><ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}</ref> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = le na recept <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = 99,3 %<ref name="Nexletol FDA label" /> | metabolism = [[glukuronidacija]] | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 21 ± 11 h | duration_of_action = | excretion = 70 % s sečem, 30 % z blatom <!-- Identifiers --> | CAS_number = 738606-46-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 10472693 | IUPHAR_ligand = 8321 | DrugBank = DB11936 | ChemSpiderID = 8648104 | UNII = 1EJ6Z6Q368 | KEGG = D10691 | ChEBI = 149601 | ChEMBL = 3545313 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ESP-55016, ETC-1002 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekanediojska kislina | C=19 | H=36 | O=5 | SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O | StdInChI = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).<ref name="Nexletol FDA label">{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}</ref><ref name="Nilemdo EPAR">{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.</ref> Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).<ref name="Nilemdo EPAR" /> Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.<ref name="Nilemdo EPAR" /> Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.<ref name="Nilemdo EPAR" /><ref name="FDA Drug Approval Package">{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}</ref><ref name="FDA snapshot" /> Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici}} tssf8w3oll54pezvu9lipt1xn9xcsll 6687937 6687935 2026-06-10T21:52:15Z Marko3 1829 6687937 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Bempedoic acid.svg | image_class = skin-invert-image | width = | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Nilemdo, Nexletol | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bempedoic-acid}} | MedlinePlus = a620020 | DailyMedID = Nexletol | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= kontraindicirano | routes_of_administration = [[peroralna uporaba|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = C10 | ATC_suffix = AX15 <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled--> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=[[Health Canada]] | date=14 November 2025 | url=https://health-products.canada.ca/dpd-bdpp/info?lang=eng&code=106563 | access-date=2 January 2026}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = <ref>{{cite web | title=Nilemdo 180mg film-coated tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=(emc) | date=4 September 2020 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/11743 | access-date=17 January 2021}}</ref> | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Nexletol FDA label" /> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Nilemdo EPAR" /><ref>{{cite web | title=Nilemdo Product information | website=Union Register of medicinal products | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1425.htm | access-date=3 March 2023}}</ref> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = le na recept <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = 99,3 %<ref name="Nexletol FDA label" /> | metabolism = [[glukuronidacija]] | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 21 ± 11 h | duration_of_action = | excretion = 70 % s sečem, 30 % z blatom <!-- Identifiers --> | CAS_number = 738606-46-7 | CAS_supplemental = | PubChem = 10472693 | IUPHAR_ligand = 8321 | DrugBank = DB11936 | ChemSpiderID = 8648104 | UNII = 1EJ6Z6Q368 | KEGG = D10691 | ChEBI = 149601 | ChEMBL = 3545313 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ESP-55016, ETC-1002 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 8-hidroksi-2,2,14,14-tetrametilpentadekandiojska kislina | C=19 | H=36 | O=5 | SMILES = CC(C)(CCCCCC(CCCCCC(C)(C)C(=O)O)O)C(=O)O | StdInChI = 1S/C19H36O5/c1-18(2,16(21)22)13-9-5-7-11-15(20)12-8-6-10-14-19(3,4)17(23)24/h15,20H,5-14H2,1-4H3,(H,21,22)(H,23,24) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = HYHMLYSLQUKXKP-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Bempedojska kislina''', med drugim pod zaščitenima imenoma '''Nilemdo''' (v EU) in '''Nexletol''' (v ZDA), je učinkovina za zdravljenje [[hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (povišanih ravni [[holesterol|holesterola]] v krvi).<ref name="Nexletol FDA label">{{cite web | title=Nexletol- bempedoic acid tablet, film coated | work = DailyMed | publisher = U.S. National Library of Medicine | date=10 March 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=88d06d89-a3da-40b4-b273-8f4f7d56c4c9 | access-date=19 March 2020}}</ref><ref name="Nilemdo EPAR">{{cite web | title=Nilemdo EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | date=29 January 2020 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/nilemdo | access-date=24 April 2020}} Besedilo je bilo kopirano iz tega vira, ki je avtorsko zaščiten s strani Evropske agencije za zdravila. Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.</ref> Najpogostejši neželeni učinki zajemajo [[hiperurikemija|hiperurikemijo]] (povišane ravni sečne kisline v krvi), bolečine v zgornjih ali spodnjih okončinah in [[slabokrvnost]] (znižano število rdečih krvničk).<ref name="Nilemdo EPAR" /> Bempedojska kislina deluje tako, da zavira encim v jetrih, imenovan [[adenozin trifosfat-citrat liaza]], ki je vpleten v proizvodnjo holesterola v telesu.<ref name="Nilemdo EPAR" /> Zdravilo z bempedojsko kislino je pridobilo [[Dovoljenje za promet z zdravilom|dovoljenje za promet]] februarja 2020 v Združenih državah Amerike, aprila 2020 pa v Evropski uniji.<ref name="Nilemdo EPAR" /><ref name="FDA Drug Approval Package">{{cite web | title=Drug Approval Package: Nexletol | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=24 March 2020 | url=https://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/nda/2020/211616Orig1s000TOC.cfm | access-date=17 January 2021}}</ref><ref name="FDA snapshot" /> Ameriški [[Urad za hrano in zdravila]] bempedojski kislini priznava status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite web | title=New Drug Therapy Approvals 2020 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=31 December 2020 | url=https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210118011953/https://www.fda.gov/drugs/new-drugs-fda-cders-new-molecular-entities-and-new-therapeutic-biological-products/new-drug-therapy-approvals-2020 | url-status=dead | archive-date=18 January 2021 | access-date=17 January 2021}}</ref> == Sklici == {{sklici}} hapl2piur5fkkshvfmtluurfr8sm95m Jovan Byford 0 604023 6687942 2026-06-10T22:03:11Z Stebunik 55592 Ustvarjam stran Jovan Byford 6687942 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford''', *1973) je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija |psihologije ]] na [[Odprta univerza |Odprti univerzi]]v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu rojen 1973 v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973,[1] <ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].[2] <ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].[3] <ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.[4] <ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].[5] <ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.[6][7] <ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] ;{{ikona en}} *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Angleški publicisti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] lgjew47ymdmt30pp6sv7uv47i2hel6l 6687943 6687942 2026-06-10T22:06:15Z Stebunik 55592 6687943 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973,[1] <ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].[2] <ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].[3] <ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.[4] <ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].[5] <ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.[6][7] <ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] ;{{ikona en}} *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Angleški publicisti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 9gffggt08vav1bjha5twkp6x8owsdq3 6687944 6687943 2026-06-10T22:09:19Z Stebunik 55592 /* Izobrazba in delovanje */ 6687944 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] ;{{ikona en}} *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Angleški publicisti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 82i26n57dhnm147kdlw0g8b3xr5wver 6687945 6687944 2026-06-10T22:22:02Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6687945 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] ;{{ikona en}} *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Angleški publicisti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] j6w688go0ho6nwc2c5m0iyem3tgyui4 6687972 6687945 2026-06-11T05:20:51Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6687972 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] ;{{ikona en}} *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] jrkfw42pexzw88o1zdefjlny17omphk 6687973 6687972 2026-06-11T05:22:37Z Stebunik 55592 /* Izobrazba in delovanje */ 6687973 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] ;{{ikona en}} *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 4wxu1y283n8zaveins444w0hizvpeby 6687974 6687973 2026-06-11T05:23:31Z Stebunik 55592 6687974 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] ;{{ikona en}} *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 9ze9s1tkr4f5gp45dqwv2bm0x3683yq 6687977 6687974 2026-06-11T05:31:58Z Stebunik 55592 6687977 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/author/jovan-byford/ Jovan Byford - Peščanik razni članki] ;{{ikona en}} *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] aa8tovsy14wmnkfnla3iybd3koetx7h 6687998 6687977 2026-06-11T06:59:41Z Stebunik 55592 6687998 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] * [[NDH]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/author/jovan-byford/ Jovan Byford - Peščanik razni članki] ;{{ikona en}} *[https://profiles.open.ac.uk/jovan-byford OUPPS (Open University People Profile System)] *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 1e1olzw5vde558fkv5mjk2gsr38d1ry 6688000 6687998 2026-06-11T07:03:46Z Stebunik 55592 6688000 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] * [[NDH]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/author/jovan-byford/ Jovan Byford - Peščanik razni članki] ;{{ikona en}} *[https://profiles.open.ac.uk/jovan-byford OUPPS (Open University People Profile System)] *[https://scholar.google.com/citations?user=7XbhMT8AAAAJ&hl=en ‪Jovan Byford‬ - ‪Google Scholar‬] *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 0vs3n6g9dlr5p4uxgjuqkd3v5rnc0sb 6688036 6688000 2026-06-11T09:02:24Z Stebunik 55592 /* Nadaljnje branje */ 6688036 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] * [[NDH]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} *''Conspiracy theories''. In J. Turner and M-J Barker (eds), Living Psychology: From the Everyday to the Extraordinary. Milton Keynes: The Open University (2015), pp. 89-132. (DD210) *''The importance of replication''. In N. Brace and J. McAvoy (eds) Investigating Methods. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100). *''Living together, living apart: The social life of the neighbourhood''. In S.Taylor, S.Hinchliffe, J.Clarke and S.Bromley (Eds.) Making Social Lives, The Open University (2009), pp. 245–288. (DD101) *Brace, N. and Byford, J.: ''Investigating Psychology: Key Concepts, Key Studies, Key Approaches''. Oxford: Oxford University Press and Milton Keynes: The Open University (2012). (DE100). *Byford, J., McAvoy, J. and Banyard, P.: ''Investigating Intelligence''. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100). == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/author/jovan-byford/ Jovan Byford - Peščanik razni članki] ;{{ikona en}} *[https://profiles.open.ac.uk/jovan-byford OUPPS (Open University People Profile System)] *[https://scholar.google.com/citations?user=7XbhMT8AAAAJ&hl=en ‪Jovan Byford‬ - ‪Google Scholar‬] *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] jvtqk5khrll058fc9l1884zz39q71of 6688038 6688036 2026-06-11T09:07:30Z Stebunik 55592 6688038 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] * [[NDH]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} *''Conspiracy theories''. In J. Turner and M-J Barker (eds), Living Psychology: From the Everyday to the Extraordinary. Milton Keynes: The Open University (2015), pp. 89-132. (DD210) *''The importance of replication''. In N. Brace and J. McAvoy (eds) Investigating Methods. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100). *''Living together, living apart: The social life of the neighbourhood''. In S.Taylor, S.Hinchliffe, J.Clarke and S.Bromley (Eds.) Making Social Lives, The Open University (2009), pp. 245–288. (DD101) *Brace, N. and Byford, J.: ''Investigating Psychology: Key Concepts, Key Studies, Key Approaches''. Oxford: Oxford University Press and Milton Keynes: The Open University (2012). (DE100). *Byford, J., McAvoy, J. and Banyard, P.: ''Investigating Intelligence''. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100). == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/author/jovan-byford/ Jovan Byford - Peščanik razni članki] ;{{ikona en}} *[https://profiles.open.ac.uk/jovan-byford OUPPS (Open University People Profile System)] *[https://scholar.google.com/citations?user=7XbhMT8AAAAJ&hl=en ‪Jovan Byford‬ - ‪Google Scholar‬] *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] c8ymfxl171ochtim9r1t5fbd5kvz5er 6688043 6688038 2026-06-11T09:44:56Z Stebunik 55592 /* Izobrazba in delovanje */ 6688043 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Njegova starša sta Timothy John Byford in Mila Stanojević poročena Byford.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vreme/srbija-je-sledbenik-franje-tudjmana/|title= Intervju – Jovan Bajford, socijalni psiholog i izučavalac holokausta i antisemitizma: ''Srbija je sledbenik Franje Tuđmana''|publisher=vreme.com|author=Nedim Sejdinović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2021|accessdate=10. junij 2026}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] * [[NDH]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} *''Conspiracy theories''. In J. Turner and M-J Barker (eds), Living Psychology: From the Everyday to the Extraordinary. Milton Keynes: The Open University (2015), pp. 89-132. (DD210) *''The importance of replication''. In N. Brace and J. McAvoy (eds) Investigating Methods. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100). *''Living together, living apart: The social life of the neighbourhood''. In S.Taylor, S.Hinchliffe, J.Clarke and S.Bromley (Eds.) Making Social Lives, The Open University (2009), pp. 245–288. (DD101) *Brace, N. and Byford, J.: ''Investigating Psychology: Key Concepts, Key Studies, Key Approaches''. Oxford: Oxford University Press and Milton Keynes: The Open University (2012). (DE100). *Byford, J., McAvoy, J. and Banyard, P.: ''Investigating Intelligence''. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100). == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/author/jovan-byford/ Jovan Byford - Peščanik razni članki] ;{{ikona en}} *[https://profiles.open.ac.uk/jovan-byford OUPPS (Open University People Profile System)] *[https://scholar.google.com/citations?user=7XbhMT8AAAAJ&hl=en ‪Jovan Byford‬ - ‪Google Scholar‬] *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] tubraa8en4047a6rckyzuxsof312fi8 6688044 6688043 2026-06-11T09:48:27Z Stebunik 55592 6688044 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Jovan Byford | native_name = Jovan Byford | native_name_lang = en | image = | alt = | caption = | other_names = Jovan Bajford/Јован Бајфорд | birth_name = Jovan Byford | birth_date = {{birth year and age|1973}} | birth_place = | death_date = | death_place = | parents = Timothy John Byford<br />Mila Byford rojena Stanojević | alma_mater = [[Univerza Kent]] MSc<br />[[Univerza Loughborough]] PhD | party = | occupation = {{hlist|akademik|psiholog|zgodovinar|pisatelj}} | spouse = }} '''Jovan T. Byford''' (tudi '''Bajford'''), je britanski [[akademik]] in predavatelj [[psihologija|psihologije]] na [[Odprta univerza|Odprti univerzi]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]], rojen 1973 v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. == Izobrazba in delovanje == Byford se je rodil leta 1973<ref>{{cite web |title=Denial and repression of antisemitism by Byford, Jovan T. (1973-) |url=https://digital-research-books-beta.nypl.org/work/3b49673d-6b08-4c64-86c8-1498a9ee6090 |website=New York Public Library Digital Research Books}}</ref> v [[Socialistična republika Srbija|Srbiji]], takratnem delu nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{cite web |last1=Frazier |first1=Danielle |title=Book Review: Denial and Repression of Anti-Semitism: Post-Communist Rehabilitation of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic |url=https://networks.h-net.org/node/2645/discussions/1965789/denial-and-repression-anti-semitism-post-communist-rehabilitation |publisher=Humanities and Social Sciences Online |date=27 June 2018}}</ref> Njegova starša sta Timothy John Byford in Mila Stanojević poročena Byford.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vreme/srbija-je-sledbenik-franje-tudjmana/|title= Intervju – Jovan Bajford, socijalni psiholog i izučavalac holokausta i antisemitizma: ''Srbija je sledbenik Franje Tuđmana''|publisher=vreme.com|author=Nedim Sejdinović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2021|accessdate=10. junij 2026}}</ref> Magistriral je iz socialne in uporabne [[psihologija|psihologije]] na [[Univerza v Kentu|Univerzi v Kentu]] in doktoriral iz [[sociologija|družboslovja]] na [[Univerza Loughborough|Univerzi Loughborough]].<ref name="USHMM">{{cite web |title=Dr. Jovan Byford |url=https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/jovan-byford-2010 |website=ushmm.rg |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |accessdate=10 August 2020}}</ref> Zanima ga interdisciplinarno preučevanje socialnih in psiholoških vidikov skupnih prepričanj in družbenega spomina ter na splošno – odnos med psihologijo in zgodovino.<ref name="TheConversation">{{cite web |title=Jovan Byford |url=https://theconversation.com/profiles/jovan-byford-993899 |publisher=The Conversation |accessdate=10 August 2020}}</ref> Byford je množično objavljal, ter je avtor knjig, knjižnih poglavij v knjigah in časopisnih člankov, ki temeljijo na [[teorija zarote|teorijah zarote]], [[antisemitizem|antisemitizmu]] in spominu na [[holokavst]].<ref>{{cite web |title=Dr Jovan Byford: Beyond belief: A critique of contemporary social psychology of conspiracy theories |url=https://www.gold.ac.uk/calendar/?id=5555 |publisher=Goldsmiths, University of London}}</ref> Velja za strokovnjaka za preučevanje teorij zarote.<ref>{{cite web |title=Expert guide to conspiracy theories part 2 – who believes them and why? |url=https://shows.acast.com/anthill/episodes/expert-guide-to-conspiracy-theories-part-2 |publisher=The Anthill Podcast |date=23 March 2020}}</ref><ref>{{cite web |last1=Byford |first1=Jovan |title=Covid-19 conspiracy theories: 6 tips on how to engage anti-vaxxers |url=https://www.cnn.com/2020/08/04/health/conspiracy-theories-covid-19-response-tips-wellness-partner/index.html |website=CNN |publisher=The Conversation |date=22 July 2020}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih psihologov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Antisemitizem]] * [[NDH]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *''Denial and Repression of Antisemitism: Post-Communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'' (Central European University, 2008). {{ISBN|978-9-63977-615-9}} *''Discovering Psychology'' with Nicola Brace. (The Open University, 2010). {{ISBN|978-1-84873-466-1}} *''Conspiracy Theories: A Critical Introduction'' (Springer, 2011). {{ISBN|978-0-23034-921-6}} *''Psychology and History: Interdisciplinary Explorations'' co-edited with Cristian Tileagă (Cambridge University, 2014). {{ISBN|978-1-10703-431-0}} *''Picturing Genocide in the Independent State of Croatia: Atrocity Images and the Contested Memory of the Second World War in the Balkans'' (Bloomsbury, 2020). {{ISBN|978-1-35001-598-2}} *''Conspiracy theories''. In J. Turner and M-J Barker (eds), Living Psychology: From the Everyday to the Extraordinary. Milton Keynes: The Open University (2015), pp. 89-132. (DD210) *''The importance of replication''. In N. Brace and J. McAvoy (eds) Investigating Methods. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100). *''Living together, living apart: The social life of the neighbourhood''. In S.Taylor, S.Hinchliffe, J.Clarke and S.Bromley (Eds.) Making Social Lives, The Open University (2009), pp. 245–288. (DD101) *Brace, N. and Byford, J.: ''Investigating Psychology: Key Concepts, Key Studies, Key Approaches''. Oxford: Oxford University Press and Milton Keynes: The Open University (2012). (DE100). *Byford, J., McAvoy, J. and Banyard, P.: ''Investigating Intelligence''. Milton Keynes: The Open University (2014), (DE100). == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://pescanik.net/holokaust-u-srbiji-staro-sajmiste/ Holokaust u Srbiji – Staro sajmište - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/sporni-zakon-o-starom-sajmistu/ Sporni zakon o Starom sajmištu - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/staro-sajmiste-mesto-secanja-zaborava-i-sporenja/ Staro sajmište - mesto sećanja i zaborava - Jovan Byford - Peščanik] *[https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-full/ Zašto se u crkvi šapuće 1-3 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik] *[https://pescanik.net/author/jovan-byford/ Jovan Byford - Peščanik razni članki] ;{{ikona en}} *[https://profiles.open.ac.uk/jovan-byford OUPPS (Open University People Profile System)] *[https://scholar.google.com/citations?user=7XbhMT8AAAAJ&hl=en ‪Jovan Byford‬ - ‪Google Scholar‬] *[https://pescanik.net/the-other-cheek/ The other cheek - Jovan Byford - Peščanik] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] pou26eaod14pfvcci0smm7r25hkdrn1 Bilge Kul Kadir Kan 0 604024 6687981 2026-06-11T06:02:57Z Octopus 13285 infopolje 6687981 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Kul Bilge Kadir Kan <br> Kül Bilge Qadır Khan | title = | image = | caption = | succession = [[Karahanidski kanat|Kara kagan Karahanidov]] | reign = 840 – 893 | coronation = | predecessor = | regent = | reg_type = | successor = [[Bazir Arslan Kan]] | birth_date = | birth_place = | death_date = 893 | death_place = | spouse = | issue = [[Ogulčak Kan]]<br>[[Bazir Arslan Kan]] | full_name = | regnal_name = | dynasty = [[Karahanidski kanat|Karahanidi]] | house = pleme Ašina (sporno) | father = | mother = | religion = [[tengrizem]] | relations = | burial_place = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 893]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] iqmtntvnlrymt4s03568ynqi3878zx4 6687994 6687981 2026-06-11T06:45:12Z Octopus 13285 uvod 6687994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Bilge Kul Kadir Kan <br> Bilge Kül Qadır Khan | title = | image = | caption = | succession = [[Karahanidski kanat|Kara kagan Karahanidov]] | reign = 840 – 893 | coronation = | predecessor = | regent = | reg_type = | successor = [[Bazir Arslan Kan]] | birth_date = | birth_place = | death_date = 893 | death_place = | spouse = | issue = [[Ogulčak Kan]]<br>[[Bazir Arslan Kan]] | full_name = | regnal_name = | dynasty = [[Karahanidski kanat|Karahanidi]] | house = pleme Ašina (sporno) | father = | mother = | religion = [[tengrizem]] | relations = | burial_place = }} Kul Bilge Kadir Kan ([[Karahanidščina|karahanidsko]]: کُلْ بِلْكا قَادِرْ خَانْ) ali Bilge Kul Kara Kan<ref>{{Cite book|title=Ti︠u︡rki: dvenadt︠s︡atʹ lekt︠s︡iĭ po istorii turet︠s︡kikh narodov Sredneĭ Azii|last=Bartolʹd|first=V. V.|date=1998|publisher=Zhalyn|isbn=978-5610011455|location=Almaty|oclc=47047380}}</ref> je bil prvi znani karakagan (vrhovni vladar) [[Karahanidski kanat|Karahanidi]].<ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/alsurahminalsiha00jamauoft|title=Al-Surah min al-Sihah|last1=Jamal al-Qarshi|first1=Muhammad ibn 'Umar|last2=Jawhar|first2=Isml ibn ammd|date=1869|publisher=Kashzhar|others=Robarts − University of Toronto}}</ref> ==Poreklo== Poreklo Bilge Kul kagana je predmet različnih teorij. Po zahodnih in kazahstanskih zgodovinopisjih je bil vladar Sajrama v sedanjem južnem [[Kazahstan]]u in potomec vladarjev [[Karluški kaganat|Karluškega kaganata]].<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> Lahko bi bil iz plemena Edgiš, ki je bilo del Čigilov, ali Jagma. Po Pricaku si je po padcu [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] prislužil naziv kagan, ker je bil iz dinastije Ašina.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=PA357|title=The Cambridge History of Early Inner Asia|last1=Sinor|first1=Denis|last2=Dénes|first2=Sinor|date=1990|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521243049|pages=351|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ToAjDgAAQBAJ&pg=PT91|title=The Turks in World History|last=Findley|first=Carter V.|date=2005|publisher=Oxford University Press, USA|isbn=9780195177268|pages=75|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Pritsak|first=Omeljan|title=Die Karachaniden|date=1953|journal=Der Islam|volume=31|issue=1|doi=10.1515/islm.1953.31.1.17|s2cid=201849645|issn=0021-1818}}</ref><ref>Kli︠a︡shtornyĭ, S. G. (2004). ''Gosudarstva i narody Evraziĭskikh stepeĭ : drevnostʹ i srednevekovʹe. Peterburgskoe Vostokovedenie''. Sultanov, T. I. (Tursun Ikramovich) (2-e izd., isprav. i dop ed.). Sankt-Peterburg</ref> Vej Liangtao v to dvomi in trdi, da je bil v resnici Pang Tegin, vladar ostankov ujgurske vladajoče dinastije v [[Hotan]]u,<ref>{{Cite journal|last=Wei|first=Liangtiao|date=1982|title=About the History of the Karahan Dynasty, Literature and Research (关于喀喇汗王朝的史科, 文献及研究情况)|journal=Academic Journal of Xinjiang University|volume=1|pages=43–55}}</ref> vendar je tudi ta podatek vprašljiv.<ref>{{Cite journal|last=Qian|first=Baiquan|date=1982|title=Was the Karakhanid dynasty established by Pang Tegin? The problems of the westwards movement of Uygurs and Pang Tegin. (喀喇汗王朝是庞特勤创建的吗 ? 回鹘西迁和庞特勤问题)|journal=Studies on Northwestern Ethnic Minorities|volume=2}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 893]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] amxjm8646fvjozly2iymtc5f9klyo76 Dīwān Lughāt al-Turk 0 604025 6688004 2026-06-11T07:11:45Z Octopus 13285 knjiga 6688004 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Dīwān Lughāt al-Turk <br> ديوان لغات الترك | image = Dīwān Lughāt al-Turk (original).jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = Zemljevid sveta v ''Dīwān Lughāt al-Turk''<ref>{{cite book |last1=Yong |first1=Heming |last2=Peng |first2=Jing |title=Chinese Lexicography: A History from 1046 BC to AD 1911 |date=14 August 2008 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-156167-2 |pages=379–380 |url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&pg=PA379 |language=en}}</ref> | author = [[Mahmud al-Kašgari]] | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = | language = [[Arabic language|Arabic]]<br/>[[Khaqani Turkic]] | series = | release_number = | subject = obsežen slovar turških jezikov | genre = slovar | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = 1072–1074<ref name=Studies/> | published = | media_type = | pages = | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = }} k0i3ekzip6lubzr2no9c80jbsn997p3 6688006 6688004 2026-06-11T07:15:00Z Octopus 13285 6688006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Dīwān Lughāt al-Turk <br> ديوان لغات الترك | image = Dīwān Lughāt al-Turk (original).jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = Zemljevid sveta v ''Dīwān Lughāt al-Turk''<ref>{{cite book |last1=Yong |first1=Heming |last2=Peng |first2=Jing |title=Chinese Lexicography: A History from 1046 BC to AD 1911 |date=14 August 2008 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-156167-2 |pages=379–380 |url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&pg=PA379 |language=en}}</ref> | author = [[Mahmud al-Kašgari]] | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Bagdad]] | language = [[Arabic language|Arabic]]<br/>[[Khaqani Turkic]] | series = | release_number = 1 | subject = obsežen slovar turških jezikov | genre = slovar | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = 1072–1074<ref name=Studies/> | published = | media_type = | pages = | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = }} lw26zhubp2ufobz0otcj78z3qcxzar7 6688007 6688006 2026-06-11T07:19:09Z Octopus 13285 urejanje 6688007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Dīwān Lughāt al-Turk <br> ديوان لغات الترك | image = Dīwān Lughāt al-Turk (original).jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = Zemljevid sveta v ''Dīwān Lughāt al-Turk''<ref>{{cite book |last1=Yong |first1=Heming |last2=Peng |first2=Jing |title=Chinese Lexicography: A History from 1046 BC to AD 1911 |date=14 August 2008 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-156167-2 |pages=379–380 |url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&pg=PA379 |language=en}}</ref> | author = [[Mahmud al-Kašgari]] | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = | language = [[arabščina]]<br/>[[jakanščina|hakanska turščina]] | series = | release_number = 1 | subject = obsežen slovar turških jezikov | genre = slovar | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = 1072–1074<ref name=Studies>"Başkan Erdoğan Millet Kütüphanesinin açılışını yaptı ve duyurdu! Önemli eserler burada görülebilecek". Sabah. Pridobljeno 20. februarja 2020</ref> | published = [[Bagdad]] | media_type = | pages = | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = }} f5cegrnrmowvux0o6iur1n81htsz2w6 6688100 6688007 2026-06-11T11:52:22Z Octopus 13285 uvod 6688100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(glej zgoraj)--> | name = Dīwān Lughāt al-Turk <br> ديوان لغات الترك | image = Dīwān Lughāt al-Turk (original).jpg | image_size = 300px | border = | alt = | caption = Zemljevid sveta v ''Dīwān Lughāt al-Turk''<ref>{{cite book |last1=Yong |first1=Heming |last2=Peng |first2=Jing |title=Chinese Lexicography: A History from 1046 BC to AD 1911 |date=14 August 2008 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-156167-2 |pages=379–380 |url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&pg=PA379 |language=en}}</ref> | author = [[Mahmud al-Kašgari]] | audio_read_by = | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = | language = [[arabščina]]<br/>[[jakanščina|hakanska turščina]] | series = | release_number = 1 | subject = obsežen slovar turških jezikov | genre = slovar | set_in = | publisher = | publisher2 = | pub_date = 1072–1074<ref name=Studies>"Başkan Erdoğan Millet Kütüphanesinin açılışını yaptı ve duyurdu! Önemli eserler burada görülebilecek". Sabah. Pridobljeno 20. februarja 2020</ref> | published = [[Bagdad]] | media_type = | pages = | awards = | isbn = | isbn_note = | oclc = | dewey = | congress = }} '''''Dīwān Lughāt al-Turk''''' ([[Arabščina|arabsko]]: ديوان لغات الترك, poslovenjeno ''Zbirka turških jezikov'') je prvi obsežen [[slovar]] [[Turški jeziki|turških jezikov]], ki ga je med letoma 1072 in 1074 sestavil [[Karahanidski kanat|karahanidski]] učenjak [[Mahmud al-Kašgari]].<ref name="Studies"/><ref name="YongPeng2008">{{cite book|author1=Heming Yong|author2=Jing Peng|title=Chinese Lexicography: A History from 1046 BC to AD 1911: A History from 1046 BC to AD 1911|url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&pg=PA379|date=14 August 2008|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-156167-2|pages=379–80}}</ref> ==Pomen== riwcko5l5g8svggtpp1ryup46abmx45 Uporabniški pogovor:ElmaPR 3 604026 6688026 2026-06-11T07:57:00Z Yerpo 8417 {{subst:ou-spam1}} 6688026 wikitext text/x-wiki [[Image:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju enciklopedije, ena ali več [[Wikipedija:Zunanje povezave|zunanjih povezav]], ki si jih dodal ne ustreza našim [[Wikipedija:Zunanje povezave|smernicam za zunanje povezave]] in so bile odstranjene. [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Wikipedija ni zbirka povezav]]; niti ne sme postati oder za [[Wikipedija:Spam|oglaševanje]] ali promocijo. Ker so vsi linki iz Wikipedije opremljeni s parametrom "nofollow", jih spletni iskalniki ignorirajo in le-ti ne vplivajo na rangiranje strani. Če misliš, da povezava mora biti vključena v članek, se lahko o tem pogovoriš na pogovorni strani članka predno povezavo ponovno vrineš. Prosimo, da si ogledaš [[Wikipedija:Pozdravljeni|pozdravno stran]], da poizveš več o ustvarjalnem prispevanju v to enciklopedijo. Hvala.[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-spam1|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-spam1 --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:56, 11. junij 2026 (CEST) 6w46rg1npi0h4beqjgjn3h191vtszc5 Svetovno prvenstvo v nogometu 2026 0 604027 6688072 2026-06-11T11:00:19Z Sporti 5955 n 6688072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |+ List of tournament venues |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni staduin)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Texas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, California]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, California]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Greater Boston|Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=11. junij 2026 |win_MEX=0 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=0 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=0 |gf_RSA=0 |ga_RSA=0 |status_RSA= |win_KOR=0 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=0 |ga_KOR=0 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=0 |gf_CZE=0 |ga_CZE=0 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=0 |loss_CAN=0 |gf_CAN=0 |ga_CAN=0 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=0 |loss_BIH=0 |gf_BIH=0 |ga_BIH=0 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI= |win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, PAR, AUS, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_USA=0 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=0 |ga_USA=0 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=0 |gf_PAR=0 |ga_PAR=0 |status_PAR= |win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CUW, CIV, ECU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW= |win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN= |win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] rqyzcxu2opyywrck4sm223cv2y06sog 6688074 6688072 2026-06-11T11:03:50Z Sporti 5955 /* Prizorišča */ pp 6688074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni staduin)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Texas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, California]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, California]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Greater Boston|Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=11. junij 2026 |win_MEX=0 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=0 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=0 |gf_RSA=0 |ga_RSA=0 |status_RSA= |win_KOR=0 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=0 |ga_KOR=0 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=0 |gf_CZE=0 |ga_CZE=0 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=0 |loss_CAN=0 |gf_CAN=0 |ga_CAN=0 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=0 |loss_BIH=0 |gf_BIH=0 |ga_BIH=0 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI= |win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, PAR, AUS, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_USA=0 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=0 |ga_USA=0 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=0 |gf_PAR=0 |ga_PAR=0 |status_PAR= |win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CUW, CIV, ECU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW= |win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN= |win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] scx13qqwjae3ehhkli5nmfw7j9xewgm 6688076 6688074 2026-06-11T11:04:20Z Sporti 5955 /* Prizorišča */ pp 6688076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni staduin)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Texas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, California]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, California]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=11. junij 2026 |win_MEX=0 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=0 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=0 |gf_RSA=0 |ga_RSA=0 |status_RSA= |win_KOR=0 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=0 |ga_KOR=0 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=0 |gf_CZE=0 |ga_CZE=0 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=0 |loss_CAN=0 |gf_CAN=0 |ga_CAN=0 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=0 |loss_BIH=0 |gf_BIH=0 |ga_BIH=0 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=0 |loss_QAT=0 |gf_QAT=0 |ga_QAT=0 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=0 |loss_SUI=0 |gf_SUI=0 |ga_SUI=0 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=0 |loss_BRA=0 |gf_BRA=0 |ga_BRA=0 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=0 |loss_MAR=0 |gf_MAR=0 |ga_MAR=0 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=0 |gf_HAI=0 |ga_HAI=0 |status_HAI= |win_SCO=0 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=0 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, PAR, AUS, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=12. junij 2026 |win_USA=0 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=0 |ga_USA=0 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=0 |gf_PAR=0 |ga_PAR=0 |status_PAR= |win_AUS=0 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=0 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=0 |gf_TUR=0 |ga_TUR=0 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CUW, CIV, ECU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_GER=0 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=0 |ga_GER=0 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=0 |gf_CUW=0 |ga_CUW=0 |status_CUW= |win_CIV=0 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=0 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=0 |gf_ECU=0 |ga_ECU=0 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=0 |loss_NED=0 |gf_NED=0 |ga_NED=0 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=0 |loss_JPN=0 |gf_JPN=0 |ga_JPN=0 |status_JPN= |win_SWE=0 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=0 |ga_SWE=0 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=0 |gf_TUN=0 |ga_TUN=0 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] qln3jcq6mxm7crgb130luxctczk7ksd Uporabnik:Maggotk/peskovnik 2 604028 6688094 2026-06-11T11:43:17Z Maggotk 254573 nova stran z vsebino: »Balfourova nedotika« 6688094 wikitext text/x-wiki Balfourova nedotika aztcl7vj4lf4fe7a0ylce27vvm311bd